Štev. 272 (Posamezna številka 3 vinarjev.) V Trstu, v ponedeljek, 1. sktobra 191? Leiiillt* IUI Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Clica Sv. FranCiSka Asiškega št 20, I. nad-tr. — Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisna ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Udajatrij in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kons»jrcij listi .Edinost". — Tisk tiskarne .EJincsti", vpisane zadruge a orueienioi poroštvom v T- «tu, ulica Sv. FrinSata AgiSkoga št 20. Telefon urediiittva in upi a ve štev. 11-57. Naročnina zna ia: Za celo leto.......K 31*20 Za pot kts.................j 5 60 za tri mesece................7 80 aa nedelj sko izdajo mm ccte leto.......620 pol ................ 3-60 Posamezne številk« .Edinosti6 se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolune. Cene: Ogi.isi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih 7.1- vodov .............. mm po 20 vin. Ogh^i v teksta lista do pet vrat........K 20.— vsaka nadaiina vrsta ....... 2 — Mali oglasi po i vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Ogiase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnini in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno i« upravi »Edinosti" — Piača in toži se v Trstu. Unravatainseratni oddelek se nahajata v ulid Sv. FracčHka Asiikega ŠL JO. — Poltaohranilnični račun H. Si 1.^52. Iz tiržronejii zbsn (00 našega posebnega poročevalca). Dunaj, 29. sept. V kuenu Jugoslovanskega kluba je označil včeraj popoldne dr. Lovro Pogačnik (ki se >e sam označil za Benjamina zbornice. Izvoljen je bil na mesto pokojnega dr. Žitniki in je nekako najmlajši poslanec po času in starostu) Priče! je slovenski: Prvič mi je dana prilika, govoriti v imenu ljubljenega naroda. ki ga imam čast zastopati v tej visoki zbornici, Zavedam se. da govorim v zgodovinskem času. ko gre za bitje in ne-b.tje našega naroda, v času. ko je ta narod v zgodovinski dobi dokazal, da ga ni bolj junaškega, bolj nadarjenega kakor je narod Hrvatov. Slovencev in Srbov. Ni pa tudi naroda, ki bi bil toi&o pretrpel, ki bi bil bolj zatiran, bolj razcepljen in bi imel več sovražnikov kakor narod naš. — Toda siJe. ki so do vojne v narodu spale. so se vzbudile m n'fkdo jih več ne uniči. Za vedno smo zahrepeneli po svobodi, za njo hočemo delovati in se boriti, ker: »prost mora biti, proN mol rod, na svoii zemlji svoj gospod!« (Živahno pritrjevanje.) — Nemški nadaljuje omeni, da mu je naloga, izpopolniti govor dr. Laginje. Citiral je iz govora ministrskega predsednika odstavek o---- ^ustavno zajamčeni narodni enakopravnosti in narodni avtonomiji z varovanjem državne enotnosti«, — in tisto »temeljno misel narodnostnih okrožij v okvir?« dežel ____z obzirom na njih posebnosti.« Nato je začel mrcvariti tisto narodno enakopravnost, ki nam je v ustavi zajamčena — in kako se izvršuje. Navaja zglede s Koroškega, kjer imamo le tri slovenske ljudske šole. srednje nobene; v Trstu ni nobene javne ljudske m srednje šole; na Štajerskem ni niti ene popolne srednje šole. — 5% Nemcev na Kranjskem ima dve nemški gimnaziji in eno realko. — V Solnogradu dobe Nemci zopet eno vseučilišče, a kdaj je dobimo Slovenci in Hrvatje? Niti reciprocitete zagrebškega vseučilišča nam nočejo dovoliti. Nato je slikal razmere pri naših sodni-jah. ki so postale pod Hochenburgerjem »verlottert«. \ sa predsedniška in važnejša mesta imajo tujci. — Se huje je pri politični upravi. V Ljubljani celo je en sam referat v rokah Slovenca. Tu gospodujejo povsod c. kr. renegatje, ki so največja nevarnost za državo. Dr. Seidlcr hoče ozdraviti take nezdrave razmere na ta načm. da bi v mejah dežel usL3*»ovil neka narodnostna okrožia; to je pač jasna cemralistiško-germaniza-torična smer. Naša rešitev pa ni v razcepljenosti. marveč v združenju ljudstev! Ako se hiša podira, je ne ohranimo več s krparnami, zato proč s tako groMio! Zgradimo si novo, lepo, prijazno hišo! Proč l deželnimi mejami! Proč z dualizmom. ki je le v prospeh privilegovanih in v nesrečo zatiranih narodov! Proč z biro-kiatičn in centralizmom, — pač ^ naj se združi, kar je že narava združila. Naj vstane državna z\eza prostih, združenih, demokratski vladanih in zadovoljnih narodov. To je naš program; vse d***-"»čen od onega nove vlade in zato ne homo ela-sovaii za njen proračun! Deželni preednik kranjski grof Attems izprašuje ljudi na štiri oči, ako so za našo državnopravno izjavo ali ne. Ali rečem mu: Kdor Slovencev bi bil proti našemu programu, je lažnjrvec ali hlapec. Dr. Korošec zakliče: Attenis je denuncira! pri vladi celo knezoškofa Jegliča! Dr. Pogačnik: Da. celo ta dobri cerkveni knez. ta trdna podpora tronu ni več dosti patrijotičen. — Na vse to imamo le en odgovor: Vemo, da je za nami ves narod, vse njegovo razumništvo in tudi naše vojaštvo je z nami enega duha. Mi hočemo biti svoboden narod bratov, hlapčevanja smo siti! Nemci se radi bahujo, koliko žrtvujejo za to državo. Toda uiti kapljice krvi niso prelili več nego mi, kajti splošno je zna- , no, da najboljši vojak je Jugoslovan, ali i hoče