N/ ŽELEZARSKI ZBORNI K institut Ljubljana Vlado Macur, Alenka Rodič, Železarna Ravne RAFINACIJA KONSTRUKCIJSKIH JEKEL S SINTETIČNIMI ŽLINDRAMI IZVEN PECI . 49 Arh Jože, B. Stocca.M. Piščanec, H. Zupan — Železarna Jesenice F Vodopivec, T. Lavrič — Metalurški inštitut Ljubljana VPLIV KEMIJSKE SESTAVE IN NAČINA IZDELAVE NEPOMIRJENEGA JEKLA NA ČISTOČO PRI TOPLO VALJANIH TRAKOVIH . 57 Brudar Božidar — Železarna Jesenice OGREVANJE VLOŽKA V POTISNI PECI . . 75 Vodopivec Franc — Metalurški inštitut Ljubljana S. Mežnar, A. Klevišar — Železarna Jesenice O VPLIVU MIKROSTRUKTURE NA VLEČNO SPOSOBNOST MALOOGLJICNEGA JEKLA . . 81 Rodič Jože — Železarna Ravne KVANTITATIVNA METALOGRAFIJA LEDE- Stran VSEBINA Koroušič Blaženko ■— Metalurški BURITNIH ORODNIH JEKEL 89 DRUŠTVENE VESTI 107 1 LETO 9 ŠT. 21975 ŽEZB BQ 9 (2) 49- 112 (1975) IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT VSEBINA DK: 669.187.5.046.546.22 ASM/SLA: AD-a, D lin B. Koroušič Rafinacija konstrukcijskih jekel s sintetičnimi žlindrami izven peči Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 49—56 Uporaba trdnih in tekočih sintetičnih žlinder za rafinacijo tekočega jekla izven peči. Laboratorijski in industrijski poskusi izdelave sintetičnih žlinder tipa Ca0-Al20rSi02. Industrijski poskusi rafina-cije konstrukcijskega jekla EC-80 (16MnCr5, C.4320) na 25 tonski elektro-obločni peči v Železarni Ravne. Odžveplanje jekla EC-80 med obdelavo s trdno, pretaljeno sintetično žlindro. Ukrepi in napotki za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti žlindre zlasti stopnje odžveplanja in zmanjšanja vsebnosti nekovinskih vključkov. DK: 669.141.241.4 ASM/SLA: ST-d, 4-53 J. Arh in sodelavci Vpliv kemijske sestave In načina izdelave nepomlrjenega jekla na čistočo pri toplovaljanlh trakovih Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 57—73 Izdelava nepomirjenega jekla je v bistvu enostavna. Če pa hočemo izdelati kvalitetno nepomirjeno jeklo z dobro površino in zadovoljivo čistočo in dobrimi mehanskimi in vlečnimi lastnostmi moramo poznati posamezne tehnološke vplive. V tem delu smo raziskali številne vplive od kemijske sestave ob raztalitvi pred prebodom in končne sestave, razmerja Mn : C v končni sestavi in razne ukrepe pri vlivanju jekla v kokili. Rezultat teh preiskav je predlog za boljšo kemijsko sestavo jekla za hladno valjane trakove. DK: 669.046 ASM-SLA: F21b B. Brudar Ogrevanje vložka v potisni peči Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 75—79 Opisan je matematični model ogrevanja neskončne plošče v potisni peči. Toplotna prevodnost, specifična toplota in konvekcijski koeficient so odvisni od temperature. Numerično reševanje toplotne enačbe pri ogrevanju s konvek-cijo v eni dimenziji, pri čemer so temperaturne odvisnosti toplotnih parametrov podane z regresijsko enačbo. Izdelan je računalniški program in kako je mogoče simulirati peči za konkreten primer. Izdelan je računalniški program in kako je mogoče simulirati najrazličnejše pogoje ogrevanja v potisni peči. DK: 669.14.018.29 ASM/SLA: W29h, F28 F. Vodopivec in sodelavci O vplivu mikrostrukture na vlečno sposobnost maloogljičnega jekla Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 81—88 Vzorci žice istega jekla z mikrostrukturo ferit-martenzit, ferit lamelami perlit in ferit-globularni perlit so bili vlečeni od začetne debeline 7,25 mm do minimalne debeline, dosegljive brez vmesnega rekristalizacijskega žarjenja. Vlečenje se je izvršilo na enostopenjskem stroju s poprečno redukcijo 16 %. Prvi vzorec je imel majhno vlečno sposobnost zaradi razpok med feritom in martenzitnimi zrni, ki so povzročile pretrg brez površinskih znakov prevlečenja. Vlečenje drugih dveh vzorcev je bilo prekinjeno pri debelini 0,65 mm po doseženi redukciji 98,9 %. Preiskave so pokazale, da bi lahko nadaljevali vlečenje obeh vzorcev in je plastičnost žice z mikrostrukturo ferit-lamelarni perlit boljša. Preiskusi niso pokazali neposredne povezave med dosegljivo redukcijo in mehanskimi lasntostmi žice v začetku vlečenja. DK: 620.18 : 669.14.018.25 ASM/SLA: M21c; TSh J. Rodič: Kvantitativna metalografija ledeburitnih orodnih jekel Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 89—106 Članek podaja pregled publikacij o razvoju in današnjih možnostih kvantitativne metalografije. Posebej obravnava njeno vlogo in uporabnost pri raziskovanju lastnosti ledeburitnih orodnih jekel. Povzetek pomembnejših ugotovitev iz publiciranih del in izkušenj s kritično oceno problematike na današnji stopnji razvoja naj bi predstavljal primerjalno osnovo k rezultatom lastnih raziskav opisanih v nadaljevanju tega članka. Z upoštevanjem publiciranih ugotovitev in rezultatov lastnih preiskav je avtor želel v okviru kompleksnega projekta raziskav ledeburitnih orodnih jekel v Železarni Ravne oblikovati standardno metodiko in predvsem pogoje kvantitativnih metalografskih preiskav na tak način, da bi bile v bodoče zagotovljene možnosti neposrednih primerjav. S posebno pozornostjo so obravnavane številne nevarnosti napak, na katere opozarjajo doslej objavljena dela. INHALT DK: 669.14.018.29 ASM/SLA: W29h, F28 F. Vodopivec in sodelavci t}ber den Einfluss des Mikrogefiiges auf die Ziehfahigkeit eines nledriggekohlten Stahles Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 81—88 Drahtproben aus eincr Schraelze mit verschiedenartigem Mikro-gefiige Ferrit-Martensit, Ferrit-lamelaler Perlit und Ferrit-globulaler Perlit sind von einem Anfangsdurchmesser 7.25 mm bis zu der klein-sten, ohne einer Zvvischengliihung, erreichten Dicke gezogen worden. Der Draht wurde auf einer einstufigen Ziehmaschine mit einer durchschnittlichen Abnahme von 16 % gezogen. Die Ziehfahigkeit des Drahtes mit dem Ferritisch-martensitischen Gefiige wai nur gering, weil sich Risse zwischen dem Ferrit und Martensit bildeten, und das Zerreissen des Drahtes verursachten, ohne auserer Zeichen der Oberzogenheit. Die anderen zwei Proben sind bis zu 0.65 mm bei einer Quer-schnittsabnahme von 98.9 % gezogen worden. Die Verformbarkeit des Drahtes mit dem Gefiige Ferrit-lamelaler Perlit ist besser. Die Versuche zeigten keine unmittelbare Gebundenheit zwischen der erreichten Ouersclmittabnahme und der mechanischcn Eigenschaften des Drahtes vor dem Ziehen. DK: 669.187.5.046.546.22 ASM/SLA: AD-a, D lin B. Koroušič in sodelavci Raffination der Baustahle mit svntetischen Schlacken auserhalb der Ofens Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 49—56 Die Anwendung der festen und fliissigen syntetischen Schlacken fiir die Raffination des fliissigen Stahles auserhalb des Ofens. Labo-ratorisehe und industrielle Versuche der Erzeugung svnthetischer Schlacken des Types Ca0-Al,03-Si02. Industrielle Versuche der Raffination eines