194. Številka.
Trst, v četrtek, G. oktobra 1S98.
Tečaj XXIII.
„EdlBOSt" irhaj« dvakrat na dan, raznn nedHj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 0. uri zjutraj.
Naročnina /naSa : Obe izdanji na leto . . . gld. 2t'— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Na drobno ne prodajajo v Tratu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje e Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. 870.
4 nvč.
V edinosti je moč!
4-
Oglasi
we računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poalana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd. »e računajo po pogodbi.
Vsi ilopini naj *e po&iljajo nrcdalAtvu. Nefrankovuni dopisi se ne »prejemajo. ! Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti nglane «pre-jenta iipruvnUtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
1'rednlSlvo in tiskarna ae nahajata v ulici l'arintia Stv. 12. I pravniStv«, ml-pnmiistvo in sprejemanje Insenitov
v ulici Molin piccolo Stv. II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejle vesti.)
Dihih,) 5. (Zbornica poslancev.) Posl. Roser jo govoril proti nagodbi in ožigosal zvišanje davkov na sladkor, pivo in Žganje, kakor tudi name-rovano zvišanje catine na surovo olje in predlagal resolucije, s katerimi se zbornica izreče proti zvišanju carine na petrolej in proti davku na pivo.
• Posl. Schlcsinger je rekel, Ha protostuje proti zadnjemu govoru finančnega ministra. S predloženo nagodbo da bi se izročili življenski interesi Ogrom. — 1'osl. dr. Lueger je rekel, da so predloge, tičoče se davka na žganje, pivo in na sladkor, darilo tvorničarjem, davek na petrolej je poklon za Galicijo, zlata veljava pa da je koncesija Zidom. Glede kvote je rekel govornik, da jo je treba pravično razdeliti. Njegova stranka hoče imeti pojasnila o tajni pogodbi z Ogersko in o dogovorih z Mladočehi. — Poslanec Noske je začel govoriti.
Dunaj 5. (Zbornica poslancev.) Posl. Noske je izjavil kakor zastopnik mesta Dunaja, da se o jednom delu predlog o neposrednih davkih ne da niti razpravljati. Govornik je proti zvišanju davka na piyo in želi pojasnila, ako meni vlada oktroirati nagodbo morila pomočjo tj 14. — Posl. Han-n i c h so je izrekel za zlato veljavo. — Poslanec dr. Cb i a r i je rekel, da se ta nagodba no more vsprejeti, ker škoduje ljudstvu. — Predsednik je naznanil, da je vložil poslanec J a w o r s k i predlog, naj se voli iz vse zbornice odbor, sestoječ i/. 48 členov, kateremu jo dolžnost se posvetovati in poročati o predlogah o nagodbi. Predlog so podpira.
PODLISTEK.	47
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Šenoa. Poslovenil F. S. Cvetko?.
Ferdinand je začel čitati. Oči so mu plam-tele, lice mu jo oblila rudečioa. Čitaje je usklikal tu pa tam:
»Čuješ-li, mati! Tudi ban pravi tako.....
Da, izdali so nas — — krščanski ljudje! Obrcko-
vali so Uskoke--pobili jih! Milostljivi Bog!
kako naj so opravičim za ta greh ?! — l)a čujemo našega Lenkoviča. — Tudi on tako. — Moj Bog! In Daničič da nam pogine ? Jc-li še nada, da nam ozdravi, oče Cipriano?«
»Je, hvala Bogu, Svetlost,« seje poklonil domini kanec.
»Čakajte,« je čital dalje Ferdinand, »Orlovič, Orlovič ? — A dil, to, rekel bi, da je oni zloglasni Juriša, za katerega mi je škof toliko govoril, katerega Benečani tako želijo. Ali ne bodete ga imeli, pri moji veri, dane! Diven junak! Čujte, prejasna mati, kaj piše Lenkovič: Ne morem Vaši Svetlosti dovolj nahvaliti vojvodo Juriša Orloviča, katerega je hotel Rabata obesiti. Orlovič je šel z četo hrabrih junakov četovat na Turčina v Liko. V nekem klancu se je vdaril z veliko turško četo, ki se je bila dvignila, da opustoši hrvatsko zemljišče. Živo klanje je nastalo, ki je trajalo pol dneva; Juriša je zaustavljal tridesetimi svojimi ljudmi do sto petdeset nevernikov od poludne do mraka, ter je pobil polovico teh pustih razbojnikov. Ostali so se timak-
—- Posl. dr. P f e r s c h e je predlagal, naj so seja zaključi. Predlog je bil odklonjen. — Poslanec vitez C zec z jo predlagal, naj se zaključi razprava. — Posl. K a i ser je zahteval, naj se o tem predlogu glasuje imenoma. Predlog je bil podpiran zadostno in glasovanje po imenih vsprejeto. Zaključenje debato so jo vsprejelo s 183 proti 140 glasovom.
O sestavljanju dnevnega reda za jutršnjo sejo je posl. Hofmann v. AVellenhof vprašal predsednika, po kaki vrsti da se bode razpravljalo o ministerskih za tožba h, kakor tudi o nujnih predlogih. Predsednik jo odgovoril, da se mora v prvi vrsti razpravljati o vladinih predlogah, sicer pa, da bode en dol soje določen za vladine predlogo, en del za nujno predloge.
Poslanec Hoffmann in dr. Pergolt sta proti temu protestirala, in trdila, da imajo nujni predlogi prednost pred vladinimi predlogami. Vendar je predlagal posl. Pergolt, naj se prej razpravlja o zakonu za služabnike. Predsednik je določil dnevni red in ugodil predlogu posl. Pergelta. Dnevni rod za jutri: Debata o nagodbi. Zakon o uravnavi plač državnih služabnikov. Naredba glede podpor bednikom. — Predlogi gledo obtožnice mini-sterskega predsednika grofa Badenija in grofa Tinina.
Dunaj 5. Danes popoludno sta skupaj trčila prenapolnjen traimvajski voz in eden omnibus. Enajst oseb je ranjenih, mod temi jodna težko.
Gradce Na današnji volitvi I. volilnega razreda v občinskih zastop so izvoljeni z veliko večino kandidatje nemškega volilnega odbora.
nili, zgubivši pogum, nazaj v Liko in tako se je rešila bedna Krajina nemilega pogana. No, malo da ni Juriša plačal tega z glavo. Vesel zmage, pohitel je dalje v turško zemljo, zgubivši v prvem spopadu tretjino svojih vojakov. Ob neki turški postojanki jo započel znova boj, kamor je navalila močnejša turška sila.