pa rudi plačilo in sicer eno samo: ! svobodo svojega naroda! Nato je govoril o gospodarskih razme-I ran, o neznosnih rekvizicijah in končal z 'apelom za mir: Mi hočemo le resničen mir. mir svobode, enakosti in bratstva vseh narodov! (Živahno odobravanje, poslanci častkajo govormku.) • • « Pravni odsek poslanske zbornice ie imel sinoči važno sejo. V razpravo je prišel predlog poljskega poslanca dr. Adolfa GiijSsu. ki zahteva jamstvo države za vsako škodo, ki bi nastala državljanom vsled krivičnega postopanja državnih uradnikov ali vojaških oseb. Namen novemu zakonu bi bil, zagotoviti odškodnino za vsak preiskovalni zapor, ki ni hif opravičen, dalje za — konti nacije in internacije, in sicer bi moral veljati tudi nazaj za ves čas sedanje vojne-. Pravosodni minister se je izrekel deloma in pogojno za intencije tega predloga. Vlada bi celo podpirala delo za dober zakon take vrste, toda le za — bodočnost. Ali stvar je težavna. — Jamstvo države pade na — uradnike. Ti pa bi bili v slučaju zavesti, da so odgovorni, veliko pre-boječi in prepopustljivi, kar bi često bilo stvari sami v škodo. — Kar se vojaških oblasti tiče, bi bilo to jamstvo skupna zadeva obeh držav. — Jamstvo za dobo do 25. julija 1914. nazaj bi bilo nekaj docela novega. Za take škode v preteklosti ni mogoče šele zdaj prevzemati odgovornosti. — Konfinacije in internacije so se izvršile v vojaškem interesu, so torej skupna zadeva in skupna odgovornost obeh držav. Doslej še ni nikake zakonite dolžnosti za povračilo kakih takih škod, vlada pa smatra za nalogo države, pomagat: tako oškodovanim v okvirju finančne možnosti. — Minister sam je mnenja, da te zadeve bi v odseku zahtevale preveč časa; zato naj se izroče pododseku, ki je bil naposled tudi izvoljen. V tem odseku so doktorji Dnistrijanski, Gross, Ofner, Redlich. Koller in Rybaf. poni ISTEK Zuszno OTMiha poročita. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 36. (Kar.) Uradno se razglaša: "d. septembra 1917. Vzhodno bol išče in Albanija. — Neizpremenjeno. Italijansko bojišče. — Južni del planote Banjšica — Sv. Duh in Sv, Ga-hiijel sta bila včeraj zopet pozorišče srditih bojev. Italijani niso nikjer uspeli. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BKROLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni sta«, 30. septembra 1917. Zapadno bojišče. — Vsled neugodnega razgleda je bilo pri vseh armadah bojno delovanje manjše kakor prejšnje dni. V f-landriji je bil topovski boj ob obali in zvečer od Ysere do prekopa Co-mines—Ypern srditejii. Napadajoči angleški poizvedovalni oddelki so bili na več točkah odbiti. Pred Verdunom je bilo, raz-\en začasnega stopnjevanja ognja, bojno delovanje zmerno. — Naši leta!ci so vnovič napadli doke in skladišče v Londonu kakor tudi Ramsgate, Margate in Sher-uess. Učinek bomb *e je poznal po požarih. Letala So se vsa vrnila nepoškodovana. Vzhodno bojišče. — Nobenih večjih bojnih dejanj. Macedonska fronta. — Med Ohridskim jezerom in Cerno je bil ogenj živahnejši kakor sicer. BEROLIN. 30. (Kor.) Wolffov urad poroča: Ve!?kl glavni stan, 30. septembra 1917, zvečer. Nobenih bistvenih dogodkov, Prvi generalni Kvaruroiojstcrj v dI. Ludendorff. - „ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 30. (Kor.) VVoliiov urad poroča: Dne 28. t. m. zjutraj so naletele naše torpedovke na patruljni vožnji ob flandr- , ki le Izginil. Roman. Francoski spisal Evgm Chavatt*. — Sedite, dragi zet, in pripravite se, da se boste pošteno smejal, — je dejal in ga potisnil v naslanjač. De LozerH in kapitan sta nato prinesla iz sosednje obednice svečnike z gorečimi svečami. Kapitanovi tovariši so še vedno smrčali na tleh pod mizo. De Loze ril je v tem porinil v sobi pohištvo k stenam, dočim se ie Hanibal zaman trudil, da bi prebudil svoje tovariše. — Pustim jirn vrata odprta. — je dejal; — če se zbudi kateri, lahko gleda ta ples. ne da bi moral vstati. Nato sta si stopila borilca nasproti. — Vkljub svoji bojaželjnosti pa je Hanibal začutil vendar nekako usmiljenje s svojim nasprotnikom in ie deial: ^ — Cujte. de Lozeril; svetujem vam zad- njikrat, da se od rečete svojim zahtevam m zapustite to hišo. De Lozeril pa je bil že preblizu polčetr-temu milijonu, da bi se vdal kar tako, in zato je odgovoril samo: — Udariva! — Pa naj bo! — je dejal kapitan in vzdignil meč. Ko sta se meča doteknila, se je na Bri-chetovih ustnicah pojavil smešek in trepetal ni več. Isti trenutek je tudi eden Hanibalovih tovarišev pod mizo vzdignil nekoliko glavo in zamrmral: — Cuj, meči žvenketajo! Rad bi bil gledal boj, toda spanec ga je premagal in omahnil je zopet pod mizo. V istem Času pa se je tudi v prvem nadstropju dogodilo nekaj. Colard. ki je stražil pred gospodarjevimi vrati, je dobro čul, da je nekdo odklenil in odpelmil vrata. Takoj nato pa je bilo zopet vse tiho v Brichetovem stanovanju, iz katerega ni prišel nihče. — Kaj se godi tu notri? — se ie vprašal ski obali na števiino močnejše sovražne rušilce, ki so bili takoj sprejeti z ognjem. Tekom boja je bila na enem izmed rušilcev opažena močna detonacija. Naše torpedovke niso imele nobenih poškodb. — V Rokavskem prelivu in Atlantskem morju so potopili naši podvodniki zopet 4 par-nike, 8 jadrnic bi eno ribiško ladja. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH. DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Italijansko bojišče: Na soški fronti so bile postojanke v zaledju od jutra v mo^iem ognju sovražne artiljerije in minovk. Popoldne izvršeni sovražni napad je imel vzhodno Pod-loke majhen krajevni uspeh, ki pa ga je nasprotnik s krepkim napadom naših čet takoj zopet zgubiJ. Ozemlje južno Banj-šice in Sv. Gabrijel sta bila trajno v najtežjem sovražnem topovskem ognju in pozorišče srditih bojev. Vsi italijanski napadi so se razbili v našem ognju. — Vzhodno bojišče: Včeraj je na več mestih fronte oživelo topovsko delovanje. Vršili so se tudi ponovili sovražni napadi. Na kolodvor v Bodki, ki je važno križišče za ruske frontne prevoze, je bilo zmetanih 360 kg bomb. — Jugovzhodno bojišče: Nič važnega. Italijanski kralj na francoski fronti. LUG A NO, 30. (Kor.) O posetu italijanskega kralja na francoski in belgijski fronti objavlja Agenzia Štefani poročilo, ki pravi rned drugim: Kralj je prispel 26. t m. zjutraj v Belfort, kjer je bil sprejet od Poin-careja, v čegar spremstvu se je nahajal vnanji minister Ribot. Kralj je razdeli! med francoske oficirje in vojake odlikovala in je poselil Vogeze in Verdun. Tekom ogledovanja mesta Verduna so v neposredni bližini grmeli topovi. Dve uri >red prihodom visokih gostov je padlo v Verdun več sovražnih bomb z velikim uničevalnim učinkom. Od Verduna se je nadaljevala vožnja v Re;ms. Tamkaj si je kralj ogledal katedralo in bi! pozdravljen -;d nndškofa-kardinala. Na sosednjem kolodvoru je čakal min. predsednik Pain-'eve. Tretji dan je bi! posvečen obiskom fronte oh Aisni in Oisi in ozemlja, ki so ;e izpraznili Nemci spomladi. Zvečer se je kralj poslovil od Poirrcareja in njegovega >premstva. Kralj ie izjavil, da ga je vse. kar se ie zgodilo, močno ganilo. Konstati-?al je zvestobo Alzačanov napram Franciji. !z Charctillyja se je peljal kralj v Neuillv. kier je obiskal črnogorsko krajev o rodbino. Naslednji dan jc odpotoval v belgijski glavni stan, kjer je bil sprejet belgijske kraljeve dvojice. Dne 29. t. n. se je kralj vrnil v Italijo. Italijanski ministrski svet LUG ANO. 30. (Kor.) Zadnjih sej italijanskega ministrskega sveta se je udeležil tuai general Cadorna. Vngleški glasovi o kancelarievem govoiu. HAAG. 30. (Kor.) Iz Londona se poroča: Jutranji listi so splošno mnenja, da je kancelar s svojim govorom zaprl vsa pota k miru. Ves« Iz ftasiie. General Af^Ksejev o vzrokih svojega odstopa. STOCKHOLM, 30. (Kor.) General Aleksejev pojasnjuje v »Ruskem Slovni c vzroke svojega odstopa. Po njegovem mnenju so vodili Kornilova idealni motivi in je imel tudi mnogo pri|>adnikov v širokih slojih naroda. Aleksejev kritizira nrovizorično sestavitev sodišča, ki naj odloča o stvari in ki obstoja iz 3 oficirjev in .3 vojakov brez juristov. Kot uadaljni vzrok svojega odstopa navaja Aleksejev strahovito razsulo armade, ki je ni mogoče več okrepiti; dalie obžalovanja vredni položi-j oficirjev, ki so ali izpostavljeni sovražnim k r« pijani, ali pa jih umore lastni vojaku Demokratična konferenca. PKTROGRAD, 30. (Kor.) Bivši minister ski minister Skobeljev je otvoril drugo sejo. Zavzemal ;>e je za skupno nastopanje z obrtniiskim meščanstvom m celo s kadeti. izvzemši onih elementov, ki so zapleteni v slučaj Kornilova. Tudi bivši ju-stični minister Zarudnij in bivši minister Bješehnev sta naglašaia jx>trebo sodelovanja kadetov. PETROGRAD, 30. (Kor.) Bvši minister in predsednik sveta kmečkih odposlancev Aksentijev je naglašal potrebo organa, ki bi kontrolira! vlado. Ta organ, nekak pred-parlament, naj se sestaA-i iz zastopnikov demokracijn mi meščanskih razredov. Mornarji baltiške mornarice za sklenitev premirja. STOCKHOLM, 30. (Kor.) Iz Petrogra-da se poroča: iMornarji baltiškega bro-dovja so sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, da se izroči vsa oblast demokraciji. Dalje so sklenili, da treba zahtevati od vlade takojšnjo proglasitev premirja na vseh frontah in pričetek mirovnih pogajanj. Oficijalni ruski časopis, ki objavlja to vest, tudi poroča, da so se pri oficirjih in vojakih črnomorskega brodovja razmere izredno poostrile, kakor pri baltiškem brodovju. _ Branting za nevtralnost Švedske. STOCKHOLM, 30. (Kor.) V razgovoru z zastopnikom »Ruske Volje« je Branting na vprašanje, ali bi Švedska v slučaju sestavitve kabineta Branting opustila nevtralnost in šla z enteuto, odgovoril: Ako pridem do moči, po kateri ne stremim, ostane Švedska nevtralna. Bojeval bi se !e proti nemški avtokraciji. Colard ves v skrbeh. Pritisni', ie ptevidno na kljuko in vrata so se odpru. 