Baustahles EC 80 (16 MnCrS, C 4320) an einem 25 Tonnen Lichtbogenofen im Hiittemverk Ravne. Die Entschweffelung des Stahles EC 80 \vahrend der Bearbeitung mit einer festen, umgeschmolzenen, syntetischen Schlacke. Mass-regeln und Amveisungen fiir die weitere Verbesserung der Wirk-samkeit der Schlacke besonders des EnLischvveffelungsgrades und der Verminderung der nichtmetallischen Einschliisse. DK: 620.18 : 669.14.018.25 ASM/SLA: M21c; TSh J. Rodič: Ouantitative Metallographie der ledeburitlschen VVerkzeugstahle Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 89—106 Dieser Artikel gibt eine Schrifttumiibersicht iiber die Entvvicklung und die derzeitigen Moglichkeiten der quantitativen Metallographie. Es behandelt besonders deren Rolle und Anuendbarkeit bei den Untersuchungen, der Eigenschaften der ledeburitisehen VVerkzeugstahle. Die Zusammenfassung vvichtiger Feststellungen aus dem Schrifttum, und Erfahrungen mit kritiseher Wertbestimmung der Problematik im heutigen Entwicklungsstand, solite als Vergleich zu denErgebnisen eigener Untersuchungen dienen, vvelehe in der Fol-gerung dieses Artikels besehrieben vverden. Mit der Beriicksichtig-ung der in der Zeitschrift erschiedenen Feststellungen und der Ergebnise eigener Untersuchungen wollte der Autor im Rahmen eines Forschungsprojektes iiber die ledeburitisehen Stahle im Hiittemverk Ravne eine standardisierte Methodik, und vor allem, die Bedingungen fiir quantitative metallographische Untersuchungen entvvickeln, dass in der Zukunft Moglichkeiten fiir die direkte Ver-gleichung gesichert \viirden. Mit besonderer Sorgfalt werden un-zahlige Fehlergefahren behandelt, auf vvelehe in den bisherigen Veroffentlichungen hingewiesen vvird. DK: 669.141.241.4 ASM/SLA: ST-d, 4-53 J. Arh in sodelavci Einfluss der chemischen Zusammensetzung und der Stahlherstell-ungsart des unbcruhigten Stahles auf den Reinheltsgrad bei den \varmgewalzten Biindern Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 57—73 Die Erzeugung des unberuhigten Stahles ist relativ einfach. Wenn man aber einen guten unberuhigten Stahl mit einer guten Ober-flachenbeschaffenheit, geniigendem Reinheitsgrad, guten mechani-schen- und Tiefzieheigenschaften erzeugen will, miissen die einzelnen technologischen Einfliisse bekannt sein. In dieser Arbeit sind die vielfiiltigen Einfliisse von der chemischen Zusammensetzung bei der Erschmelzung, vor dem Abstich, der Fertiganalyse und andere Mass-nahmen beim Giessen der Stahles in der Kokille untersucht worden. Das Ergebnis dieser Untersuchungen ist ein Vorschlag fiir eine ent-sprechende chemische Stahlzusammensetzung fiir die kaltgewalzten Bander. DK: 669.046 ASM-SLA: F21b B. Brudar Das Erwarmen des VVarmegutes im Slossofen Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 75—79 Ein mathematiseher Modeli des Eruarmungsvorganges einer unendlichen Platte im Stossofen ist besehrieben. VVarmeleitfahigkeit, spezifisehe Warme und der Konvektionskoeffizient sind temperatur-abhangig. Die numerisehe Losung der VVarmegleichung durch die Konvektion in einer Dimension ist dargelegt, wobei die temperaturabhangigen Warmeparameter mit einer Regressionsgleichung angegeben sind. Die Temperaturverteilung im Ouerschnitt und die Ofenkapazitat fiir einen bestimmten Fali ist errechnet. Ein Computerprogramm ist ausgearbeitet und zeigt wie es moglich ist die versehiedensten Warmebcdingungen im Stossofen zu simu-lieren. CONTENTS DK: 669.187.5.046.546.22 ASM/SLA: AD-a, D lin B. Koroušič in sodelavci Refining Structural Steel by Synthetic Slag Outslde the Furnace Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 49—56 Use of solid and molten synthetic slags for refining molten steel outside the furnace. Laboratory and industrial tests for manufac-turing synthetic Ca0-Al203-Si02 slags. Industrial test of refining EC-80 (16MnCr5, C. 4320) structural steel in a 25 t electric are furnace in Ravne Steelvvorks. Desulphurisation of EC-80 steel during treatment by solid and molten synthetic slag. Measures and in-structions for further improvement of slag efficiency, especially taking in account degree of desulphurisation and reduetion of con-tent of non-metallic inclusions. DK: 669.14.018.29 ASM/SLA: W29h, F28 F. Vodopivec in sodelavci On the influence of microstructure on the drawabllity of carburized steel Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 81—88 Wire samples of the same steel with microstructures ferrite--martensite, ferrite-lamellar pearlite, and ferrite-spheroidal pearlite were drawn from the initial thickness 7.25 mm to the minimal thickness obtainable without intermediate recrystallization annealing. Samples were drawn on a single-step machine vvith an average reduetion of 16 %. The first sample had low drawability beacues of cracks betvveen the ferrite and martensite grains which caused breakage vvithout any surface marks of overdrawing. The dravving of the other two samples was interrupted at the thickness 0.65 mm after 98.9 % reduetion as achieved. The tests showed that dravving of both samples could be continued, but also showed that the plasticity of vvire vvith ferrite-lamellar pearlite vvas better. The tests did not shovv a direct connection betvveen the achievable reduetion and the mechanical properties of vvire at the beginning of dravving. DK: 669.141.241.4 ASM/SLA: ST-d, 4-53 J. Arh in sodelavci Influence of Chemical Composition and of Method of Manufacturlng Rlmming Steel on the Purlty of Hot Rolled Strlps Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 57—73 Manufacturing rimming steel is fundamentallv simple. If a qi>v lity rimming steel vvith good surface and satisfactory purity, vvith good mechanical properties and drawability is to be manufactured, influences of single technological parameters must be knovvn. Therefore influencies of various parameters like chemical compo-sitions during melting, before tapping, and of the final product, rations Mn:C of the final composition, and various measures for mould castin.g of steel were investigated. Investigations resulted in a praposal for better chemical composition of steel for eold rolled strips. DK: 620.18 : 669.14.018.25 ASM/SLA: M21c; TSh J. Rodič: Quantltative Metallography of Ledeburite Tool Steel Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 89—106 Revievv on development and present possibilities of quantitative metalography is presented in the paper. Its importance and appli-cability in investigation of properties of ledeburite tool steel is specially deseribed. The most significant findings in references are combined vvith critical estimation of the problems at the present stage of development, and it vvas used as a basis for explanation of results