V ravnini, ki ni bila zavarovana, popadali so naši vojaki, in ko so se začeli preostali umikati v hribovje, kjer jih je imela po dogovoru čakati druga uskoška četa, ranili so v nogo in vlovili Jurišo Turki, in vsi so mislili, da ta junak sramotno pogine. Benečani pa in njihovi prijatelji so se silno veselili njegove propasti. Nu, čez nekoliko se je na veliko čudo vseh vojvoda pojavil živ v Otočacu. Ko je ležal v okovih v turškem šotoru jo slišal Juriša, kako so se Turki pogovarjali, da ga jutri odvedejo pred ago in nabijejo na koloo. Slišal je tudi, kako pojdejo po smodnika, ker ga imajo malo več v kotu šotora. Juriša so je pretvarjal, Češ, da spi, in Turki niso slutili nič hudega. Ko je bilo okoli polunoči, zaspali so žo vsi Turki, samo jeden stražar je bdel na pol, na pol pa dremal. Počasi se je priplazil Juriša do stražarja, zamašil mu je usta s pestjo in mu zabodel nož njegovega tovariša v srce. Na to je vzel iz kota smodnik, spustil se doli po stopnicah, privezal zavitek smodnika na steber, na katerem jo stal šotor, zataknil vanj dolgo suho šibo, zažgal jo z gobo in vdaril tako v okovih v beg. Ko se je oddaljil kakih tristo korakov, skril se je pod skalo, da vidi, kaj bode. Kar na enkrat se je stresla zemlja, plamen je šinil v temni noči, a šator in Turki so zleteli v zrak in Juriša
Pill'1/ f>. Zadnje dni je policija iztirala več inozemskih anarhistov.
Carigrad 5. Kolektivna nota vseh štirih vlastij glede Kreto so je danes izročila sultanu.
N«W-York o. »New-York Herald« javlja iz Washingtona: Člen ameriške komisije na parižki mirovni konferenci je pooblaščen takoj pretrgati svoje sodelovanje na konferenci, ako bi so utegnili Španci pokazati nepristopne, ali ako bi se dela brez potrebo zavlekla. V tem slučaju bi sledila demonstracija z ladijevjem.
Neumestna, neizvedljiva in krivična zahteva.
Ko smo so zgražali in nam je kri vrela po žilah sveto jezo in nam je plulo po duši ogorčenje radi divjaškega včerajšnjega napada notri v središču mesta, o belem dnevu, na četico slovenskih novincev, v katerem napadu je padalo stotino palic mestno sodrge, v rokovioah in brez rokovie, po glavah šostnajstorice Slovencev lo radi toga, ker so pevali in vsklikali po slovenski — v isti hip nam jo prišla na misel neka notica, ki smo jo pred dlje časa čitali v socijalistiškem »Rdečem praporju«.
Ta notica se je nanašala na Članek v »Edinosti«, katerega srno bili priobčili na izrečno željo nekega odličnega okoličana in v katerem je člankar zgovorno besedo priporočal zbližanje Italijanov in Slovencev v dosego toli potrebnega miru in v obrambo ukupnih interesov pred invazijo nemštva, kakor se ista dosledno vrši pod patronanco in izje rešil našo Krajino od nekoliko najljutejSih krvnikov. Oprosti mi Vaše Svetlost, da pišem toliko tega, ali po tem naj sodi Vaše projasno Gospodstvo, jc-li Juriša Orlovič človek, ki se ima izgnati iz Senja, katerega misli Rabata obesiti--—.«
»Grozno!« je zadrhtala nadvojvodinja.
»Da, grozno, prejasna mati,« je odvrnil Ferdinand, »ali stokrat prožnejše so muke, s katerimi osmanski vragi mučijo nedolžni krščanski svet. Kapitan ! Kje je Rabata?«
»Na Reki, Vaša Svetlost, vojsko njegove Svetlosti in velikega vojvodo toskauskoga odpravlja v Zagreb, da ide na Turka. No, morda seje že vrnil v Senj.«
»Hvala Vam, kapitan,« je nadaljeval nadvojvoda, »a tudi Vam oče! Pridite jutri v moj dvor, da ponesete Orloviču kapitanski patent in Juriju Daničiču zlato verižico; naj se povrneta v Senj. Rabati bodem sodil sodbo — sodil bodem tudi Do-rainisu, ali to so ne tiče Vas. Vi molčite. Samo to morete povedati svetu, da sem Vam poštenjakom poklonil milost, a Rabata jo je izgubil. Torej jutri pridite! Z Rogom!«
»A tej bedni deklici,« je rekla Ferdinandova mati, »recite, da jej bodem vedno zvosta zaščitnica, da jej povrnem ime, poštenje in zaročuika.«
»Tako bode. Amen!« jo dodal nadvojvoda. »Pa Rabato sem hotel počastiti s hrvatskim ge-neralstvom U
(Pride še).
datnim sodelovanjem drž. oblasti. Argumenti elan-karjevi so bili vredni treznega premišljevanja in mi smo bili sklenili, da porečemo svojo o stvari. l'a, prišli so vmes veliki, nepričakovani dogodki, in oni predlog se je moral umakniti v ozadje.
No, česar še ni bilo, pride lahko še. Za danes pa se hočemo nekoliko pobaviti z omenjeno notico v »Rdečem prnporju«, naslovljeno: »Morda se bode zdanilo«, ki beleži sieer nekakim zadoščenjem dotični naš članek, ki pa dokazuje vendar vnovič, kako sodrugi slovenski socijalisti bore malo poznajo tukajšnje razmere in nrav naših bojev, kako si v tem nepoznanju razmer ustvarjajo povsem krive prčmise in kako potem iz svojih prčmi* izvajajo (seveda) tudi povsem krive zaključke.
