Stran 422.
Politični  pregled.
Državni zbor. — Dne 17. t. m. se je sešel državni zbor. Vlada je poslanski zbornici predložila proračun za leto 1892 in pritiska z vsemi močmi, da bi se ta proračun rešil Se pred Božičem. Potrebščina za bodoče leto znaša 1 685,317.944 kron, pokritje pa 1 685,966.358 kron, prebitek znaša torej 848 413 kron Ekspoze fiaančn^ga ministrstva je bil brezbarven Sodbo o govoru ministrskega predsednika dr Korberja prijavljamo na drugem mestu Prvim podpredsednikom na Pradejevo mesto je bil izvoljen nemški nacijo-nalec Kaiser. Oddanih je bilo zanj 120 glasovnic, 153 glasovnic je bilo belih. Človek, ki od 425 glasov dobi le 120, mora imeti jako trdo kožo, če ostane na podpredsedniškem mestu. V naslednjih sejah se je razpravljalo o raznih nujnih predlogih. Pri razpravi o teh se je mej drugimi ostro prijemalo finančnega ministra zaradi odprave mitnic. Zelo značilen je bil konec razprave o predlogu zastran podržavljenja raznih železnic. Vlada se je bila izrekla proti dotičnemu predlogu, a večina parlamenta ga je sprejela. To je za vlado občuten moraličen udarec. Tudi kulturno-politično debato ne bodo izostale. S 25. t m. se začne proračunska razprava in 4 novembra razprava o zakonskem načrtu zastran kmetijskih zadrug.
Poljaki in vlada. — Poljaki so z vlado dr. Korberja jako nezadovoljni. V poljskem klubu je bila velika debata o senzacijonelnem predlogu, naj začno Poljaki nekako prikrito obstrukcijo. Ta predlog sicer ni obveljal, ali da so Poljaki začeli Korberju metati polena pod noge, to je pokazalo glasovanje o Kaftanovem nujnem predlogu glede podržavljenja raznih železnic,
Nezaupnica poljedelskemu ministru. — „Agrarična združitev", h kateri spadajo vsi kmetski poslanci raznih strank, je po viharni debati sklenila, izreči nezaupnico poljedelskemu ministru grofu Griovanelliju v zadevi kupčije s poljskimi pridelki na borzi. Stvar, za katero se gre, je tale: Ubogi kmet so muči v potu svojega obraza, da pridela zemske sadove. A sam jim ne more določati cene, ampak judje na borzi delajo ceno poljskim pridelkom. Kadar kmet prodaja svoje sadove, takrat judje ceno potisnejo, kadar kmet kupuje, jo pa povzdignejo. Tako pribarantajo judje na borzi vsako leto milijone. Poleg tega imajo „terminsko igro" s pšenico. Na papirju kupujejo po tisoč stotov pšenice, a je nima oni, ki jo prodaja, in oni je ne dobi, ki jo kupuje, ampak dogovorita se le, da si bosta razloček v cenah izplačala gotov dan. To je navadna brezvestna igra za dobiček. Dve stranki se borita tako vedno: ena žene cene gor, druga jih pritiska dol — in kakoršne cene se določijo v ti igri judovskih špekulantov, tako mora kmet kupovati in prodajati. Dokazano je, da so vsled kupčije z žitom na borzi cene v letih od 1378. do 1895. padle za celih 38 odstotkov. Vsled pritožb deželnih zborov in kmetijskih družb se je vlada začela   za   stvar zani-
mati. Mej tem pa, ko se je v sosedni Nemčiji ta borzna sleparija kratkomalo prepovedala, se pri nas ni tako postopalo. Lansko leto je vlada sklicala razne „veščake" na posvetovanje, kaj naj se zgodi. Te veščake je izbralo poljedelsko ministrstvo, a izbralo je večinoma same borzne spekulante in tem naklonjene profesorje in le malo praktičnih kmetovalcev, kmetijsko ministrstvo pa je zastopal gorki prijatelj borze in borzijancev, sekcijski šef baron Beck Ta gospod je sicer velik prijatelj konsumov, ki so v malem to, kar borza v velikem, in ker je v svaštvu z raznimi judi in judovskimi spekulanti je seveda se zavzel za njih korist in zoper korist kmeta. Sklepi tega posvetovanja veščakov so bili naperjeni proti židovski slepariji na borzi. To pa ni bilo všeč baronu Becku in upregel je kmetijski svet, da bi stvar oškodil. Ker se je pa bilo bati, da se ta svet izreče za odpravo borznega švindia, je baron Beck z raznimi spletkami izposloval sklep, da je napraviti dve poročili, jedno proti slepariji na borzi, drugo pa zanjo. Dne 6. maja 1. 1. je odsek sprejel poročilo liberalca Roberta Sanda, katero poročilo se je izreklo za odpravo borznega švindia, na kar je profesor Schullern umaknil svoje, v korist borzijancem spisano poročilo. A glejte, kaj se je zgodilo. V zapisniku dotične seje je poleg Sandovega poročila natisnjeno tudi umaknjeno in niti prečitano Schullernovo poročilo, vrh tega pa še 16, v prid špekulantov in v škodo kmeta govorečih predlogov, kateri niso bili v kmetijskem svetu nikdar stavljeni, in seveda tudi nikdar sprejeti. Tako se je skušalo podkopati in oslabiti zoper borzni švindel naperjeni izrek kmetijskega sveta. In mož, ki je te karte mešal, je prvi zaupnik poljedelskega ministra, ta mož je — baron Beck. Zapisnik o zborovanjih zgoraj omenjene enkete obsega 2100 tiskanih stranij. Ker ni mogoče, da bi kdo preštudiral tako obsežno knjigo, je poljedelsko ministrstvo naročilo, da se napravi iz nje izvod. To delo pa se ni poverilo kakemu uradniku poljedelskega ministrstva, ampak dvornemu svetniku pri Juraschku, navdušenemu zagovorniku borznega švindia, ki je poskrbel, da se je sestavil tak izvod, kakoršnega so želeli v svojo korist judovski spekulantje in njih pokrovitelji, posledica vseh teh spletk je, da vlada neče odpraviti borznega švindia, ampak da hoče izvršiti le neko preredbo. To je dalo povod, da je zgoraj omenjena združitev izrekla poljedelskemu ministru nezaupnico.