of ovvn investigations deseribed later in the paper. Taking in account the pubilshed findings and the ovvn research results of the investigation of ledeburite tool steel in Ravne stelvvorks the author tried to create a standard method and especially the conditions for quantitative metallographic investigations enabling the possibility of direct comparative techniques in future. A specij attention vvas attributed to numerous dangers of making errors vvhich vvas noticed in references. DK: 669.046 ASM-SLA: F21b B. Brudar Heating of feed in the end-pusher furnace Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 75—79 Mathematical model of heating an infinite plate in the end-pusher furnace is deseribed in the paper. Thermal conductivity, specific heat, and heat transfer coefficient are funetions of the temperature. Numerical solutions of the heat balance in an one-dimensional heating by conveetion are presented. Relationship betvveen thermal properties and temperature is given by regression equation. Temperature distribution on the cross seetion of sample and furnace output vvere calculated for a practical example. A computer program vvas composed vvhich enables to simulate various heating conditions in the end-pusher furnace. C OJX E P>K AH M E DK: 669.14.018.29 ASM/SLA: W29h, F28 F. Vodopivec in sodelavci O BAHBHHH MHKpOCTpyKTypbi Ha BOAOMMAbHyK> CnOCOOllOCTb HH3K0yrAep0AHCT0ii CTaAH. Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 81—88 06pa3m>i npOBOAOKH oahoh h Toii >Ke caMofi craAH MHKpocTpYKTYpu: 4>eppnT-MapTeHCHT, eppiiT AaMeAAapiibift nepAHT h eppiiT-rAO-OVAHpULIli nepAHT 6bIAH npOBOAOHeHbl OT nepBOHOHaAbHOH TOAmHHbl 7,25 MM Ha MHHHMaAbHyiO TOAU(HHy, KOTOpylO B03M05KH0 nOAyJHTb 6e3 npoMe»yTOHHoro peKpncTaAAH3aiiHOHHoro oT»nra. BoAOHemte Bbtn0AHeH0 na OAHOCTeneHHofl BOAOHHAbHOH MauiHHe npH cpeAiiefl peAyKUHH 16 °/o. nepBbIH o6pa3eil HMeA HH3KyiO Cn0C06H0CTb BOAOHeHHH BCAeA-CTBHH TpeiHHlf MOKAY 4>eppHTOM H 3epHaMH MapTeHCHTa, npOBOAOKO npepBaAacb 6e3 3HaKOB nepeTajKKH Ha n0BepxH0CTH. BoAoqeHiie ocTa,\bHbix AByx 0Cpa3U0B čbiAO npepBaHO npn TOAbiuHHe 0,65 mm KaK TOAbKO AOCTHrAH peAyKmiEO 98,9 %. HccAeAOBaHHa noKa3arn, HTO C BOAOMeHIieM 3THX 06pa3H0B MOJKHO npOAOA3K3Tb H, MTO nAaCTHH-HOCTb npOBOAOKH C MHKpOCTpyKTypOH tJjeppHT-AaMeAAflpHblH rpat^HT Ayqiue. HccAeAOBaiiH« TaK>Ke nOKa3aAH, ito HeT iienocpeACTBeHiioii CBSI3H Me)KAy AOCTHTHyTOH peAVKlViefi H MexaHHHeCKaMH CBOHCTBaMH npOBOAOKH b naqaAe boaohcihih. DK: 669.187.5.046 546.22 ASM/SLA: AD-a, D lin B. Koroušič in sodelavci PaHHHpoBaHiie KOHCTpyKUHOitHbix cTaAeii c CHHTeTHHecKH uiAaKaMH BHe ncHH. Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 49—56 IlpHMeHeHHe TBepAbIX H >KHAKHX CHHTeTHqeCKHX IUAaKOB aah pa-(jjHHHpoBaiiHiia pacnAaBAeHHOH CTaAH BHe neiH. AaGopaTopHbie u npoMBHHAeHHbie onbiTbi npHrOTOBAeHHfl ciniTeTiiqeCKHX uiAaKOB THna Ca-Al203-Si0T npoMMiuAeHHbie onbiTbi paYpanHa CTaAH EC-80 bo BpeMa o6pa6oTKH c TBepAbiM, CHiiTCTHHeCKiiM nepeiiAaBAeHHbieM UIAaKOM. Mepu h yKa3aHiia AAa nocAeAyioiuero yAymncHiia 3<})HH AeAe0ypiiTiibD£ HHCTpyMeiiTaAbiibix CTaAeii. Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 89—106 B paSoTe noaan o63op ny6ahkauhii o pa3BHTHii h o coBpe.MeiiHbix mo>KHOCTa\ KOAHHeCTBeHHOH MeTaAAOrpaHH. Ocosemio paCCMOTpeHO ee 3naiemie h npiiMeneHHe npii liccAeAOBaHHio cbohctb AeAe6ypHT- HbIX HHCTpyMeHTaAbHbIX CTaAHX. BbIBOAbI 3HamiTeAbHbIX KOHCraTamift H3 ony6AHKOBaHHbix pa0OT h h3 n0AyMeHbix onbiTOB, c KpiiTimecKon cueHKoii npo6AeMaTHKH b HacToameii <{>a3e pa3BHTiia, momcct npeA-CTaBAaTb OCHOBailHa AAa CpaBHeHHH K pe3yAbTaT0M Co6CTBeHHI>IX HccAeAOBaHHH, KOTOpbie oraicaiibi b npoAOAHceHHH stoh pa5oTbi. Ilpu yqere 0ity6AHK0BaHHbix ycTflHOBAeHHii h pe3yAbraroB co6cTBenniix HccAeAOBaHHH, aBTop >Ke,\a.\ b paMKe KOMnAeKCHoro nposKTa HccAe-AOBamia AeAe6ypHTHbix HHCTpyMeHTaAbHbix CTaAeii b MeTaAAyprime-ckom 3aB0Ae PaBHe, 06pa30BaTb cTaHAapTHbift MeToA a TaK>Ke h ycAOBiia neo6xoAHMbix AAa KOAimecTBeHHbix MeTaAAorpa4>HHecKHx HccAeAOBaHHH TaKHM o6pa30M, q-ro6bi b 6yAymeM bo3mo5khoctb HenocpeACTBeHHbix cpaBHCHHH SbiAa 3arapaHTHpoBaHa. C oco6eHHbiM BHHMaHiieM paccMOTpeHbi MHoroHHCAeHHbie onacHoeTH ohihGok Ha KOTOpbie yKa3usaioT ao chx nop 0ny6AHK0BaHHbie paBotu. DK: 669.141.241.4 ASM/SLA: ST-d, 4-53 J. Arh in sodelavci BAiismie xiiMHiecKoro cocTaBa h cnocooa npoH3BOACTBa Kimauieii CTaAH na qucTOTy [op!iqeKaranbix n0A0c. Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 57—73 H3r0T0B.venne Kunaiiieii craAH b cymeecTBe BecbMa npocTo. Ecah >Ke xothm npoii3BecTH Kynamyio CTaAb BbicoKOro KaqeCTBa, xopouioii noBepxHocTii, yAOBAeTBopameii hiictotij, c bbicokhmh MexaHHne-CKHMH CBOHCTBaMH h, HaKOHeU, CnOCOfiHOCTblO k BOAOHCHHK), TO Heo6xoAHMO xopomo BAaAeTb TCXH0A0rnqcCKHM npoueccoM h OTAeAb-HbiMii iHHaa ot XHMiiqecKoro cocTaBa npH pacnAaBAeHHii ao BbinycKa MeTaAAa, cocTaBa Koneqaoro H3AeAiia, oTHomeHiia Mn : C, KOHeqnoro cocTaBa H pa3Hbie Mepbl npiIHHTbie BO BpeMa AHTba CTaAH b H3A0JKHHltbI. B pe3yAbTaTe HccAeAOBaHHa n03B0AHAH yAyqmnTb xiiMiiqecKHH co-CTaB CTaAH AAa xoaoahoh npoKaTKH noAoc. DK: 669 046 ASM-SLA: F21b B. Brudai HarpeBaHHe uiHXTa b npoxoAHoii .\ieTOAHqecKOii ncqn. Železarski zbornik 9 (1975) 2 str. 75—79 AaHO onncaHHe MaTe.MaTHHecKoro MOAeAa Harpesa 5ccKoncqHoii nAacTHHbi MeTOAimecKOH neqn. TenAOBaa npoBHAHMocTb, YAeAbHbn1 Bec H KOHBeKHHOHHuii K03(J)ii)HmieHT 3aBHcaT ot TeMnepaTypbi. Pac-CMOTpeHO HHCAOBOe pemeHHe 0AH0MepH0r0 K0HBeKTHBH0r0 HarpeBa, npiiqeM TeMnepaTypHbie 3aBHCHMocTH TenAOBbix napaMeTpoB noAaHU npn noMomu ypaBHeHH.i perpeccmi. Bbikho mo-AeAHpoBaTb caMbie pa3AiiqHbie ycAOBiia HarpeBa b MeTOAHHecKOH nemi. ZELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 9 LJUBLJANA Rafinacija konstrukcijskih jekel s sintetičnimi žlindra mi izven peči Blaženko Koroušič, Metalurški inštitut, Ljubljana Vlado Macur, Alenka Rodič, Železarna Ravne JUNIJ 1975 2 DK: 669.187.5.046.22 ASM/SLA: AD-a, Dlln Kratek pregled dosežkov na področju uporabe trdnih in tekočih sintetičnih žlinder pri odžvepla-nju jekla izven peči. Opis industrijskih poskusov izdelave pretaljenih žlinder tipa Ca0-Al203. Industrijski poskusi odžveplanja s sintetičnimi, preta-Ijenimi žlindrami na 30-tonski elektro-peči. Analiza doseženih rezultatov in kritična ocena možnosti uporabe sintetičnih žlinder za rafmacijo jekel izven peči. 1. UVOD Tehnologija izdelave konstrukcijskih jekel v elektroobločnih pečeh sloni danes predvsem na uporabi t. i. »enožlindrnih postopkov«. Z uporabo primerne rafinacijske žlindre in pri uporabi modificirane dezoksidacijske prakse ter homogeni-zacije taline z inertnimi plini (argonom) je mogoče pri pravilno vodenem procesu doseči dokaj nizke vsebnosti kisika (med 30 in 60ppm). Vendar je nizke vsebnosti