111. Nasprotnika sta vodeia p^.; dobro, da se ta dvoboj konča samo s smrtjo enega ali drugega, in zato ni»ta začela boja z ont, slepo besuostjo, ki dovaja do neprevidnosti. temveč z ono niad'.akrvnostio. ki dovoljuje borilcu, uu v pravem trenutku porabi vsa sredstva borilske umetnost:. Mirno, kot bi sede! za mizo, trdno stoječ na svojih mogočnih nogah in zaupajoč v svojo železno pest, je vihtel kapitan svoj meč in ostro opazoval vsake kretnjo svojega sovražnika, da bi ga prebodel v prvem trenutku, ki bi se mu nudil. Lozeril, katerega je spametoval prvi dvoboj s Hanibalom, je opustil živahnost napadanja, se skrbno varoval, da ne bi zapravljal moči in sape z onimi skoki, ki so ga v prvem boju tako utrudili, da je bil potem popolnoma v rokah svojega nasprotnika, in pridno uporabljal sunke, ki se iih ie naučii od njega. Ogromne številke. ^ (Zvršetek.) DOHODKI. Glavne dohodke ima država v področju finančnega ministrstva in tu naj podčrtamo predvsem naslednje postavke: vojaške akse in globe 2,382.000, delež dobička \vstro-ogrske banke in davek na bankovce 14 milijonov, dobiček pri zamenjavi nikljastega drobiža z železnim 2 milijo-iia. Realni davki: zemljiški davek 85,451.400, hišnorazredni davek 8,385.000, hišnona-iemninski davek 107.100.000. petodstotrJ davek 7,444.000; skupaj 208,380.400. Osebni davki: splošna pridobnina 61,008.000, pridobnina od krošnjarstva 131.840, pridobnina podjetij, ki morajo polagati javne račune 120,538.000, rentni davek 27,746.000, dohodnina 241,001.000, plačnina 6,788.000, tantij-mnina 7,473.o00; skupaj 164,686.400. Davek na vojne dobičke: 300 milijonov, zamudne obresti, izvršilne pristojbine m globe 3,746.fK)0 K. Vsi direktni davki skupaj: 976,812.840. Carina: 101,703.000. Užitnina: davek na žganje 70 milijonov, j a vek na pivo 25 milijonov, na sladkor 190,600.000, na petrolej 20 milijonov, na užigalice 18 milijonov, na vino lO1^ milijona. na šumeča vina 1 mHijon. na meso 11 milijonov, na druge potrebščine 1 mi-liion; skupaj 352,868.000. Kolki, takse in pristojbine: 295 milijonov. Železniški prometni- davki: davek na vozne listke 40 milijonov, na tovorni promet 120 milijonov, na prtljažni promet \¥> milijona; skupaj 161,500.000. Državna loteriia: loteriia na številke 26.001.000. razredna loteriia 43,750.000. skupni dohodki 121.100; skupaj 69.878.100. Sol 54,368.700, tobak 516.533.5130, saharin 8 milijonov. Vsi direktni davki brez davka na vojne dobičke znašaio koma i 673.066.840 K. indirektni davktf pa 1.489,973.200 K. a kako malenkosten ie šele proti tej ogromni svoti n. pr. zemljiški davek (85.451.400 K), saj plačujejo državi n. pr. kadilci šestkrat toliko davka kot vsi zemtiiški posestniki. Iz področja trgovinskega ministrstva !iaj navedemo, da je dohodek javnih skladišč v Trstu proračunan na 544.700 K in je tu torej izgube 967.500 K. I^ohodki pošte in brzojave znašaio 283.400.000. poštne hranilnice pa 19.993.540 K. Dohodki državnih železnic so prorjlu-nani na 1.07^.500.640 K, dohodki državnih gozdov in posestev na 29.924.413 K. do-iiodki državnih kaznilnic na 3,062.369 K. dohodki državne rudarske uprave na 59,577.700 K, dohodki državnih montan-skih tcvaren na 56.791.410 K. Prispevki državnih nameščencev K. pokojninam so proračttnani na 10,700.000 kron. SPLOŠNE PRIPOMBE. Zadnje proračunsko leto pred vojno, torej leta 1913.. so znašale državne potrebščine. oziroma državni izdatki 3461T m.-lijona. za leto 1917.—1918. pa znašajo 22.169*6 milijona, torej 18.708'S milijona več kot pred štirimi leti. Finančni minister je tu razločeval med trajnimi in prehodnimi izdatki ter je naštel 5359'9 milijona trajnih in 16.809*7 prehodnih izdatkov. — Ravno tako je tudi razločeval med trajnimi in prehodnimi dohodki ter naštel trajnih 3890'4, prehodnih pa 303'6 milijona, skupaj torej 4199 milijonov. Med prehodnimi je edina postavka: davki na vojne dobičke. Leta 1913. je bilo proračunanih državnih dohodkov 3122*9 in bi torej pri- rastek za tekoče upravno leto /.našal 1971*1 milijona, dočim so pa izdatki, kot rečeno porastli za 18.708*5 milijuna. Med prehodne izdatke je štel finančni minister donesek za mobilizirano vojaštvo, zneske za preskrbo vofriih oškodovancev in beguncev, vzdrževalnine, volno podporo -iu-hovščini, splošne voinopreskrbne ukrepe, vojne podpore državnim nameščencem in nameščencem drž. železnic in doneske za vpomoč vojnim ozemljam v skupne,n znesku 16.S09, 724.720 K. Ti izdatki bi torej odpadli po končani vojni. . Za obilizirano vojaštvo je za to leto v proračunu kvotni donesek 12 milijard. Tostranska državna polovica }e prispevala v dosedanjih treh vojnih letih ^7.293*3 milijona v ta namen, a za letos ie torej pr.