Olankar trdi, da nazadovanju Slovencev in Italijanov v Trstu ni krivo Nemštvo — kakor da ki •ivo meni člankar »Edinosti« —, ampak kriv da je »tisti specifični karakter onega Avstrija nstva, kateremu so primorski Slovenci na svojo škodo, žal, tako dolgo služili.«
Tej izjavi socijalistiškcga lista nočemo oporekati tu in bi se dalo res marsikaj govoriti o tem. Ne smemo pa ostati dolžni par besed odgovora na sledeči odstavek v notici »Rdečega praporja« :
»Priznavamo, da je pot, ki bi peljala do onega modus vivendi, katerega priporoča člankar, precej tmjevita. Na obeh straneh bi se moralo žrtvovati mnogo predsodkov, ki so prešli marsikomu že popolnoma v meso.«
Tu jo imate tisto krivo prfimiso, kakoršno jo mogel napisati le nepoznalec naših razmer in naših bojev in iz te prčmise so piscu poraja zahteva, ki jeza našo strau neumestna, neizvedljiva in krivična. Mi se svoje strani ne privolimo nikdar v to zahtevo, ker jednostavno — ne smemo, ako hočemo živeti! Zahteva se glasi namreč, da naj bi na obeh straneh žrtvovali mnogo svojih predsodkov, a bolj priprosto povedano: od-jonjali naj bi mi in odjenjali naj bi tudi Italijani! Vsaj mi razumemo tako to zahtevo.
Ta zahteva je krivična. Taka zahteva bi bila opravičena le tedaj, ako bi bila italijanski in slovenski živelj jednakorodna činitelja, ako bi bila v jednaki meri deležna vseh političnih, narodnih in državljanskih pravio in ako bi se iz gole objestnosti klala med seboj, kdo da odtrže drugemu kos pravice, kos posesti. Na podlagi take, ali jedino take prčmise bi bila opravičena zahteva socija-listiškega lista: odjenjajta oba!
AH pa je tu v Trstu tako razmerje med Slovenci in Italijani ? Ni! V čem, za hožjo voljo, naj odnehamo mi Slovenci ? Ali naj zahtevamo še manje, nego naj primiti vnejšega državljanskega prava ? Ali naj zahtevamo manje, nego da se nas pripozna jednakorodnimi in jednakoveljavnimi državljani, kakor stojimo v vštric z drugimi tudi kakor — davkoplačevalci v denarju in krvi ? ! Ali naj zahtevamo še manje, nego bore slovenske ljudske šole, katere ne moremo in no moremo dobiti lo radi italijanske trme in krivičnosti ? ! Ali naj zahtevamo manje, nego da se naš jezik ne meče iz avtonomnih in državnih uradov ter da se ne psuje slovenski siromak, ako se je drznil, prišedši v urad, govoriti v svojem jeziku ? ! Ali je pretirana naša zahteva, da bi se dal nam, ki sestavljamo tretjino vsega prebivalstva, vsaj jeden državno-zborskih mandat od petih, da bi tako tudi naši interesi imeli svojega branitelja gori na Dunaju ? ! Ali ni to najskromneja zahteva, ker sloneča na parlamentarnem načelu, da naj ne mečejo iz mostne zbornice naših zastopnikov, izvoljenih — kakor pri poznan o — povsem zakonito?! Ali naj zahtevamo še manje, nego to, da bi nas ne psovali po ulicah radi naše narodnosti in da ne bi ščuvali svoje so-drge na naše ljudi ?! A 1 i naj z a h to v a m o š o manje, nego t o, d a bi nas ne tepli s p a 1 i-cami po glavah, ako smo dali slovenski glas od sebe po tržaških ulicah?! Ali naj zahtevamo še manje, nego to, da bomo smeli Roga moliti po svoje?! Ali naj zahtevajmo manje, nego minimum pogojev za obstanek?!
Iz kratka: v čem, za božjo voljo, naj bi odnehali mi ?! Mi ne moremo odnehati na nobeni strani iz tega čisto priprostoga vzroka — ker n i-česar nMmarao! Rerač ne more dati bogatinu. A mi smo popolni narodni, politički in državljanski — berači! Italijani morajo odnehati, ker imajo na čem ! Na italijansko stran naj se adresira zahteva :
"djenjajt®,	bijete krivičen boj, ker klatite
drugim njih prava, ker zagrešate nasilstva, ker se svojim postopanjem pregrešate proti načelom svobode, jednakopravnosti, konstitucije in — človekoljubja !!
Na našo stran pa je zahteva: odjenjajte tudi vi! neumestna, krivična, neizvedljiva. Tej zahtevi ne moremo pritrditi. Za narod, ki hoče živeti in ki čuti v sebi duševne in materijalne sile za življenje, a se mora vendar boriti s takimi razmerami, kakorlnimi se moramo boriti mi: za tak narod je taka zahteva — nczmisel!!
Brigajmo se za domači narodopis!
(Rojakom v prevdarek nnpisal M. P. Podkrajec.)
(Z vrše tek.)
Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača, tako slove prelep naš pregovor. Ravnajmo se po njem! Nabirajmo drohtino, kar nam jih je ostalo na naši stari noši, kar ho jih je otelo v našem stavbarstvu, na naših vratih, pažah, kozolcih, na naših orodjih ; razlagajmo ljudem veliki pomen teh izdelkov: popisuj mo, fotografujmo — in skoro bo tvarine dovolj, da si poiščemo v Ljubljani primeren prostor in ondi otvorimo svetišče našega narodopisnega muzeja. In ta muzej nam bo jasen sve-dok, da Slovence vkljub vsem viharjem, navzlic vsem krutim tujim silam v dobi dolgih stoletij, ni le ohranil milo slovenske govorice svoje, temveč tudi ni pustil, da bi se bil zatrl v njegovem notranjem čut do lastno, izvirno umetnosti, ki se kaže v njegovi noši in v njegovih, od samoukov zgrajenih stavbah ; umetnosti, po kateri so razločeva od tujcev kakor samosvoj narod, po kateri se pa približuje svojim bratom — drugim slovanskim narodom. Res, krepko je vsadil Stvarnik v srca Slo-vonocm čut do slovanske umetnosti, da so ta čut ponesli sabo iz skupno slovanske domovine, da so ga ohranili preko stoletij, preko vseh viharjev, in da se tudi v tem oziru niso dali pohoditi od tujcev, ki so preplavljali naše dežele s svojo nošo, svojim stavbarstvom, in blago svoje usiljevali Slo-venoem !