žvepla v tekočem jeklu pred prehodom mogoče doseči le s primerno izbiro rafinacijske žlindre in pri zadostnem času rafina-cije. še bolj pa je pomembno dejstvo, da vsebnost sulfidnih vkljuokov v konstrukcijskih jeklih v predelanem stanju pri opisani tehnologiji ni povsem sorazmerna absolutni vsebnosti žvepla jekla1. To dejstvo govori, da je mehanizem nastanka sulfidnih vkljuokov ozko povezan s stanjem tekočega jekla pred kristalizacijo. Rafinacijo konstrukcijskih jekel izven peči s sintetičnimi tekočimi in trdnimi žlindrami uporabljajo že v številnih jeklarnah. Zlasti močno se je razširila uporaba tekočih sintetičnih žlinder * Članek predstavlja skrajšani povzetek predavanja, ki ga je imel avtor na kolokviju o raziskavah s področja sekundarnega žilavenja jekla v priredbi Metalurškega inštituta iz Ljubljane, Ljubljana, novembra 1973. v Sovjetski zvezi2. Na sliki 1 podajamo v kvalitativni obliki osnovne značilnosti uporabe tekočih sintetičnih žlinder in vpliv rafinacije na najvažnejše tehnološke in mehanske lastnosti konstrukcijskih jekel. Aplikacija omenjene tehnologije je v naših jeklarnah dokaj omejena, in sicer iz več razlogov: premajhno število talilnih jeklarskih peči, specifičnost proizvodnih programov (širok asortiment jekel), neprimerna geometrija livnih jam itd. Uporaba trdnih sintetičnih žlinder za rafinacijo jekla zunaj peči je znatno enostavnejša, čeprav je njena učinkovitost manjša. V članku so na kratko opisani rezultati izdelave sintetičnih žlinder v industrijskih pogojih LASTNOST/ poslabšanje M nespremenjeno izboljšanje znatno izboljšanje Ingot površina poroznost in gostota izkoristek 4 4 *) 4 Kemična sestava osnovna sestava žveplo kisik dušik vodik primesi Čistoča makroskopska mikroskopska * Struktura inaota blokovne segregacije kristalne segregacije natezna trdnost meja lezenja žilavost avstenitno zrno izotropija * • Slika 1 Vpliv rafineracije zunaj peči s tekočimi sintetičnimi žlindrami na nekatere lastnosti konstrukcijskih jekel. Fig. 1 Influence of refining outside the furnace by molten syn-thetic slags on some properties of structural steel. ter nekateri rezultati poskusov obdelave konstrukcijskega jekla EC-80 (16MnCr5, C.4320) s trdno sintetično žlindro na 25-tonski elektroobločni peči v železarni Ravne. 2. EKSPERIMENTALNA TEHNIKA 2.1. Izdelava žlinder Pri izbiri kemične sestave sintetičnih žlinder smo upoštevali predvsem dejstvo, da so procesi in reakcije, ki potekajo med tekočim jeklom in žlindro (glej sliko 2), kompleksne narave. Obstajata torej dve možnosti: a) uporaba pretaljenih ali nepretaljenih več-komponentnih sistemov z optimalno kemično sestavo, b) uporaba enostavnih žlindrnih sistemov na osnovi CaO, A1203, CaF2 in Si02. Odločili smo se za drugo varianto, in sicer za sistem Ca0-Al203 z 'različnimi vsebnostmi Si02. Na sliki 3 je prikazana lega izbranih žlinder v binarnem sistemu Ca0-AI203. Laboratorijske poskuse izdelave omenjenih sintetičnih žlinder smo opravljali v majhni mono-fazni elektro peči z grafitno elektrodo in grafitnim loncem. Peč je bila priključena na 100 kW transformator. Mešanico korunda (A1203) in tehnično čistega apna (CaO) smo šaržirali v peč in nato stalili in ogreli na temperaturo okrog 200—300° C nad tališčem žlindre. Tekočo žlindro smo določen čas homogenizi-rali na temperaturi okrog 1700° C in ulili v suho jekleno kokilo. Tako izdelano žlindro smo nato analizirali glede na njeno kemično in mineraloško sestavo. Kemična sestava žlinder in njihova mineraloška sestava je bila povsem v pričakovanih mejah glede na diagram stanja1. Analiza tehnoloških pogojev (ohmska upornost, stabilnost procesa, poraba električne energije itd.) je omogočila izbiro ustreznih pogojev za taljenje teh žlinder v industriji. Nato smo pristopili.k izdelavi večjih količin sintetičnih žlinder v trofazni elektro peči s kapaciteto okrog 100 kg/h. Kot izhodne surovine smo uporabili aluminijev hidrat (kot vir A1203) ter apnenec (kot vir CaO). Slika 2 Shematska ponazoritev potekajočih procesov med rafina-cijo jekla v ponvi s sintetično žlindro. Fig. 2 Schematic illustration of processes during refiidng steei in laddle with a synthetic slag. Tabela 1 — Kemična sestava pretaljenih sintetičnih žlinder Oznaka žlindre Kemična sestava žlindre, ut. % Bazičnost % CaO/% SiO: CaO AI2O3 Si02 MgO Fe„ S C Vsota A 52,38 43,49 2,02 0,96 0,18 0,032 0,12 99,18 25,9 B 52,29 43,06 2,56 0,98 0,10 0,045 0,02 99,40 20,4 C 51,13 43,95 2,60 0,94 0,13 0,042 0,12 98,91 19,7 D 51,59 43,93 2,72 0,99 0,16 0,027 0,02 99,43 18,7 E 51,52 43,72 3,01 0,94 0,13 0,032 0,06 99,41 17,1 F 50,96 42,80 4,20 0,83 0,16 0,034 0,08 99,06 12,1 G 49,42 45,58 5,08 0,90 0,32 0,034 0,12 99,45 9,7 I 45,14 34,35 18,09 1,91 0,14 0,09 0,02 99,84 2,5 \ MINERAL Ut C/.) Mol (V.) CaO Al,0, CaO fllžOj 3 CaO ■ AltOj S2 2 378 75.0 25.0 C, 4 12 CaO -7AIA iS 5 515 632 366 CnAr CaO AltOj 35.4 64.6 500 50.0 CA CaO ■ 2Al,O.i 215 765 333 66.7 CA, CaO ■ 6 Al jO, Si 916 K3 657 CA, Slika 3 Binarni sistem CaO-ALOi (B — področje uporabnosti sintetičnih žlinder). Fig. 3 Binary system CaO-ALCh (B — region of usability of syn-thetic slags). Po raztalitvi in homogenizaciji smo žlindro granulirali v vodi in nato drobili in sušili v posebni rotacijski peči. Zdrobljena žlindra je imela granulacijo pod 3 mm. Kemična sestava sintetičnih žlinder je podana v tabeli 1. Opisana tehnologija omogoča izdelavo vseh vrst sintetičnih žlinder s predpisano (končno) kemično in mineraloško sestavo. 2.2. Rafinacija jekel na 25-tonski elektro-jeklarski peči Cementacijska jekla tipa EC-80 predstavljajo pomembno skupino konstrukcijskih jekel. Tehnologija izdelave teh jekel v Železarni Ravne sloni na t. i. I- in K-metodi, pri kateri se tekoče jeklo meša z rafinacijsko žlindro med prebodom. Pri naših poskusih smo zaradi lažje primerjave obeh metod (tj. standardne prakse in nove metode z uporabo sintetične žlindre) obdržali skoraj celotno tehnologijo nespremenjeno, le da smo preprečili mešanje jekla z lastno žlindro. S tem smo si želeli zagotoviti konstantne pogoje za študij reakcij med tekočim jeklom in žlindro. Poskuse smo opravljali na 25-tonski elektro obločni peči. Pred prebodom jekla smo v ponovco šaržirali sintetično žlindro v količini okrog 10 kg/t skupaj z dodatki (CaSi, FeSi itd.). Po končanem izlivu taline iz peči smo pričeli s prepihovanjem taline z argonom, po običajni praksi za to vrsto jekla, nakar je sledilo litje v kokile. Med celotnim procesom izdelave jekla v peči in med obdelavo jekla s sintetično žlindro smo jemali vzorce jekla in žlindre. 