>-računana 1 milijarda na mesec. Za dosedanja vojna posojila je treba 1265'3 milijona, za vsa ostala posojila pa 436'8 milijona obresti skupaj torej 17021 milijona. Državnih vojnih dolgov pa io bilo 30. junija t. 1. in sicer šest vojnih posojil v znesku 23.228*7 milijona, ostalih posojil pa !8.028'1 milijona, skupaj torej 41.256*8 milijona. V svrho pokritja primanjkljaja kron 17.975,580.790 zahteva vlada pooblastilo za najetje posojila v znesku iS milijard. Ker pa je državni zbor s sprejetjem začasnega proračuna za čas od 1. julija do 31. oktobra 1917. že pooblastil vlado za najetje posojila v znesku 6 milijard, se teh 6 milijard všieje v zahtevanih IS milijard. Ker prehodni primanjkljij, povzročen po vojnih razmerah znaša 16.500'1 milijona, bi potemiakem avstrijski državni vojm dolgovi narasrli uo 30. junija 1913. leta ;u najmanje 57.762*9 milijona, tc/iej na nekaj liad 1000 K na vsakega državljana. Finančni minister je v svojem govoru poudarjal, da e slika držav:;ih finančnih razmer, kot jo kaže državni proračun, kar iiajresnejša. c je k eda j govorii kak minister resnico, jo je govoril naš iinnnčni minister, ko je izrekel te 'o^eve Marsikoga že boli giava, če jih samo čita te ogromne številke; kaj šele bo, ko nam bo tre-hd plačevati vse to?! Na m^s:o sedanjih >prehodnih« izdatkov priden tedaj drugi: obrekovanje in odplačevali3 dolgov, ki j:ii dela -država sedaj in Jih bo še cietala, n ogromne svote, ki jih bo Jo potrebovala po vojni opusiošena ozemiia da se opomorejo. Ne verjamemo, da bi se kedaj izmotali iz teh ogromnih številk, če jili ne zbrišejo kaki prav posebni dogodki. Beđo beguncev. (Dopis s Štajerskega.) Mariborski -»Straža« je ponatisnila Iz -Edinosti« ves čin ne k > Borzne kupčije , \ katerem je bil naslikan položaj beguncev, kako so bili pregnani z doma, ki jim ga med tem vojna ruši. požiga in uničuje, kako vzdihujejo daleč v tujini pod ptuio srreko. — dočim pa si po drugi strani nešteto ljudi nabira bogastva, <> kakoršnem niso nikoli niti sanjali'. Bcgunci. ki vsak dan gledamo to naino-vejšo kupčijo v Avstriji, moramo često od studa in gnjeva obračati oči v strun, da nuni ne zavr.e južna kri in ne pridemo v nesrečo. — le vsak dan sani žalostna priča, kako ga — odirajo in obirajo, kako mu kradeio iz /epa zadnje rešene vinarje naravnost na zločinske načine, in sicer vsi zapored: kmetje, rokodelci, trgovci. obrLniki. Trgovci, ki so bili do vojne zreli za kon-kurz. so danes bogataši ki milijonarji. — Svoje zaloge i/ prejšnjih časov so razprodajah za desetkratno ceno! Poznam nemškutarskega trgovca, ki je kupil spomladi 1. 1916. od ubegle goriške tvrd! e za izposojenih 30.000 kron sukna in dru gega manufakturnoga blaga. Ali kmah. je ... vsa zaloga izginila iz prodajalne zasebno stanovanje — odkoder se je čez več mesecev vračala v malih partijah. Cene za »novo došlo-« b'ago so bile ho rendne. Kmečki fant je kupil običajno pa-vohiato »pisanje«, ki ga izdelujejo v Kr iniiiu in se je prodajalo v Gorici po SO vin.: plačal je po — 28 kron meter. Roja vi ihh-selin. ki ie stal po 40 vin., ie prod na! 10 kron meter. Za izborna sukna zna; solidne goriške tvrdke so se ljudje kar trgali in____ plačali vsako ceno. — Kmetje so plačali brez ugovora ogromne svo ker tudi oni z lahkoto prejemajo neverjetne cene za svoje pridelke. — Ali je čudu, da jc ta nemškutarski trgovec postal v nekaj mesecih iz bankrot nega trgovčka bogataš prve vrste, kupil si hišo in zunaj med Slovcnci veliko posestvo z .... vinogradi. Lotos mu kaže v vinogradih do ion hektov vina, za katero upa dobiti zone', do — 40.000 kron! itd. itd. — Takih slovenskih posestev je prešlo neštevilno v nemškutarske roke. Drugi zgled: Poznan kmet, ki je imel tnaia 1. 1915. čez 150 hektov vina v kleti. Cena je bila takrat še 50—60 kron. — Ali vino je ostalo v kleti, dokler ni zrasla cena na K 1*50. Kmet je torej v kratkem času »pridobil* 15.000 kron. O nekem trgovcu govore, da je na enak način »pridobil« po! milijona kron za svojo takratno zalogo vina! Poznam moža, ki je kupil L 1915. vino- Siran IL ..j* i. V Trst«, d-o 1. oktobra l<)17. fTra^ na dražbi za 9f*)0 kron. — Do danes po slovenski je prejel zu vino že čez 30.000 kron, upa na 40.000, a vinograd rau je vrv J en 10«» in več tis« ... sam ne ve liko bi zahteval zanj. To so sličice le v malem! — Begi ki gledamo take reči na svoje oči. se vpra-lgam. a semkaj pridejo baje Romuni. — Ti š:iju?io: Kje je pravica? Mi smo vsled so slabi delavci in z ljudstvom se nejsko družbo ter je izvedba te zadeve po-voj izgubili vse imetje, berači se poti-i bo J o mogli sporazumeti. Zato je toliko' ver j ena vladnemu konrsarju za mesto k no ;••> svetu. - a tu vidimo, kako vol- bo i j želet:, da bi se pospešila agitac»fa za ; Trst. sekeijskcrnu svetniku dr. p!. Hirschu. iK: nešteto ljudi bogati, kupiči jim imet'C d.i neznanskih višin. — in po nečuvenih c. ;ah nam jemljejo zaduie rešene vili: c za najpotrebnejši živež! Letos je v i: : aterih krajih veliko žita in krompirja, a imajo Ijud;^ \^st, zahtevati od nas po 2 kroni za kilo pšenice in po 50 vin. za kilo krompirja! Vem, da je v mestih še hujše, ali mi vidimo, koliko je blaga Bog dal. vidio. da so kmetje toliko in toliko pridelali, ne stane iili pridelek skoro nič več od preselitev slovenskih beguncev semkaj na Obratni inšpeki*, a* južne železnice nam Štajersko i naznanja, da se bo prolongiranje trajnih (železniških legitimacij upokojencev in : provizijoniranih uslužbencev c. kr. priv. južne železnice in njihovih svojcev za leito vršilo 15. t. m. vr Trstu v poslopju nemško radikalne srditeže silno razburik ker so ob tej priliki padale pametne bese-j višniib časov, — in da so današnje cene ; de proti nemškoradikaini poiitiki nasilja revne j in za sporazum med