Toda tvarina, ki so nabore v [muzeji, ta ne bo samo radi tega tuknj, da bi pasli tam svoje zijala ; ne, ta se bo dajala tudi pošteno izrabiti. In da se da ta izrabiti, to nam je pokazal baš lotos tehnik g. Ivan Jager, oni podvzetni in neumorni mož, ki je napravit načrt za prelepo »Narodno kavarno« v Ljubljani. Dolga leta je potoval po slovenski zemlji, zbiral narodno nošo, prorisaval peče, rože s kožuhov; risal in fotografoval stare skrinje, vrata, paže itd. itd. In vso to bogato snov je porabil v svoji »Narodni kavarni«, napravil pristno slovenski načrt in tako zgradil prvo stavbo po — narodnih naših motivih. Prekrasna je bila ta misel in čudovito mu je vspela. Njegova »Narodna kavarna« je prava znamenitost Ljubljane; in katerikoli Slovenec pride v Ljubljano, gre naj in naj si jo ogloda in preveri se, kaj se da izvršiti po naših narodnih motivih, seveda, ako stvar vzame v roke tako znujden, žilav in neutruden mož kakor je baš gospod .lager. Mi želimo temu možu, naj krepko in moško vstraja na tem polji, na katerem jo pričel orati ledino s tako nenavadnim vspehom. Rog naj mu da pa v ta namen čvrstega, čilega zdravja in sploh v obilici vseh sredstev, da bode nadaljeval započeto delovanje! In mi želimo in upamo, da se gospodu Jagru pridruži skoro četa drugih mož, ki bodo delali v istem smislu in ki pripomorejo, da »Narodna kavarna« ne lm jedina stavba, zgrajena po naših res tako krasnih motivih. Mi žc gledamo v duhu, kako se skoro vzdigne v beli Ljubljani več pristnih slovenskih stavb in kako zavlada v slovenski tej stolici slovenski slog, mesto različnih bizantinskih, romanskih, gotičnih, mavričnih stilov. Dal Rog, da se to kmalu uresniči !
Dragi rojaki! Rodimo koreniti Slovenci! Korenito in neustrašeno pospravimo vso nesnago iz naše domovino, populimo ves plevel slabih lastnostij : sebičnosti, omahljivosti, popustljivosti, pohlevnosti, osebnosti, prepirov ; plevel, ki tako bohotno poganja i po kmetih, i po gosposkih slovenskih rodo-vinah. Rrezobzirno zastavimo vse svojo moči za prava misli in jezika slovenskega. Strinajmo besede svoje z dejanjem, ne bodimo teoretični, marveč praktični, dejanski rodoljubi! Časi so kritični, in ako nas prihodnji dnevi ne najdejo mAž,
mož ponosnih in neomajnih — p.»tem skoro posije po lepi naši domovini solnce, pa obsevalo ne bo več Slovencev, temveč lokave, vstrajne tujce. Kažimo pa tudi v svoji noši, v svojih stavbah slovensko svojo samostojnost; spričajmo, da se tudi tu, tudi na zunaj, ne pokorimo slepo tujim šegam, temveč, da tudi na tem polji imamo nečesa, kar ni tuje, temveč nečesa, na kar smemo kazati ponosno, da to je naše, da to je slovensko, da to je slovansko.
Jed ini ključ, ki nam odpre kraljestvo boljše bodočnosti, je radikalno, skrajno radikalno slovensko postopanje, pa naj si bo na katerem koli polji: v bojih za prava našega naroda, v bojih za gospodarsko osamosvojenje, v bo-jih in naporih za procvit domače naše umetelnosti. Pomniti moramo, da slabih razmer naših smo največ sami krivi, da jih je kriva naša prokleta bojazljivost, pohlevnost, naše samoljubje, naše malenkostno obzorje. Kvišku torej v boj za pravdo slovensko, v brezobziren boj za naš obstanek in lepšo p r i h o d n j o s t! Pozdravljen vsakdo, ki stopi čist in nesebičen v vrsto rodoljubnih rojakov! Kogar je pa strah, kdor išče sebe in ne naroda, tega pogrezni zemlja črna, na grob naj se mu pa napišejo prekrasne, žal, tako kruto resnične besede nepozabnega, duhovitega Levstika: »Izdajstvo, samoljubje i mehkotu, Trepet, domač razpor, neakrh, slepota, I svojstvo, H katerim opicam smo v rodi;
Do vsega guii*, kar s tajatva k nam ne hodi: To siha nasa je, ta nas utr orila V nesrečno ljudstvo — a ne tuja sila!*
Politični pregled.
Državni ibor. Včeraj je bil torej zaključen prvi čin igre, nazvane : razprava o uagodbenih predlogah. Predlog poljskega poslanca Cz co z a, da se razprava oziroma prvo čitanje zaključi, je bil vsprejet 183 proti 149 glasom. Opozicija je sicer glasovala proti, ali udala se je sklepu zbornice brez hrupa.
Včeraj je govorilo več govornikov, seveda vsi proti nagodbi, ker »za* sploh ni upisan noben govornik. Za govore je bilo malo zanimanja in so govorniki razkladali svojo modrost skoro samim praznim klopom. Le dru. Luegerju so je posrečilo privabiti poslušalcev v dvorano. Lueger je govornik poln temperamenta, ki doseza vsikdar vsaj vnanji efekt. Tega pa potrebuje sedaj bolj, nego kedaj poprej. Mož je govoril skozi okno — Du-najČanom —, da bi ohranil njih simpatijo svoji stranki. On ve, da je njega stranka jela zgubljati tal, in zato porablja vso svojo govorniško spretnost, da govori tako, kakor ugaja ljudem. Nagodba z Ogersko je jako hvaležen predmet za onega, ki hoče grajati; kdor govori proti bremenu, ta si je lahko v svesti, da mu bodo ploskali p. n. gospodje davkoplačevalci.
To ve dr. Lueger, zato je govoril strastno in — glasno proti pogodbi,, in pa umljivo za najpri-prostejega dunajskega purgarja. Menil je, da avstrijski ministri niso služabniki avstrijskega ljudstva, ampak kleče pred Madjari. Za koristne stvari ni denarja, pač ga darujejo Madjarom. Govornik je strastno napal Mladočehe, češ, da hočejo glasovati za nagodbo radi jezikovnih naredeh in da so izdali Madjarom kmeta in industrijalca. Zatem seje govornik zagnal z vso srditostjo v katoliško ljudsko stranko, in je zasmehoval barona Dipaulia. Tudi tej stranki jo očital izdajstvo. Finančnemu ministru K a iz lil jo očital posebno to, da sojo le-ta zavzel za zlato veljavo. Stvarno utegne imeti dr. Lueger prav. Čudno pa je nekako, da je govornik označal zlato veljavo kakor izpoved veljave zidov in socijalnih demokratov, ko vendar ravno on čudovito doslednostjo glasuje z — istimi Židi in soci-jalnimi demokrati proti slovanskim narodom, ki so krščanski in verski par excellence.