3. REZULTATI Povprečna kemična sestava jekla EC-80 in peč-ne žlindre pred prebodom je znašala: EC-80 % C 0,18 % pečna žlindra: % CaO 44 % % Si 0,23 % T = ■'■m 1453° C % A1203 8 % % Mn 1,25 % AT = 48° C % Si02 22 % % Cr 1,05 % °/o MgO 13 % % P 0,028 °/o % CaF2 5 % % S 0,022 % % MnO 2,5 % % Alc 0,013 % % Fec 1,1 °/o o/o Alk 0,012 % % S 0,17 % % O 0,0087 % Med prehodom tekočega jekla iz peči se je del pečne žlindre prenesel v ponovco in se nato mešal s sintetično žlindro. Poleg tega se je večji del silicija, šaržiranega v ponev (v obliki CaSi, FeSi), oksidiral in prešel v žlindro, ki se je nabirala na površini taline. Med pihanjem argona se je dodani aluminij za končno dezoksidacijo deloma oksidiral in v obliki A1203 prešel v žlindro. Povprečna kemična sestava jekla in žlindre v ponovci po obdelavi z žlindro in argonom je znašala: lOOC/c) EC-80 % C 0,16 % Si 0,28 % Mn 1,27 o/o Cr 1,00 u/o % % °/o o/o O/o O/o o/o O 0,0068 o/o o/o P % S 0,024 0,016 % Alc 0,050 o/o Alk 0,044 žlindra iz ponovce: Tm - 1418° C AT = 42° C o/o CaO O/o A12OJ % Si02 % MgO o/o CaF2 O/o MnO % Fec % S 43 17 20 9 6 1,7 O/o o/o O/o O/o O/o 0/0 0,31 o/o 0,45 o/o A- standardna tehnologija 127 šari) B-z uporabo sintet. žlindre izven peči (S šari) Si - po raztalitvi S< - pred prebodom Sj- po pihanju 02 Ss- po obdelavi s SŽ Sj - pred dod. rafinac. žlindre S„- iaržna analiza Slika 5 Povprečne vsebnosti žvepla v različnih fazah izdelave jekla EC-80 na 25-tonski elektroobločni peči (železarna Ravne). Fig. 5 Average sulphur contents in various phases of manufactur-ing EC-80 steel in a 25 t electric are furnace (Ravne steel-works). Primerjava teh vrednosti z analognimi vrednostmi pred obdelavo s sintetično žlindro nam pokaže, da je med obdelavo taline prišlo do sprememb nekaterih elementov: fosfor (— 14 °/o), žveplo (—27%), aluminij (Alc = +74%, Alk = + 73 %), silicij (+ 18 %) in kisik (—22 °/o). Spremembo aluminija je treba pripisati dodatku aluminija med obdelavo taline z argonom, toda del aluminija je prav gotovo rezultat redukcije A1203 s silicijem po enačbi: 2 (AbOj) + 3 Si = 4 Al + 3 (SiOa) Jasno se opaža povečanje vsebnosti žvepla v žlindri po obdelavi s sintetično žlindro ter padec vsebnosti MnO in FeO. Fig. 4 Chemical composition of slags: synthetic slag for refining, furnace slag before tapping, and laddle slag after treatment. Chg. 29833 EC- 100 (S)k=019°/. [S]«=0020% AS =167% Slika 4 Kemična sestava žlinder: sintetična žlindra za rafinacijo, žlindra iz peči pred prebodom in žlindra iz ponovce po obdelavi jekla. MnO\ ^ l S l Chg. 29843 EC-80 (S)k=0'42% [S1k=0012% AS=455% l | Sintetična žlindra B Žlindra pred prebodom HHH Žlindra v ponovci 20 Slika 6 Porazdelitev žvepla v različnih fazah izdelave jekla EC-80 na 25-tonski elektroobločni peči (železarna Ravne). Fig. 6 Sulphur distribution in various phases of manufacturmg EC-80 steel in a 25 t electric are furnace (Ravne steelworks). Slika 4 kaže primerjavo med kemično sestavo sintetične žlindre (žlindra A, glej tabelo 1), pečne žlindre pred prehodom in žlindre, vzete iz ponov-ce po obdelavi jekla s sintetično žlindro in argonom. Rezultati na sliki 4 jasno kažejo, da je med obdelavo jekla prišlo do močnega povečanja vsebnosti Si02 v žlindri. Vzroke za to je iskati v delni oksidaciji silicija in v močni eroziji ognjevarnega materiala s tekočim jeklom. Povečanje vsebnosti Si02 v žlindri je znatno poslabšalo pogoje za prenos žvepla iz jekla v žlindro. Toda kljub neugodnim pogojem je mogoče ugotoviti pozitiven vpliv Obdelave jekla s trdno sintetično žlindro. Na sliki 5 in 6 podajamo rezultate, ki kažejo obnašanje žvepla med izdelavo jekla EC-80 v elektro-obločni peči in med obdelavo s sintetično žlindro. Ugotavljamo pomembno dejstvo, da obdelava jekla EC-80 s trdno sintetično žlindro ne prispeva samo k znižanju absolutne vsebnosti žvepla, tem- Povprečna kemična sestava jekla EC-80 v predelanem stanju (gredica) je bila naslednja: EC-80 (končna sestava) % C 0,17 % % Si 0,26 % % Mn 1,23 % % Cr 1,01 % % P 0,021 % % S 0,015 O/o % Alc 0,032 % % Alk 0,019 % 4. ANALIZA RGEZULTATOV Podrobnejša analiza kemične sestave jekla in žlindre pred obdelavo in po njej s sintetično žlindro nam pokaže, da je med izlivom jekla iz peči in med mešanjem jekla s sintetično žlindro prišlo do znatne oksidacije silicija, dodanega v ponovco. S_° - vsebnost žvepla v jeklu pred obdelavo s sintetično žlindro Količina žlindre - qž (kg/TOOkg jekla = % ) 20 30 40 50 60 SO 100 750 Vsebnost žvepla v obdelanem jeklu - S. Cppm ) Slika 7 Nomogram za izračunavanje potrebne količine žlindre za obdelavo jekla s sintetično žlindro v odvisnosti od koeficienta porazdelitve žvepla in vsebnosti žvepla pred obdelavo in po obdelavi z žlindro. Fig. 7 Nomogram for calculation of the needed amount of slag for steel treatment with synthetic slag depending on the coefficient of sulphur distribution and sulphur content before and after the treatment by slag. več daje tudi veliko manjše odstopanje od povprečnih vrednosti. Nadaljnje povečanje istopnje odžveplanja jekla EC-80 pri obdelavi s trdno sintetično žlindro je mogoče doseči z izboljšanjem naslednjih pogojev: 1. Povečanje bazičnosti žlindre, oziroma koeficienta porazdelitve žvepla med žlindro in jeklom, kar je mogoče doseči s preprečitvijo mešanja sintetične žlindre s pečno žlindro ter z izognitvijo prekomerni oksidaciji silicija ter intenzivni eroziji ognjevarnih materialov s tekočim jeklom. 2. Povečanje količine sintetične žlindre od sedanjih 10 kg/t na 20—30 kg/t. 3. Uporabo sintetične žlindre s finejšo granu-lacijo (zmleta žlindra). Vpliv prvih dveh pogojev je mogoče oceniti iz termodinamičnih pogojev odžveplanja in bilance žvepla med procesom obdelave jekla s sintetično žlindro. Na sliki 7 je pokazana v nomogram-ski obliki odvisnost med količino dodane sinte- tične žlindre, koeficientom porazdelitve žvepla [Ls = (%S)/%S]ter stopnjo odžveplanja1-3. Iz diagrama je razvidno, da znaša pri količini dodane žlindre 10 kg/t jekla in pri koeficientu porazdelitve Ls = (°/oS)/%S = 20—40 maksimalna stopnja odžveplanja od 28—36 %. Ti podatki se povsem ujemajo z našimi ugotovitvami. Nadaljnji poskusi bodo pokazali, ali je mogoče z uporabo optimalne izbire in količine sintetične žlindre ter tehnologije obdelave taline doseči tako visoko stopnjo odžveplanja, da bi na račun skrajšanega časa rafinacije taline v peči kompenzirali dodatne stroške za izdelavo sintetične žlindre. Zaključki Uporaba trdnih, pretaljenih sintetičnih žlinder za odžveplanje jekel zunaj peči je zanimiva predvsem pri tistih kvalitetah jekel, za katere se postavljajo ostre zahteve glede vsebnosti sulfidnih, toda v nekaterih primerih tudi oksidnih in nitrid-nih vključkov. Preliminarni poskusi odžveplanja cementacij-skega jekla EC-80 zunaj peči s trdno, pretaljeno sintetično žlindro tipa CaO—AI2O3—CaF2 so pokazali naslednje rezultate: 1 Dodatek sintetične žlindre v ponovco (v količini 10 kg/t jekla) pred prebodom taline iz peči je prispeval k znižanju vsebnosti žvepla od poprečne vrednosti 0,025 % na 0,016 % S. 2. Poleg absolutnega znižanja vsebnosti žvepla smo opazili, da obdelava s sintetično žlindro daje ožje intervale trošenja vsebnosti žvepla v končni preizkušnji. 