narodi. Govornike letos! nemške narodnosti na tem shodu so ozna-ja-;eali kar za izdajice. Tako n. pr. znane Mana ie morala biti večkrat podprta. Ja- nemške učenjake Uhdeta, Forsterja, Lam-bol':a. ki so bila v prejšnjih lttili največ J maseha itd. Najbolji dokaz za to, kako je Rsi-ssa galiii&te vesti. Bankrot nasilne politike. Čitatelji se;j9jy bodo morda spominjali, da se je pred ka- j obratnega inšpektorata" (ulic"a"Miramar'št. kuni dvemi meseci vršil na Dunaju shod I9< pritli^ie, na levo). Te legitimacije ie »Avstrijskega političnega društva*, ki je obenem z občinskimi potrdili, ki moraio i ravnost atentat zlasti na naše K nmske žepe! — Jabolk je n. pr. toliko, kakor /e dolgo let ne: vsaka r - 2<» vinarjev, so Laos najmanj po 60 šel ta shod nemškim nacijonalcem v navskrižje, je dejstvo, da ni noben list prinesel podrobnega poročila o tem vii. |ti jabolčnico (m< št) prodajajo v go-j vskrižje, je dejstvo, da ni noben dunajski Stilnah po K l'G0!! Ali ni to strašno? *—-----~ Seveda iiiKoo kmetje popolnoma prav,! zborovanju. Prinese! pa je tako poročilo ako izkoriščajo sedanji položaj! Saj so jih švicarski list Journal de Geneve« od 15. s'»d zgoraj navadili na take kupčije* L.: t. m. ter doznaiemo sledeče zanimive polilo. še so kmetie sumi kar strmeli, ko so datke. Prof. Lammasch je dejal ti. pr.. da i t ' predpisavali____najvišje cene. ki so! se trajen mir ne more ustanoviti na na- ivTc tako visoke. kakoršnih bi kmetje sami nikdar ne bili zahtevali. siliu, ampak samo na pravici. Dr. Krek je menil: »Govori se nam. da ne srnemo go- Kmetje so se znebili vseh dolgov; za j v«,riti o pravici in svobodi, ker to da je — r ne hipotek je kar izginilo: hranilnice j politika entente!! Politika entente?! Ako i; ■ .;:;!nlce so napolnjene z vlogami, da; hočemo voditi politiko miru, moramo pred ji. vedo karn ž njimi, a vsak kmet ie še, vsem zahtevati svoje pravo, kar je veči- n;i našega naroda zahtevala že pred letom Ce pa sedaj enlenta proglaša to isto. r \ rhu tako nabit z denarjem, da ga nit' \ č cenili prav ne zna. Uradništvo vseh i r Denar ia kot peska!« ie bilo; pravico. Država ne more vzgajati vesti čitala tiste sprse iai srkala va-se njih strup____! Močete-li izdatnejšega dokaza, ka-ko strašno nevarne so bile tiste čitanke____! Ali Salo na stran! Vedenje sinov našega naroda v sijajni vojni je naravnost v grozno obsodbo ti>tih cenzorjev, ki sedaj divjajo po nedolžnih čitankah in plodih najprosvetljenejših duhov slovenskega naroda...! Puljski »Hrvatski List« postavlja to cenzorsko kretenstvo na javni oder rcltno v oni Edinosti*. — Kai na: reče I svojih državljanov, ako se na zunaj penali 1 begunec, ki je moral plačati za dva c « kot kako divjaško pleme. Nesreča d?- _ smešnosti tako-le: Slovenski dijaiv ne para če i. v — 200 kron?! In to za čevlie.' našnjc Nemčije je v tem, da je hotela ide ki trgovca pred dvema letoma aiso s*ali i alizirati siiu. da ustvarja neki romantici- ;v, 25 kron!! flor'ski begunci, ki se v novejšen. času nasL-i.i-.iic.fO iz taborov ihi vsem iužiiem ^ -: >.Kl >. so še precej zadovoljni s sv»-l us vit;. Srečni so. da so se resili barak in prišli med — svoje ljudi, s katerimi so ki !3*u d bri prijatelji. Med štajerskimi Slovenci so našli dobrohotno streho. Jo- sme torej ljubiti svojega da »biti slovenske krvi naroda in reči. bodi Slovencu i kaz, da se je z gorečo, idealno vnemo posvetil veliki stvari. Osemdeset let pozneje je tudi Diaz. po tridesetletnem vladanju, prisiljeno zapustil mehikansko prestolico; ni pa radi tega umrl. nasprotno, celo iz inozemstva je žilavo agi tiral, da bi postal predsednik republike njegov nečak. Pri Diazu je igrala »sveta sebičnost« veliko ulogo. a ravno ta gonilna moč je vsakemu pravemu državniku kolikortoliko potrebna. Katbiiior. N&ZNUMSLO* Podpisana Josipin, Staudacher, posest-niča in gostilničarka na Opčinah, naznanja pdjateijem, znancem in sploh ljubiteljem dobre postrežbe po ^meznih cenah, da jf prevzela v ul. S. 1 zaro štev. 2 Po : ponos!« Prešeren, genijalni slovenski \ .li ji la in dovolj i'ia. Povsod jih radi|U£ji Vse spise Kramafeveiia procesa in zem surove moči. To jo je zaslepilo. _____ tem ni več videla, da je izven nje — tudi j pesnik, je zakrivrl »auireizende Behaup->ile. ie sicer dobro proračunavala svoiejtung« in bil bi gotovo Interniran, da je poteze« ali pri tem ni mislila« da tudi drusji i oblast vedela, kako bi ga dobila v pest, znajo igrati šah! In ie v tem nerealnost ker je peval. da »največ sveta otrokom politike sile!