Čudno je nadalje tudi to, da jo dr. Lueger te dni označal kakor sovražnika nemškega ljudstva vsakogar, ki hi hotel preprečiti parlamentarno razpravo o pogodbi, a je vendar pomagal razsajačem, ki so v prejžnjem zasedanju preprečili vsako razpravo, torej — sovražnikom nemškega naroda!!
Ker jo bil posl. Kaiser rekel, da jo Dalmacija pasivna dežela, zavrnil ga je energično poslanec Riankini, rekni, da se v Dalmaciji pla-čujejo davki točneje, nego v drugih deželah ter da je krvni davek, ki ga plačujejo D al m a-
tinci, huji, nego v vseh drugih deželah, kajti Dalmatinci morajo služiti 4 leta v vojni mornarniei.
Na to se je po mali praski med opozicijo in predsednikom določil dnevni red prihodnje seje.
K poiošsju. To jedno je gotovo, da jer azmerje med grofom Thunom in večino še večino nejasno in da se ni pojasnilo niti po vstopu harona Dipaulija v ministcrstvo. Naravno! Mož je bil vsikdar — da ne rabimo hujegi izraza — tako čuden v svojem vedenju do ostalih skupin večine, da bi bila pač malo drzna insinuvaeija, ako bi se zahtevalo od slovanskih skupin, da jim bodi že vstop tega moža v ministerstvo zadostno jamstvo za izpolnjenje tega, česar morajo zahtevati, ako hoče grof Thun, da vzamejo breme vladne večine na svoje rame.
Umevno je torej, da si skupine na desni premislijo dobro, prodno store kakov odločilni korak, ter da zahtevajo popolnih garancij, da bodo imele ne le dolžnosti, ampak tudi pravice vladne večine. Česa da zahteva grof Thun, to vemo vsi, njemu je odijozna nagodba na srcu; skoro pa izve tudi grof Thun, česa da zahtevajo od njega skupine. Ravno danes javljajo z Dunaja, da je izvr-šcvalni odbor desnice imenoval pododbor 4 členov, kateremu je nalog, sestaviti zahteve, na podlagi katerih bi se desnica mogla proglasiti vladno večino. V tem vlada popolno soglasje ne le med poslanci večine, ampak v vsi naši javnosti, da nam ne zadošča nikakor, da bi nam grof Thun vrgel par ministerskih portfoljev, ampak da je zahtevati neizogibno, da grof Thun zasnuje ministerstvo, ki bode meso od mesa večine. Gotovo jo torej, da naši poslanci se ne obvežejo, da bodo glasovali za pogodbo, ako ne dobe tacega zagotovila.
»Slovenec« objavlja brzojavko z Dunaja nastopno vsebine:
»Ministorski predsednik grof Thun je ofici-cljellio izjavil, da se ne smatra samo s svojo besedo, ampak tudi s svojo vestjo zavezanega, ravnopravnost slovanskih narodov v Avstriji pošteno izvesti.« •
Ta vest hi bila jako razveseljiva, le žal, da ne vemo: kediij, komu in v kaki obliki je podal grof Thun tako izjavo.
Nadalje javlja isti list, da so govori v parlamentarnih krogih, da nameruje vlada imenovati enega češkega in enega slovenskega ministra brez portfelja. Slednjič javlja »Slovenec«, da jo grof Thun včeraj konferiral s poslancem Povšetom.
Domače vesti.
Himen. Dne 5. t. m. se je poročila gospo-dičina Mici Kavčič, hči znanega rodoljubnega posestnika v Št. Vidu nad Vipavo, z gospodom notarjem K o r h a r j e m v Senožečah. Rilo srečno.
Umrla Je v Sežani gospod i Čina Gcnovcfa Marija Mahorčič, Bestra poštno-brzojavne voditeljice, gospdč. Evfemije Mahorčič. Našo sožaljo.
Za zastavo pevskega društva „Kolo*4 so darovali: Gospodičina Ivanka Gombač 1 krono, Hinko Smid nabral v krčmi pri sv. Ivanu 3 krone, g. Trglav v gostilni »Alla bolla veguta« 2 kroni 80 stot., darovali v gostilni »Alla grotta di Adols-berg« : Vatoveo Jakob 1 krono, Kranjo Ivan 1 krono, vesela družba 1 krono 22 stotink. Prej izkazanih 229 kron 14 stot. Skupaj 239 kron 16 stot.
Mestni svet tržaški jo imel dne 4. t. m. svojo XXVIII. javno sejo. Zupan jo prijavil, da so dotični ministri že podpisali v zadnji seji vspre-jeto predpogodbo o posojilu, ki ga ima dati občina vladi na razpolago za javna dela v pristanišču, da jo torej pogodba sklenjena.
Mestni svetovalce Bratos je stavil za mišljenje naših krogov jako značilno interpelacijo. Iuter-peloval je namreč, zakaj se jo izgotovljanje kostimov za komunalno gledališče izročilo neki inozemski t v r d k i, v s 1 e d česar je zgubilo d e l o 60 domačih delavcev in so sedaj — brez kruha!!! Mi smo hvaležni gospodu Bratosu, da je pribil to ne le značilno, ampak tudi tipično dejstvo, obžalujemo pa, da ni povedal tudi, kdo in kje je tista inozemska tvrdlca, katero so podprli tržaškim, torej tudi slovenskim denarjem, na škodo domačih dclavcev ?!! Morda pa si jo mislil gospod Rratos, da se t«> itak že umeje samo od sebe. Kako smo že rekli te dni? Da, še se spominjamo: vsi tukajšnji boji so po velikem delu
pojav socijalnoga in delavskega vprašanja!! In tudi ta primer dokazuje zopet, kam mora dovesti domače delavstvo tisto socijalističko toli proslavljeno načelo absolutne mednarodnosti!