3. Za doseg še večje stopnje odžveplanja jekla je potrebno preprečiti odnašanje žlindre (iz peči), ki ima visoko in spreminjajočo vsebnost Si02. Ravno tako je potrebno preprečiti močno oksida-cijo silicija, dodanega v ponovco v obliki Ca-Si ali Fe-Si, ter erozijo ognjevarnega materiala s tekočim jeklom. Literatura: 1. Koroušič, B. et al: Rafinacija kvalitetnih jekel s sintetičnimi žlindrami, Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, Nal. 139, december 1973. 2. Voinov, S. G., A. G. Šalimov, A. F. Kasai, E. S. Kalin-nikov: Rafinirovanie stali sintetičeskimi šlakami. Izd. »Mettallurgija«, Moskva, 1970. 3. Vlasov, N. N. et al: K vnepečnomu obserivaniju stali, Izv. VUZ, Cernaja metallurgija 8 (1968) 47—49 (1898). ZUSAMMENFASSUNG Der moderne Einschlackenprozess der Stahlerzeugung ermoglicht bei der Anwendung aller bekannten technolo-gischen Massregeln die Erreichung sehr niedriger Sauer-stoffgehalte, aber nicht auch Schweffelgehalte. Die Anwendung der Festen und noch besser der fliis-sigen synthetischen Schlacken aus dem System CaO— A1203—CaF2 gibt eine Moglichkeit fiir die Entschweffelung ausserhalb des Ofens. Fiir unsere Versuche haben wir feste im Elektroofen erschmolzene syntetische Schlacken des Types CaO--A1203 mit verschiedenem Si02 Gehalt angewendet. Die Schlacke ist aus dem Ofen im Wasser granuliert vvorden. Die Versuche sind am 25 Tonnen Lichtbogenofen im Hiittenvverk Ravne durchgefiihrt worden. Die iibliche Technologie der Erzeugung des Einsatzstahles EC-80 (16 MnCr 5) basiert auf dem Einschlackenprozess und in-tensiver Mischung des Stahles mit der Abstichschlacke. Die synthetische Schlacke ist vor dem Abstich in einer Menge von 10 kg/Tonne der Pfanne zugegeben worden. Chemische Analyse des Stahles und der Schlacke vor und nach der Behandlung zeigte: 1. Dass der Schweffelgehalt des Stahles durchschnitt-lich um 0.016 % gefallen ist, wobei der durchschnittliche Entschweffelungsgrad rund 27 % und der maximale (bei dem Verhaltniss Ca0/Si02 — 26) 55 % betrug. 2. Der Si02 Gehalt in der Pfannenschlacke nach der Stahlbehandlung betrug durchschnittlich 20 %, was mit dem Mischen der syntetischen mit der Ofenschlacke, starker Siliziumoxydation und Erosion der Pfannenaus-mauerung geklart werden kann. Der Aluminiumgehalt im Stahl vor dem Vergiessen in die Kokillen war etwas hoher als bei der normalen Praxis, was sicher eine Folge der teilvveisen Reduktion des A1203 durch Silizium ist. Eine weitere Vergrosserung der Entschweffelungs-\virkung der synthetischen Schlacke kann durch das schlackenfreie Abgiessen des Stahles aus dem Ofen und durch eine 'Umandcrung beim legieren mit CaSi und FeSi in der Pfanne erziehlt werden. SUMMARY Modern single-slag processes of manufacturing struc-tural steel enable very low oxygen contents but not always also low sulphur contents though ali the known techno-logical measures are applied. Use of solid and even more of molten synthetic slags of CaO-ALOi-CaF2 system offers the possibility of reduction of sulphur content outside the furnace. In our experiments solid remelted Ca0-Al203 synthetic slag with varied SiOa content was applied. Synthetic slags were prepared in a three-phase electric furnace and then granulated in water. Experiments were made in a 25 t electric are furnace in Ravne Steehvorks. Standard technology of manufacturing EC-80 carburizing steel (16MnCr5) is based on a single--slag process by stirring the steel and the furnace slag. Before tapping the molten steel, synthetic slag (about 10 kg per ton steel) was feeded with other additions into the laddle. Analysis of chemical composition of steel and of slag before and after the treatment by synthetic slag showed: 1. sulphur content in steel was reduced in average to about 0.016 °/o (average degree of desulphurisation was about 27 %. Maximal degree of desulphurisation which was 55 % was achieved at the slag basicity CaO:SiOj is 26). 2. SiOz content in slag taken from the laddle after the steel treatment was about 20 % which can be explained only of synthetic slag was somehow mixed with the furnace slag, by high degree of oxidation of silicon added into the laddle, and by the erosion of refractory lining by molten steel. Aluminium content in steel before casting into moulds was slightly higher than in usual praetice vvhich is very probably caused by partial reduction of AI2O3 by silicon. Further inerease of effectiveness of solid synthetic slag in desulphurisation of steel outside the furnace can be achieved if the furnace slag will no be pulled by the jet of molten steel, and by a partially changed way of adding Ca-Si and Fe-Si into the laddle. 3AKAIOTEHHE CoBpeMeHHbM cn0006 H3rOTOBAeHHa KOHCTpyKHHOHHbIX COpTOB CTaAH c oahhm uiAaKOM n03B0AaeT, npH coGaioachhh Bcex H3BeCTHUX TexHOAOrH<»ecKiix Mep, noAVMenne CTaAH c HH3KHM coAep>KaHHe.M KHCAopoAa, ho He BcerAa HH3Koro coAepacaHHa cepu. Yn0Tpe5AeHHe TBepAux, eme Ayuue jkhakhx CHHTenmecKHX uiAa-KOB CHCTeMhi CaO-AljOj-CaFj AaeT B03M0HCH0CTb yMeHilllHTb coAep-3KaHHe cepbi TaK5Ke h BHe ne^H. ITpH onUTax ynoTpe6HAH TBepAUX, nepenAaBAeHHUH ciiHTera-»lecKHH iinaK THna Ca0-Al203 c ncpeMeiiiiUM coAeparamieM SiO,. 3TOT CHHTCTH^eCKHH IIIAaK npHTOTOBAeH B Tpiix4>a3HOH SAeKTpHMe- CKofi ne™ c nocAeAyiomnM rpaHyAHpoBaHHeM b BOAe. OnbiTH ELinOAHSIAH b 25-TH T. 3AeKTpoAyroBofi neMH b MexaAAYP-rinecKOM 3aBOAe PaBHe. CraHAapTHaa TexH0A0rna mroTOBAeiin« CTaAH aaa ueMeiiTamiii MapKH (EC-80 (16 MnCr5) 0CH0BUBaeTca cno-co6om c oahhm uiAaKOM, nepeMeuiHBaHHeM CTaAH c neKaioT CHHTeTHMeCKHH LIIAaK (10 Kr/t CTaAH) a TaKace h OCTaAbHbie AOfiaBKH. xhmh^ecKHH aHaAH3 CTaAH h uiAaKa AO h nocAe o6pa6oTKH c CHHTeTHMecKHM uiAaKOM noKa3aA CAeAyiomee: 1. coAep>KaHHe čepu b CTaAe yMeHbiHHAocb b cpeAHeM na npnčA. 