^ — Poslanec Josip Redlieh i sliši Slave« in da ima Kranjska »grob koje govoril sijajno: Kot članu pravosodne- j lnaj za nas«. Aškerc je zagrešil veleizdajo, Ka odseka mi je bila prilika, da sem pro- ker je pesnil o kozaku-junaku, kakor vsi ima zabele e sviniinc pesniki o Benetkah in gondoli. Tu je vendar rima kozak-junak. Očitna veleizdaja! e Aškcrc naj bo hvaležen Bogu, da ni doživel _______________________- te vojne! Ali v tem slučaja bi bil predru- (zaseke) in v njej olira- j striji naučimo spoštovali se medsebojno. | gaeli rimo v kozak — bedak. Mislil bi bil dos olj d(» i>r'!u.Jnjeua j ra/u neti in biti pravični, al? pa nas ne bo K ii' ejo v dJo in prav dobro plačujejo: kot pravnik nikakor nisem ino^el uve-nav ^no po 2 kroni na d: in izbt ?no hra- j rm 0 krivdi obsojenega: redno souisče ne i >. kakorša«- doma niso bili navaieni. V s'k j,a njkakor moglo obsoditi. Aii se v Av-jte voj k t r * c t i t zebi 10 v SlovciiSMii \ cseli, da prihaijio vee! — Po teh izjavah ie lahko razumeti, zakaj so se dunajski listi branili prinesti — cenzorja! Koseski — ta konservativni c. kr. finančni svetnik — opeva v svoji DAROVI. Pri ouhodiiici šolskega voditelja Jos. Gorkiča se je nabralo za CML) 52 K. Darovi, došli vladnemu komisarju. Tvrdka Iv. Albori K «.■>0 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Podružnici CMD v Rojaiiu daruje gosi). Jakob Bole 5 K ker se vsled bolezni ni mogel udeleževati njenih prireditev; Pogrebno društvo v Rojanu daruje preostanek ti K; spominjale se Justa Venutija darujejo: po 10 K Josip Mislej in Josip Kaiaiaii, po 2 K: Lavrenčie iii Pertot; ^ 1 K: Schrey in Visjan. katero vodi osebna Domača vina, slad k pro^ekar in staro v boteljkah na razpolago . V kuhinji govk \ in mrzl^ jediiaceh dćin Priporoča se udana J2Sipi«3 SfcnfeftU '. osti JU pesmi »Vojaška«, posvečeni avstrijskim Uma oolmsi n cnski begunci z Goriškega. tc grenke lekcije, podane jim od njih last-; vojaliom sioveiiske krvi, tako gredo »a ra«ua«]o po 4 »tot. j JP^T"! 3tI»*to« tiskan« besed« s« r»Ću- 11—I cajo •nkrst »si. — Ksimanjua r 40 stotiak za vse. ker niso že koi s počet k 1: bc^uncev po kme.ih names*o po koristi jim vse njihovo potajevanje in izstopanje. Narodi hočejo svoio svobodo. mladenka, zh Ti>a Galileo 8. IV. :iiUi baraka!i. kivT so samo|ter sj jtJ i>0Cj0 z-nali pridobiti tudi proti nevarno za državo, če se Slovenec ponaša kot dober avstrijski vojak! Pripoved-. u*xM ka, kako so svoj čas predniki Longol ar- CUOflduSirCPIlil lllSO hišna liitt-Ui lil Trst - Vin Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zvečar«] z (5 stan Tanji, soba in knhinia iu nekaj C- 1 zemljiška. ;"> minut od rojaoske cerkve se tskoj V- proda zi K 20.' 00. ovc Ioseratai oddelek vsekako i Edinostl-_ je pn Sv. Ivanu hiša fc H sta >6 l&O&iiilS K Z ;e i a tud', da s*. bwgunci poeui.j i e \ vsakem oziru. Rjgnnska i. . a podpora jim je itak o>:aia. takoj \ — in vo-morejo j d v I.i di^bro iziiaiati in mili gi , otroke i o mestaSi in viioHih š»>-! -- Pripert ja n. torej rojako.n po ta-i jih. katerim p;idejo te vrsii^e pred! ;.aj ra/pred-ejo živahno agitacijo z» :!:iev sposobnih kmečkih delavcev. :.. sl v€ isko Štajersko, -- Lepi .ek jc že nareKn in vsakdo že skoro im se mu je obrniti, da prid*; «Lim tab< io ris} kak > a k i: S tu slov narodu m n tajersc.o. »pažamo tu Ji z žaU)si-:isko ljudstvo na Stali ozira se mlačno : : !:io mu imenuje vse, kar jc in al roke sil e. Pri n 3 ceualje v^e v na Goriški Govedina za mani imovite sloje. Jutri, v torek, 2. t. m., se bo razdeljevala govedina za manj imovite sloje in sicer proti predložitvi rudeje prečrtane izkaznice, ki se preščipne v notranjem delu pod štev. II. ter proti izročitvi izkaznic št. 0 seriie a, b, c. d in e. Na vsako iz-'-.,/ i'jo se bo moglo dobiti Vb kjr mesa. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barko\ lie 41, Punter, dreta Z1, ornja, Bin, Rojan Dupretto, ul. Boc-c: c.io 9, Trocca, ul. Commerciale 3, Pa-rnnitto, P. Caserma 4, Cavallieri, ul. Po^ie 3, Sta ti-lavskv, ul. S. Spiridione io, Borgnolo, ul. Lazzaretto tiere nemoznj Kd Človeku, ki je umotvore slovenske poezije okitil z gornjimi pripombami, bi trebalo potegniti skozi nos obroček ter ga voditi na verigi okoli po svetu, kajti takega medved.! ni videl svet od Adama in Eve sem. Da bosta čast in slava veča, bi mu morali pustni tudi zlati ovratnik, ki bržkone krasi iregov birokratični vrat. Njegovo truplo bi morali balzaaiirati na drža\ne stroške in je izložiti v muzeju, a njegove idele o slovenski poeziji tiskati v milijonu izvodih ter jih prenesti na vse kulturne jezike kot evangelije, kajti ta cenzor ne pripada več germanskemu plemenu, niti Loogobardom, katerih slavo ščiti in brani, marveč je postal kulturna svojina vsega sveta. On jc čist ideal umotvora ne-. apiriuiuii'j predočljive — smešnosti brez mej, kakr-vecc'iio 52. i5nc..a ne more zamisliti niti najveća sati- tU prodaj vaoji žiKl klaftrov zemlj mč» zu iu man Sh hiša s sobo, kuhinjo in vodnja kom za K 4.200 Informacijo -e dobi v ul. Cllino št. otl pritličje desno 1419 Sole vinske kupujem, plačam v eoke cene. — Bolie. gostilna, Rojan 1. 1401 sobo išče gospod z osemletnim dečkom kupaj blizu š- le n > Ac^ue-dottu. Ponudbe pod „Soba" na Ins. odd. Ed. l-UH Nebllrono • e vv __£ Rianioce Afirlaileti tii Sicurtu y Trsta (Lastna palača) usianovijetia leta ISJ8. ZiiTarovanj® proti škodi, povzročeni po ognja streli in t'.splozijah Zavarovanja steklenih plošč proti r .zb'ij'i. Zavarovanja proft tatvini z vlomom. Zavarovanja jtošiljatrtv na morju ii }>o i*.->yj. Življenjska zavarovanja v na^različncj kuaib?. nicijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1015 K 190,625. Stanje savarovalne tfl.