Brez debate in soglasno so vsprejeli predlog municipalne delegacije, da podari ohčina 200 gld. odboru za slavnost 11(K) letnice Pavla Dijakona v — Cividadn in da slavni arhivar, slab pesnik in ne vemo kak državni poslanec Atilij Hortis vstopi v omenjeni odbor kakor zastopnik mesta tržaškega. (Paulus Diaeonus je bil zgodovinar, porojen leta 730 nekje na Furlanskem) 200 gld. ni sicer bogve kaka svota, da bi jo no zmogla naša občina, ali tudi teh par stotakov poleg llortisa v odboru v Cividadn tudi govorijo svoj posebni govor.
Na to so razpravljali o predlogu, da naj bi se odslej v mestni bolnici nastavljali trije odstav-ljivi kapelani mesto dosedanjega neodstavljivega župnika. Stvar so izročili juridiškemu odseku. — Druzega za nas zanimivega ni bilo na dnevnem redu.
Prijateljski sestanek r čitalnici. Na čast slovanskim udeležencem konferencije tajnikov avstrijskih trgovinskih zbornic priredi »Slovanska čitalnica« danes ob 9. uri sveder „prijateljski večer". Gostje dobro došli!
Konferencije tajnikov trgovinskih zbornic. V Trstu vršo so to dni posvetovanja o instrukeijah za vodstvo obrtnih katastrov in obrtnega štetja po trgovinskih in obrtnijskih zbornicah. Debata bila jo o nekaterih točkah jako živahna, posebno glodč jezika formularjev za statistične poizvedbe. Doseglo se jo pa tudi v poslednjem oziru popolno soglasje. Avstrijske trgovinske zbornice zastopa 35 odposlancev.
Zastopane so te-le zbornico: Rolcan, Rrody, Rrno, Budejevieo, Crnovice, Hcb, Gorica, Gradec, Inomost, Celovec, Krakovo, Ljubljana, Lvov, Ljubno, Linee, Olomuc, Plzno, Praga, Libcrec, Roveret, Rovinj, Opava, Dunaj, Zader in Trst.
Predvčeraj so prisostvovali gostje spuščenju Indijo Karol VI. v morje. Konferencije so na-daljujejo.
Izpovedbc »Plecolove«. Sinočnjo izdanje »Piccola« pravi ozironi na včerajšnji napad prod magistratom in na trgu Giuscppina na četico novincev iz Lonjerja, da jo stražar opetovano opominjal poslednje, naj ne pojejo nikar. Nam pa za-trjajo očetje in sorodniki novincev, da jim je rekel stražar: »Poj o tč žo lahko, ali kričati in razgrajati ne smete!« »Piceolo« jo torej zopet lagal.
Potom pa izpoveduje »Piocolo della Sera«, da bi opravičil razbojniški napad svojih somišljenikov, da so novinci vsklikali »živio« in da so potem peli »neke vrste popevko«, iz katere da je bilo čuti: »Zivio slovenzki« in »m .... ta-lianzki«.
Torej nič druzega ?! Ves greh novincev so torej reducira na to, da so novinci vsklikali »živio«, kar znači pa laški »evviva«, in pa da so peli, kakor delajo tako novinci po vsem svetu! Seveda so peli slovenski! V katerem jeziku pa naj bi peli, nego v materinem ?! Konstatujemo pa, da jo ni nobene slovenske popevke, v kateri bi bile od »Piccola« navedene besede. Zlasti naši okoličani, ki imajo v vsaki vasi svoje pevsko društvo, pojejo vedno tiste posmi, katerih so sc naučili v pevski šoli. —
»Picoolo« izpoveduje na dalje, da so »alcuni cittadiui« hiteli na ulico lo v ta namen, da bi pomagali redarjema, češ, da so videli, da bi bila redarja obnemogla proti novincem. Holid, od kedaj so »cittadiui« avksilijarna četa c. kr. redarstva?! Zivio !
»Picoolo« pripoznava izrecno, da so tisti »alcuni cittadiui« sledili novincem, pripoznava, da so se jim pred škofijsko palačo pridružili »novi meščani«, ki so, ker so Slovenci prepevali nadalje, »jeli rabiti svoje roko«. »Piecolo« pripoznava, da so padale potem posti in palice ter pripoznava, da je Slovenec Kooh dobil s palico po glavi od agenta F. de A. in da je še le potem Kooh udaril agenta.
Slednjič konstatuje »Piecolo« da je bil od vse množice napadalcev, katerih jo bilo, po trditvi očevideov, najmanje 300, aretiran sam jeden, »sig.« II.
Vse te izpovedbe sinoćnjega »Piocola« zadoščajo vsakomur, ako ima lo količkaj kriterija, da si misli svojo o tem dogodku ter da ne more zgrešiti poti do resničnih krivcev.
»NI zakonito, ali človečki Je!« Današnji »Piecolo« vsklika takrf, obžalovaje včerajšnje izgrede njegovih somišljenikov; ali jih opravičuje, s tem, da so bili meščani izzivani neprestano. Z čem? prosimo vas. Mar s tem, da so gruče več ali manje vinjenih in več ali manje žalostnih novincev prepevale po slovenski in da so vsklikalc »evviva« po slovenski?! In Po je bilo morda čuti kakov vsklilt, ne baš prijazen Italijanom, kaj to, saj »Piceolo« ceh') krvave razbojniške napade opravičuje »razburjenjem«. Kajti, če imajo vzroka oni za razburjenje, koliko več ga ima naše ljudstvo, ki mora žo leta in leta dan na dan prenašati »porke de ščave« in kar je taeih cvetk iz vrta kulture; in ki mora obnemoglo poslušati, kako je italijanska javnost slika kakor rod barbarov, divjakov! Kaj misli »Piecolo«, da to ne boli?! Zapomni naj si, da narodno žaljenje ne boli le v laških, ampak tudi v slovenskih ušesih. »Piecolo« naj se le potrudi, da nehajo žaljenja od njegove strani in da na, mesto istih stopi spoštovanje do druzih, in mi prisežemo, da prenehajo vsi neljubi vskliki tudi od strani našega ljudstva. Dotlej pa, o gospoda, in z ozirom na vse ono, kar je že moralo pretrpeti naše ljudstvo od vas in radi vas, velja stokrat bolj za izgrede na strani naših vaš rek: »Ni zakonito, ali človeški je!«
Nekoliko prepozno. Slednjič so je oglasil tudi poloofieijozni »Fromdemblatt« v odgovor na tožbo raznih italijanskih listov radi dogodkov na Primorskem. Polofieijozni list poučuje laške novinarje, da se stvar močno pretiruje toliko glede obsega izgredov, kolikor trajanja istih. Značilnojljo, da so bili ranjeni le stražarji, a nikdo od občinstva !