0,016 % S t. e. yMeHLHieHHe čepu npcACTaBAaAO b cpeAHeM okoao 27 % a MaKC. yMeHbiueHHe npn ochobhocth % CaO / % Si02 = 26, npeACTaBASAO 55 2. coAepjKaHHe Si02 B unaKe B3aToro H3 KOBUia no o6pa6oTKe CTaAH npeACTaBAaAO B cpeAHeM okoao 20 °/o; sto mojkho noacHHTb TOAbKO KaK nooAeACTBHe nereMeuiHBaHHH CHHTCTHHCCKoro unana C neMHblM UiAaKOM, C CHAHUM OKHCAeHHeM KpeMHHH Ao6aBAeHHoro b kobih h 3po:iHCH orHeynopHoro MaTepHHAa pacnAaBAeHHbiM Me-TaAAOM. CoAepacaHHe aAIOMHHHa b CTaAH ao AHTLH B H3A05KHHHbI 6uao HeMHoro Bbirne npH cpaBHeHHH c HopMaAbHUM cnocofioM; acHO ito sto nocaeactbhe hactnihoro bocciahobaehha A1203 c KpeMHHeM. nocAeAyiowee yBeAimeHHe 3<(>4>eKTa TBepAoro cHHTeTH^ecKoro UiAaKa AAa yAaAeHHa cepu h3 CTaAH BHe neiH bo3mo;kho A0CT»rv!yib, ecAH BnoAHe npeAOBpaTHTb BbmycK neMHoro liiAaKa b CTpyeft jkha-koh CTaAH, a TaioKe HeKOTOpbiM H3MeneHHeM cnocoSa Ao6aBKH Ca-Si h Fe-Si b kobih. Vpliv kemijske sestave in načina izdelave nepomirjenega jekla na čistočo pri toplovaljanih trakovih DK: 669.141.241.4 ASM/SLA: ST-d, 4-53 Arh Joža, B. Stocca, M. Piščanec, H. Zupan železarna Jesenice F. Vodopivec T. Lavrič — Metalurški Inštitut — Ljubljana Izdelava nepomirjenega jekla je zahtevna. Potrebno je poznati dogajanja v peči med izlitjem jekla iz peči v ponev in med vlivanjem, članek obravnava celo vrsto tehnoloških vplivov na čistočo jekla v obliki toplo valjanega traku, od sestave jekla ob raztalitvi, pred prehodom jekla iz peči, končne sestave, temperature jekla, raznih načinov vlivanja in podobno. Na koncu je predlagana takšna sestava jekla, ki naj bi zagotavljala čim manj nekovinskih vključkov v jeklu. UVOD Kvaliteta nepomirjenega jekla je v veliki meri odvisna od kuhanja jekla v kokili. Obvladovanje kuhanja je zato bistven pogoj za izdelavo neoporečnega izdelka. Pogojuje pa tudi poznavanje vseh veličin, ki vplivajo na izkuhavanje jekla. Pod dobro kvaliteto razumemo dovolj debel in čist zunanji rob, ki daje pri nepomirjenem jeklu na slabu in traku zdravo površino brez površinskih napak in zadovoljivo notranjo čistočo. Izkušnje kažejo1, da površinskih napak, ki izvirajo iz preplitvih plinskih mehurjev, ne moremo odstraniti niti s flemanjem in v najslabšem primeru je takšen izdelek lahko izmeček. Zato je predvsem treba proizvajati bloke, ki nimajo mehurjev na površini, da zagotovimo neoporečno površino na slabu in traku. Na drugem mestu pa so ukrepi, ki vplivajo na fizikalno čistočo jekla. VPLIV KEMIJSKE SESTAVE IN TEMPERATURE JEKLA NA IZKUHAVANJE V KOKILI IN NA KVALITETO POVRŠINE Obvladanje procesa kuhanja jekla v kokili pri vlivanju je bistven pogoj za doseganje zadostne globine plinskih mehurjev v bloku in dobre površine trakov kakor tudi zadovoljive mikročistoče jekla. Vpliv kemijske sestave jekla na kuhanje v kokili je že dolgo znan. Jeklarji vedo iz izkušenj, da se da nepomirjena jekla vlivati kvalitetno le, če je njihova kemijska sestava v določenih analiznih mejah. Kuhanje samo se da na enostaven način meriti tako, da merimo količino plinov, ki se razvijajo pri kuhanju2. Iz diagramov na sliki 1 in 2 je razviden vpliv ogljika in mangana na intenzivnost kuhanja, ki je prikazana v NI sproščenega plina CO in CO2 za skozi lijak vlite bloke. Iz slike 1 je razvidna intenzivnost kuhanja v odvisnosti od ogljika pri konstantni vsebnosti mangana. Na sliki 2 pa je prikazana odvisnost intenzivnosti kuhanja od vsebnosti Mn pri konstantnem ogljiku. S slik vidimo, da nepomirjeno jeklo z nizko vsebnostjo Mn in C močno kuha že ob koncu vlivanja in da je ob naraščajočem Mn in C kuhanje vedno manj intenzivno, maksimum izločanja plinov pa je premaknjen vedno bolj od konca vlivanja. Upoštevati pa moramo, da veljata diagrama za kuhanje brez pristopa zraka ob zaprti kokili in da je kuhanje pri odprti kokili intenzivnejše. Rečemo lahko, da padanje koncentracije ogljika, oziroma naraščanje koncentracije kisika pospešuje kuhanje, medtem ko naraščanje vsebnosti mangana zmanjšuje količine izločenega CO, ker se oksidira v MnO. Iz naših izkušenj tudi vemo, da jeklo, ki vsebuje 0,05 ali manj ogljika in do 0,35 % Mn in je izdelano v SM peči in vlito 4 6 8 10 12 V, 16 18 20 22 24 26 Čas od začetka vlivanja (min) Slika 1 Vpliv ogljika na intenzivnost kuhanja pri konstantni vsebnosti mangana pri vlivanju od spodaj2. Fig. 1 Influence of carbon on the rimming intensity at the constant manganese content when bottom čast2. 8 8 S-! 90 80 70 60 50 40 30 20 10 o)k onec vlivt S ipja \ 0,05 -0,06% C / \ \ 0,26%Mn 1 v 1 / V \ / / \ \ \ \ 0,3C 'n 1/ f \ < \ / / f — \ \ .0,4 V/ol- h --- \i 0 2 4 6 8 10 12 K 16 18 20 22 X 26 Čas od začetka vlivanja (min) Slika 2 Vpliv mangana na intenzivnost kuhanja pri konstantni vsebnosti ogljika pri vlivanju od spodaj2. Fig. 2 Influence of manganese on the rimming intensity at the constant carbon content when bottom čast2. 18 16 74 r 12 10 c to 1 6 £ 10 14 18 22 26 30 Vsebnost S v jeklu (x10~3%) Slika 3 Vpliv vsebnosti žvepla v nepomirjenem jeklu na delež površinskih napak na trakovih1. Fig. 3 Influence of sulphur content in the rimming steel on the amount of surface defects on strips1. skozi lijak, tako močno kuha, da proces vlivanja zelo težko reguliramo. Žveplo močno vpliva na intenzivnost kuhanja, ker zmanjšuje difuzijo ogljika in kisika v CO mehurčke in tako preprečuje njihovo rast. Naraščanje vsebnosti žvepla v jeklu preprečuje razvijanje plina CO, ki kakor pri pomirjenem jeklu povsem preneha, ko vsebnost žvepla doseže nekaj desetink procenta. Skladno s tem ima žveplo močan vpliv na kvaliteto površine, oziroma na delež površinskih napak 1), 3). Na sliki 3 vidimo, da s padanjem žvepla v jeklu močno pada tudi delež površinskih napak na trakovih. Podobno in v enakem smislu vpliva tudi mangan. Japonci1 so ugotovili močno odvisnost med vsebnostjo žvepla in dodanim aluminijem. Čim nižje je žveplo v jeklu, tem večji mora biti dodatek aluminija. Poleg žvepla ima pri določeni sestavi nepomirjenega jekla za globoko vlečenje najmočnejši vpliv na kuhanje v kokili in na površinske napake temperatura jekla1'3. Visoke temperature jekla imajo za posledico višje vsebnosti kisika, zakasnelo strjevanje in penjenje, kar vse slabo vpliva na kvaliteto površine. Temperatura kokile, Ikot se zdi, nima nobenega vpliva na intenzivnost kuhanja jekla v kokili2.3. Ruski podatki pa navajajo, da ima visoka temperatura kokil za posledico tanjšo zunanjo skorjo, oziroma mehurje bliže površini. Lastne raziskave Z opisanimi raziskavami smo imeli namen ugotoviti, v kolikšni meri vplivata kemijska sestava in način izdelave na mikročistočo jekla. Za raziskave jekla smo izbrali jekla različne kemijske .sestave od 0,04 do 0,15 % C in 0,24 do 0,57 % Mn in različnim razmerjem Mn : C je od 2,26 do 9,5. Vlivali smo pod različnimi pogoji, in sicer smo večji del jekla vsake šarže vlili normalno skozi lijak v odprte kokile. Za primerjavo smo na enem ali dveh blokih posneli žlindro, druga dva pa smo imeli pokrita od začetka vlivanja, oziroma med kuhanjem, po en ali dva bloka pa smo vlili z vrha. S postopno regresijo smo hoteli dobiti vrstni red vplivnih faktorjev na mikročistočo jekla. Za Raziskavo smo zajeli naslednjih dvanajst vplivnih faktorjev: 1. C2 — vsebnost ogljika pred prehodom 2. Mn2 — vsebnost mangana pred prehodom 3. Sj — vsebnost žvepla ob raztalitvi 4. CK — ogljik v končni sestavi 5. MnK — mangan v končni sestavi 6. SK — žveplo v končni sestavi 7. C/h — hitrost razogljičenja 8. Mn/C — razmerje mangan skozi ogljik vkl j uokov 10. A + C — vsota plastičnih nekovinskih vkl j učkov 11. B + D — vsota oksidnih nekovinskih 12. skupna — vsota vseh nekovinskih vključkov Rezultati preiskav: I. analiza: Vrstni red vplivnih elementov na vsebnost vključkov (A + C) Skupni % korelacije 28,0 II. analiza: Vrstni red vplivnih elementov na vsebnost vključkov (B + D) 1. % C pred prehodom 2. % S po raztalitvi 3. °/o Mn pred prehodom 4. Mn/C 5. Temp. preboda (-) (-) (-) ■( + ) (-) 23,9 % korel. 