-vnice na življenje (.ti :9lf.> K 54e,40"j.H4y — Odk..: obstoj uružb:*. je bilo v V3t»h '».• n- ih izplačano 11 a »kodah K hTli. !5 Istre in Dalmacije v koplje BAOXILE raj pošljejo natančne pismene ponudbe s ceno na tvrd ko A. Z0RZGH1, ulica Doncdani Štev. 6, Trst. j Zastopstva v vseh deželnih K{avmh nu-.tfb In vi«i katerln se lanko nejših krajih Avstro Ogrske monarhij?. or IilC-S: bi ^a hi; • 1 n. pr. iz Prvavine. Ri- .a n pobili ali Ozeiiana svoje otroke v kc šole. — tak bi ne imel ob- J nami; naj bi s: kar preselil ul. Torrente 30, Pknier, ul. Farneto 9, Le- trnenitne- narduzzi. ul. Amalia 23, Godigna, ul. Farneto 747, Mornig, ul. Acquedotto 15, Ca-sulliiz, ui. (Jiulia 67, Rodclla, ul. Olulia 1, po S ij-rskem bolj re^ko pose-| \'a«Uovatz. u.l Giulia 17, Malusa, ul. Papri nas, zato Tukaj pa je to nekaj ■:-(; ^ sak kmetic < bžalnie. da on motno! "ii ia.-;c prizna1 Non plus ultra! - ali »F^ ist erreicht!« Mestna zastavljalnica. Jutri, v torek, 2. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. in od 3 in pol do 6 pop. se bodo prodajale na dražbi zastavljene mc- dra^rcenosti serije 139, pa same — več- j rini 13, \ itzzoli, ul. Barriera lo, 1 )epace, | seca jamiaria 1910 na rutTiene listke, m ;i na sploh morali ul. Barriera vcccliia 26. Cos^ich, ul. Fos- i;icjr oc] štev. 2«>2.201 do štev. 205.000. razrednice. da bi se otroci več naučiti. Ali mi goriški Slovenci ne bi colo 2. .lenco, ul. lstituto 4. Sanaro, ul. či niti v tem oziru. — Ne-je tiw,ii>kutarija povsod v To pac nie čudno ni, lstituto Ferluga, u!. iMedia 46, Pozzi, ul. Setteiontane 1, Jeneo, ul. Ri^utti 5, Q>operative Operaie, ul. S. Marco, Pou-slo*cu>ka inteligenca je pofna narod- sche, ul. del Rivo 34, Rizzian, ul. deli'I-;reJ*«ov. Slovenski »odličnjaki« sami stria 76. Godina. Skedenj 50, Gatzmg, Skedenj 13t>. CENE: men a; > M verjetno je. takem cvet. .i t kajti nih g se ne upajo govoriti slovenski niti na — svoj; domači ]xjšti; pri slavarju ali sodniku pa že celo g< vore le nemški, kdor le toliko zna! — Kaj naj si misli ljudstvo pri takih slabili izgledih? — Zato pravim: tudi iz te^a ozira je večna škoda, da ni med \ojno med štajerskimi Slovenci raz-trošenih vsaj 50.000 goriških Slovencev. To bi videli, kako bi bilo vse drugače v par letih! Prednji deli s priklado po K 3*36 kg, zadnji deli s priklado po K 4'— kg. Gomate vesli. di Venezuele, in do cela uničena Tramvajski promet v Trstu je bil, kakor je bilo že javljeno pred par dnevi, ustavljen le začasno. Ta odredba je bila ne-Z ruskimi uieinika je bilo ljudstvo pre- j izugibna, ako se je hotelo omogočiti na-cej zadovoljno. Ti so se tudi hitro slaven-; daljno funkcioniranje mestne plinarne, na ski naučili in to ne le v slovenskih, mar- čemur so pač interesiram najširši krogi \ eč celo v nemških« in nemškutarskih. prebivalstva. Kakor hitro dospejo večji i išah. Takozvasu Nemci sami so se pre- j dovoz; pranoga, radi katwrili se je pomov- 1 .ičali, kako ial.Ko se je razumeti ž niimi i no interveniralo pri vseh v v pošte v prt- tebi na tem mestu tvoje slave Iz SpansRe AmerIKe. (Zvršetek). Bolivar je posvetil domovinski stvari življenje in vse imetje. V prvih letih osvobodilne vojne je sploh z lastnim denarjem plačeval ustaške čete. Njegova nesebičnost je bila getiljiva. Na kongresu v Kukuti je Bolivar žrtvoval v korist oficirjev in vojakov vso svojo zaostalo plačo za d obo od 1819—1821 v znesku 50.000 piastrov. Po končani bitki pri Valenciji dne 24. 6. 1821, ki je odločila o uso- sircitcus in kcstacinoc gozdove v tržaški okolici ali na Primorskem, kupuje SLBERTO FABER, Trst Ul. TeSO 11. 3JBO0 ZOPOZDill&VNSK Dr. J. Čermik v Trstu, ul. Posta ve«.;i a 12« vogal ulice delle Pos.a. Izdirsnje lobom br az x bol€£!ne. M Plombiranje, rs UMETNI ZOBJE ri kateri ie bila skoraj ipanska. armada 10.CMM| mož. ie Bolivar pred vsemi prisotnimi objel podpoveljuika Paeza, čigar spret-j nosti je v prvi vrsti pripisovati to slavnoj zrnato. Bolivar Je vzkliknil: »Tebi pri-! stoii vrhovno poveljstvo iaz }e odstopam ? DRANSKA Trst Vin Cflssu dl Rlsparmio štev. BANICA 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 13,200.000— Fllijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split. Šibenik, Zadar. Vlog« m knjižico 3%°o Vlogo m knjižice od dneva yloge do daeva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovale vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Ak*editlvi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tri&ča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papin?, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize/ p: ome>e itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla ro ležeče v javnih skladiščih. — Safe deposits. — Prodaja srečk razredne loterje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni i/gubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredi', rembours krediti. — Borzna naročila.---^ Inkaso.--Menjalnica.-----Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. --Vratim vrt: od 9 do 1 oo^aldre ■ ■ -