Pozno, jako pozno se je oglasil naš oficijozus, tako pozno, da je že — prepozno. Po treh tednih torej, ko jo grda kleveta že opravila svojo peklensko nalogo povsod tam, kamor je bila poslana, se oglašajo gospodje in govore — na pol! Ne le, da je bilo vse skupaj pretirano, ne le, da sc telesno ni zgodilo nič hudega nikomur, ampak vso resnico bi bil moral povedati hlapec svojega peresa — peresa, ki no pripoveduje nikdar svojega monenja, ampak riše vedno le šahovno poteze po volji drugih visokih gospodov ! — Povedati bi bil moral tudi to, da so bili izgredi tudi posledica groznemu, žaljivemu postopanju: prav taka posledica, kakoršna se pojavlja uprav fotograftČno sličnostjo po vseh deželah sveta, kamor-koli le zahajajo laški delavci. In povedati bi bil moral slednjič tudi to, da glede mnogih krajev izgredi ne le da so bili pretirani, ampak naravnost drzno izmišljeni in da so se tožniki v marsičem pokazali — lažnike.
Društvu „Kolo" so pristopili nadalje kakor podporni členi: Kranjo Ivan, Ulčakar Josip, De-kleva Ivan, Kovačič Josip in Gombač Ivanka.
Doneski za možko podružnico družbe sv. Cilila in Metoda. Gospod župnik Ivan Treven je daroval povodom svoje petdesetletnico 10 kron.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na (dreti so nabrali v Miličevi gostilni v Repniču 1 gld. 4 nvč.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mescu septembru 1898. je 114 Btrank uložilo 26.613 gld. 62 kr. 77 strank uzdignilo 17.440 gld. 70 kr. 23 strankam se jo izplačalo posojil 1IJ.070 gld., stanje ulog 521..'546 gld. 83 kr., denarni promet 79.170 gld. 59 kr.
NeknJ s kolodvora Južne železnice. Pišejo nam: Nekoga dne smo se morali odpeljati jaz in še dva tovariša moja, in sicer z osebnim vlakom ob 12. uri 56 m. popoludno do postaje Miraraar.
I Tekali smo od jednoga voza do druzega, pa vso zastonj — povsod je bilo vso zasedeno. Sprevodnik nas je hotel potisniti v neki voz med že natlačeno občinstvo, ali tega nismo hoteli mi. Sprevodnik je menil menda, da za Slovenca je vse dobro. Na razpolago jc bil tudi voz druzega razreda. Ali ne! Tako je prišlo, da smo zaostali vsi trije. Potem smo se obrnili do necega uradnika in sem zahteval knjigo za pritožbe. A ta mi je odgovoril: »Koša la vol, no kapišo — ne žaštopim,« Torej tudi knjige za pritožbe nisem mogel dobiti, da-si je predpisana.
Obračam so torej do slavnega načelništva postaje, da bi isto blagovolilo poučiti svoje podrejeno osobje, da predpisi so za to tu, da so spol-
Pozor ! Te dni delijo hišni gospodarji svojim strankam tiskovine za izkaze stanovalcev, tod« le v nem š ko-i tal i j a ns kem jeziku. Te tiskovine izdaja c. kr. davčna administracija. Ta urad torej Se vedno prezira slovenščino kakor nekak tuji, denimo afrikanski jezik. In kolikor ne more storiti davčna oblast, pa store hišni gospodarji, oziroma upravitelji.
Danes je prišel k nam neki naš delavec ter nam je britko tožil, da mu je hišni upravitelj uročil že popisano tiskovino, katero je naš revež moral podpisati, kar bi se v nasprotnem slučaju izpostavil upraviteljevi jezi in bi ga poslednji skoraj gotovo odslovil iz stanovanja! Povedal nam je, daje njega hišni gospodar Slovenec, upravitelj pa Lnh, ter nas jo naprosil, naj opozorimo neodvisne slovenske družina, naj zavrnejo vse tiskovine, ako niso tiskane tudi v slovenskem jeziku. (Kar pa mi priporočamo vedno in vedno. Našemu uredniku so n. pr. pošteno dali nemško-slovensko tiskovino).
Tako postopanje je nezakonito, toda kaj storiti, ko vemo, da celo slovenski hišni gospodarji vsprejemajo tako tiskovine in jih delijo slovenskim strankam!
Gospdda nočejo imeti sitnosti, ali to vsakako ni lepo od njih.
Kako naj zahtevamo odločnosti od delavca, ko sami hišni gospodarji postopajo tako nenarodno?! Cas je že, da začnemo postopati drugače, ker dosedanje postopanje je za nas - - sramotno!!
Prav imajo na c. kr. uradih, da se izgovarjajo, Češ: »Kaj nam čejo slovenske tiskovine, ko nobeden ne vpraša po njih ?! (!) In ako že vpraša kodo, je to le posamičnik, za katerega ni vredno trošiti!!«
Ni-li to sramotno za nas, kaj?!
Nesreča. »3-letni mizar Avguštin Hubrich je delal sinoči na parniku »Meden« v Lloydo-vemu arzenalu. Hotečemu pobrati neko orodje, se mu je spod tak ni lo, zbok česar je padel v odprtino in potem deset metrov v globino. Težko poškodovanega so ga preveli v bolnišnico. Stanje Hu-brichovo je sicer jako nevarno, a vendar no obupno.
Policijska vest. Dne 2. ali 3. t. m. jo došlo v hišo Ant. M. v Rocolu hit. 5(,W <> mladeuičev, deloma novincev. Vsi so bili vinjeni. Začeli so so šaliti z gospodinjo in deklo. Gospodar, tudi nekoliko »dobro volje«, jih je pognal iz hiše. Mladeniči so šli v drugo hišo. Tam je nastal prepir. Gospodar Andrej V. je dobil z dežnikom po glavi, a jeden mladeničev je z sekiro razbil vrata. Mej tem pa je opazil gori omenjeni A. M., da mu jo zmanjkalo raznega orodja v vrednosti 8 gld. ter jo pri-javd stvar oblasti, katera poslednja je včeraj dala zapreti šestorico teh mladeničev, trije pa so žc odšli v vojake.
Koledar.
Dane« v četrtek <>. oktobra: Brano, spoz.; Fida. dev. muč. Jutri v petek 7. oktobra: Justina, dev.; Simeon, sp.