Deželnozborske volitve v Dalmaciji se bodo vršile začetkom meseca decembra. Hrvatske stranke se dogovarjajo, da bi sklenile med seboj kompromis.
Hrvatsko. — Dne 21. t. m. se je sešel hrvatski deželni zbor samo v namen, da izvoli hrvatske zastopnike za ogrski državni zbor. Dne 22. se je potem deželni zbor razpustil in &e bodo takoj razpisale nove volitve. Prepričani smo lahko, da se ne bodo vršile pošteno, kajti poštene volitve bi naredile konec sedanjemu sistemu.
Srbija. — V nedeljo se je nova skupščina slovesno otvorila s prestolnim ogovorom, na kar je kralj prisegel na novo ustavo. V prestolnem ogovoru se posebno povdarja, da» se je Srbija povrnila k stari tradiciji svoji in stopila v ozko zvezo z Rusijo ter da je tudi obnovila prijateljsko razmerje s črnogoro. Ta govor potrjuje, kar se sicer že davno ve, vidi in tudi čuti, da je odzvonilo avstrijskemu uplivu v Srbiji. To je sicer žalostno ali tudi resnično.
Ogrska. — Madjari ne zahtevajo nič manje, nego da se Koerber odstavi in če se prav lotijo, ni nemogoče, da se jim ta želja tudi izpolni. Saj Madjari navadno dosežejo kar hočejo. Povod tem hudim napadom od madjarske strani je dal dr. Koerber s svojim govorom v prvi seji sedanjega zasedanja, govoreč o nagodbi med Avstrijo in Ogrsko. Po našem mnenju in po mnenju vsakega dobrega Avstrijca ni mogel dr. Korber drugače govoriti, nego je govoril; saj ni rekel nič drugega, nego da bode avstrijska vlada pri sklepanju nagodbe z Ogrsko
Stran 423
se odločno potegovala za koristi avstrijskega prebivalstva, a Madjarom, ki so skrajno razvajeni, seveda ni to všeč, kajti navajeni so bili, da so dosedanje avstrijske vlade v prvi vrsti se ozirale najprej na ogrske koristi, ter so avstrijske koristi vedno podrejale ogrskim. Dr. Korberjev odločilni govor, kako ršnega nismo bili dozdaj vajeni čuti s tega mesta, pa ni vzbudil začudenja samo pri Ogrih, marveč tudi pri nas in morebiti se ne motijo oiii, ki mislijo, da je dr. Korber že sit vladanja in da je nalašč tako odločno govoril za koristi tostranske polovice države, da da povod Madjarom, da ga napadajo ter da ga rešijo te težke butare, kar Madjari naj-lože dosežejo, ker imajo žal tudi na naše notranje politične zadeve več upliva nego bi ga smeli imeti. Iz tega bi torej sledilo, da je dr. K6>ber hotel na jako časten način dati slovo svoji karijeri kot ministrski predsednik, kajti znal je, da se je avstrijskemu državniku le potreba postaviti na stališče pravičnosti nasproti Madiarom, pa mu je že omogočen časten odhod s političnega pozorišČa.
Francija. — Francoski parlament se je zopet sešel in našel lepo presenečenje, 1. da znaša deficit 91 milijonov fr., kar je gotovo jako neprijetno, in 2. da se pripravljajo rudarji na generalni Štrajk, kar je še veliko neprijetnejše.
Vojna v južni Afriki. — Vest, da je Botha ušel svojim preganjalcem, se potrjuje in Angleži imajo jeden dolg nos več od tega časa. Dejstvo, da imajo tako smolo, je tako razkaČilo mesarja Omdurmanskega, lord Kitchenerja, da je res začel brezobzirno izvrševati svojo grožnjo v omenjeni proklamaciji. Tako je dal usmrtiti dva burska poveljnika zaporedoma in sicer poveljnika Lotterja in Scbomanna; tretji ujetnik poveljnik Scheepers pa se nahaja v Matjesfonteinu bolan. Njega so Angleži zamogli le radi tega ujeti, ker ga njegovi niso smeli hitro peljati. Ko pa bi Scheepers ozdravel, ga gotovo tudi zadene Kitohenerjevo maščevanje. A Buri tudi ne bodo več prizanašali angležkim poveljnikom, ko jih dobe v pest, — gorje pa Kitchenerju samemu, ako ga dobe v pest, kar še ni izključeno. — V zadnjih tednih je padlo na bojišču mnogo dežja, vsled česar so Angležem zopet zvezane roke in noge, kajti podnebja vajeni Buri so jih na več krajih razkropili in jih natepli. Tako se zdaj poroča o Bothi samem, da je na meji Natala, kamor se je bil podal predaleč v angležki tabor, Angleže najprej grdo naklestil, potem pa jim obrnil hrbet.