Lunin: Izhod ob 8. uri 52 min. Zahod „ 1. „ S>3 „
torej Se afdtl:	^" 278" d'm tega letu* imttrao
Solnčni: Izhod oh (J. uri 11 min. Zali od „ f». „24. „
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj f>, Tekom prihodnjega tedna, morda žo v torek, bode banket, haterega zasnuje desnica povodom imenovanja Dipaulija ministrom trgovine.
Dunaj (». (Zbornica poslancev.) Novoizvoljeni poslanec grof Salm je podal izjavo, s katero se pridružuje pravnemu pridržku konservativnega vele-posestva Češke od dne 30. marca 1897.
Nadaljevalo se je prvo čitanje nagodbenih predlog. Generalni govornik eontra, dr. Fournier, je povdarjal, tla ni priglašen noben govornik, ki hi so hotel zavzimati za pogodbo. Govornik je izjavil nadalje, da njegova stranka ni opustila srditega boja proti jezikovnim naredbam in proti vladi, ki se udaja slovanskemu šovinizmu. Ta boj se oleh-čuje njegovi stranki po predlaganju takih škodljivih predlog. Govornik je polemizoval [»roti izvajanjem finančnega ministra in jo rekel, da vlada noče podložiti tajnih dogovorov z Ogersko zato, ker bi istih ne mogla braniti. Govornik je zaključil z izjavo, da bodo Nemci glasovali proti temu, da bi se nagodbene predloge izročile odseku.
Dunaj G. Sodi se, tla do srede, katerega dne se prične razprava v odseku za pogodbo, poda grof
Thun definitiven odgovor glede zahtev desnice. Cehi stavljajo svoje zahteve z vso odločnostjo, ker vedo, da vlada nmra iskati podporo Cehov. Vzdržuje se govorica, da se imenuje minister-rojak za Češko, ter da je z:» to mesto določen moravski poslanec dr. Zadek.
Te predloge so se potem — v zmislu predloga Jaworskega - izročile odseku 4H členov, katero je izvoliti iz vse zbornice. Volitev tega odseka se izvrši jutri. Na to so je pričelo čitanje vladne predloge, tičoče se uravnavo državnim služabnikom.
Dllilaj ♦>. Danes je imelo svojo sejo liberalno veleposestvo. Seje se je udeležil tudi bivši minister Biirnreither. Predsednik, baron Sclnvegcl, ga jo pozdravil najprijaznejo ter je povdarjal težavno stališče, ki je je imel dr. Biirnreither v minister-stvu. Dr. Biirnreither se je zahvalil na tem pozdravu, rekši, da bode vsikdar pospeševal koristi stranke.
London (i. »Dailv Croniklc« javlja iz Pekinga od dno 3. t. m., da je bil cesar v svoji palači zastrupljen. Nemiri so se v nedeljo pričeli zopet. Pet Kitajcev jo bilo usmrčenih. Napadi na Evropejce so nadaljujejo.
Pariz (>. Miimlo noč so udri i tatovi v neko tovarno bicikljev in so ukradli 10.000 frankov.
Zahvala.
Vsi tmi, ki so povodom tako nepričakovane smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta in tasta gospoda
Franceta Čeme
na eden ali na drugi način tolažili krvaveča nam srca, vsi udeležniki pogreba, posebno pa prečustiti gospodje uradniki c. kr. okrajno sodnije in o. kr. davkarijo v Sežani, kakor tudi častite šolske sestre, veleoenjeno učitelj-stvo in Ugledno pevsko društvo v Tomaji, naj blagovolijo sprejeti tem potom našo prisrčno zahvalo.
V Tomaji, dne 5. oktobra 1898.
Žalujoči družini:
černe in Laharnar.
Stenografa
in pisarja
veščega slovenskemu, nemškemu in italijanskemu jeziku, vsprejme takoj odvetnik
dr. Gustav Gregorin.
Plača po dogovoru.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
9V* »planinski zeliščni sok"
t „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka v IJubljani.
Cena 1 steklenice 50 novč. Razpošilja se z obratno poŠto najmanj 2 steklenici.	II
Stv. 1417 VIII.
Razpis.
Podpisano županstvo ima podeliti tajniško službo s 1. novembrom t. I. Vsled tega so vabijo s tem v to sposobni prosilci, da vložijo dotične prošnje, opremljene potrebnimi spričevali sposobnosti, do 22. t. m. na tem županstvu.
Letne plače je 400 gl. in navadni postranski dohodki. Ker se uraduje le slovenski, t i rja so popolna zmožnost slovenščine.
Hrvatski, nemški in italijanski pa vsaj toliko, da so razumijo došli spisi vinih oblasti.
Prosilci, ki so bili že v taki službi, imajo prednost pred drugimi.
Županstvo občine
Jelšane, dne 3. oktobra 181)8.
Župan:
H raba r.
Spiritna slnapia oompotuala
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza pande TRST
Paziti na ponarejanja.
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AiJDILA NERA)
trst — ?ia s, spiriiliODB, corso, Via s. NicolO — trst
Najbolj v HrediSČu mest« ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Pilscn" od F. Volpicha.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Kafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST
Žutomu pohištva /,a jedilnice, spalnice in sprejemnike, ž i nm i e In peresulc, ogledal In železnih blagajn, po cenah, da ne ni bati konkurence.
ritr A- ->#r r/K- tiftr ritr «|»i A »|n A
I 1 «4. • 1 v	• i	I ^
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia štv. 7
Prilika za praznike in novo leto. Velika zalogu zimskih ogrinjal (šjalov) v vseh barvah po gld. 3.60 in gld. 1-20 Zbirka frStanja v raznih risanjih od 20, 30 in 37 nvč. JI o ž k e srnjce bele in barvane od 90 novč. naprej. M a j e iz p l i ž a za gospe po (jf>, 7f> novč. in več samo v prodajaluici
Pri 4 letnih časih
^	Barriera vecchia "stv. 7	~
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakratna dau raznu nedelj in praznikov.
>
Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje oh I. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21-—; samo večerno izdanje gld. 12—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
V Trstu so razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega St. L — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppiua. V okolici se prodaja:
Nii Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi GaSperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarui g. Josipa Schvvarz v Žolski ulici.
(
g. Josipa
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in Imunim nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti Je MOČ!"	JlSt^
n'