10,2 % 2,0 % 0,7 °/o Skupni % korelacije 36,9 III. analiza: Vrstni red vplivnih elementov na skupno vsebnost Vključkov (A + C), (B + D) 1. % Mn pred prehodom (—) 53,5 % korel. 2. Mn/C ( + ) 13,1 % 3. % S po raztalitvi (—) 2,5 % 4. Temp. pred prebodom (—) 2,7 % 5. C pred prebodom (—) 1,9 % Skupni % korelacije 73,7 Analiza je pokazala, da posamezni elementi iz končne kemijske sestave šarže nimajo nikakršnega vpliva na količino nekovinskih Vključkov, temveč le potek izdelave šarže. Tretja analiza kaže, da je najbolj izrazit vpliv načina izdelave na Skupno vsebnost nekovinskih vključkov. Najbolj vpliven element je % Mn pred prebodom, saj pojasnjuje 53,5 % vseh vplivov. Njegov vpliv je negativen, čim manjša bo vsebnost Mn pred prebodom, tem večja bo količinanekov inskih vključkov in obratno. Drugi vplivni element je razmerje Mn : C iz končne sestave, ki pozitivno vpliva na vsebnost Vključkov in pojasnjuje 13 % vseh vplivov. Vsebnost žvepla po raztalitvi, ogljika pred prebodom in temperatura jekla pred prebodom pa pojasnjujejo približno 7 % nadaljnjega vpliva na skupno vsebnost vključkov. Zanimivo je, da hitrost oksi-dacije ogljika ne vpliva na skupno vsebnost nekovinskih vključkov. 1. % Mn pred prebodom (-) 18,8 % korel. 6 2. Mn/C ( + ) 3,0 % 3. Temp. preboda (-) 2,6 % Z 5 4. % S po raztalitvi ( + ) 1,9 o/o S 5. % C pred prebodom ( + ) 1,7 O/g 4 (0,37)" (0,43) < (0,39) o (.,..) % Mn pred prebodom) of0,24) o(0.17, (0.22)" "(0,24) (0,17)- '(0,41)- (0,21) (0,2$, 2 3 4 5 6 Vsota nekovinskih vključkov po JK Slika 4 Vpliv razmerja Mn/C iz končne analize in vsebnosti Mn pred prebodom na vsoto nekovinskih vključkov po JK. Fig. 4 Influence of Mn/C ratio in the final product and Mn content before tapping on the total amount of non-metallic inclusions according to JK scale. Na sliki 4 prikazujemo vpliv najbolj vplivnih elementov, to je vsebnosti Mn pred prebodom in razmerje Mn : C v izdelanem jeklu, na vsoto nekovinskih vključkov po JK. Najčistejše jeklo srno dobili na traku kvalitete C 03 V Rog in C 0371 Kovinar, kjer je razmerje Mn : C najnižje in vsebnost Mn pred prebodom najvišja in obratno. Pri kvaliteti C0147HVT se giblje razmerje Mn : C pri preiskanih šaržah od 3,7 do 7,2, v povprečju pa 5,25. Ugotavljamo, da je sestava nepomirjenega jekla za HVT neugodna in da lahko pričakujemo izboljšanje čistoče le pri spremembi sestave v smislu teh ugotovitev. Vpliv različnih načinov vlivanja jekla na čistočo Nekatere od poskusnih šarž smo vlili na razne načine, da bi ugotovili, če imajo le-ti kakšen vpliv na čistočo jekel. Razen normalnega vlivanja skozi lijak v kokilo OK 650 pri odkriti površini jekla smo na dveh blokih posneli žlindro, ki se nabira na površini, po dva bloka smo vlivali v pokrito kOkilo ves ča vlivanja in kuhanja, po dva bloka smo pokrili po končanem vlivanju, dva pa smo vlili z vrha. Jeklo pri kuhanju v kokili reagira z velikimi količinami kisika iz zraka, ki ga porablja za oksi-dacijo ogljika in izhaja iz jekla kot CO in za oksi-dacijo železa in mangana, pri čemer se tvori žlindra, ki v večji ali manjši količini plava na površini. Če dostop zraka zapremo, tako da kokilo pokrijemo, jeklo izkuha le s kisikom, ki ga prinese s seboj iz peči. Pokazalo se je, da je kisika v samem jeklu v ponvi premalo za dobro kuhanje. Jeklo je v kokili raslo zaradi preslabotne reakcije ogljika s kisikom, površinski mehurji so bili bliže površini in robovi trakov na nogi hrapavi ali raztrgani. Obratni učinek dosežemo, če žlindro s površine posnamemo. Jeklo odkrijemo, ga izpostavimo vplivu zunanjega zraka in dosežemo intenzivno kuhanje. Zunanja homogena skorja bloka je debelejša in površina trakov lepša. Vsi ti različni ukrepi pri vlivanju pa na čistočo jekla nimajo nobenega zakonitega vpliva. S slike 5 se vidi, da ni nobene bistvene razlike v čistoči jekla v primerjavi z vlivanjem skozi lijak. Niti vlivanje z vrha niti posnemanje žlindre in pokrivanje jekla med vlivanjem in kuhanjem nimajo značilnega vpliva na mikročistočo jekla. Odgor elementov ogljika in mangana med kuhanjem v kokili Pri kuhanju v kokili odgorevajo ogljik, mangan in železo. Kolikšen je odgor, je odvisno predvsem od trajanja kuhanja in od dostopa zraka v kokilo. Najmanjši odgorek imamo, če jeklo blokiramo z Al ali Si, s čimer kuhanje zaustavimo. Manjši odgorek imamo, če vlivamo v pokrite ko-kile. Tudi velika količina žlindre na površini prepreči dostop zraka do jekla. Ker jeklo kuha, vse dokler ga ne pokrijemo, je pravi trenutek za pokrivanje izredno važen. Čim dalj pustimo jeklo kuhati, čim kasneje pa pokrijemo, večji bo odgorek. Najboljše razmere za enakomerno pokrivanje so pri vlivanju z vrha v eni vrsti. Pri vlivanju skozi lijak po več blokov naenkrat so razmere slabše, ker pač ne moremo pokriti vseh blokov naenkrat. Razmere v naši livni jami so glede tega neugodne, zato so med posameznimi bloki pri eni šarži v odgorku in izcejah velike razlike. •G-P* I K- O a i. »u .3 rC JC n .C i i 5,5 50 4,5 4,0 3.5 3,0 Vlito skozi lijak Vlito z vrha • • • • °o ° • • § 8 § a £ R S 8! S Pokrito od začet-] iFbkrito po koncu Vlito od spodaj ka vlivanja hvanja posneta žlindra □ □ D m A A H-h H--b g ^segc? ^ tV CN. f*. Ir. (T) « O O O O O O 1 A A A A Slika 5 Odvisnost med vsoto nekovinskih vključkov po JK in različnimi načini vlivanja pri različnih šaržah. Fig. 5 Relationship betvveen the total amount of non-metallic inclusions according to JK scale and the various ways of casting of different batches. Vlito skozi lijak \Vlito z vrha Pokrito od začetka livanja Pokrito po koncu livanja Vlito od spodaj posneta žlindra o < .-i 81 I j? o 60- 50 40 30 20 10 o o A A —1-'-1-1-1—I—'—<—i—1-!-i-1-1-1-I-1-1-1--J-1-1-1-1--1-T-1-1-1-'-'-'-'-'- SlaS § Ri Saa^RSjEg SssR^SiEa SasRSS! A A & o o iS 88 8 S Slika 6 Odvisnost med odgorkom ogljika (AC) in različnimi načini vlivanja pri različnih šaržah. Fig. 6 Relatlonship betvveen the carbon loss (AC) and various ways of casting different batches. Na sliki 6 je prikazan odgorek ogljika (A C) pri različnih šaržah za razne načine vlivanja. Od povprečnega odgorka, \ \ v. O 0 o —■----- 0,04 008 0.12 0,16 Ogljik (C) v % Slika 9 Razmerje med kisikom, ogljikom in manganom v curku jekla po vlivanju. Fig. 9 Relationship betvveen the oxygen, carbon, and manganese content in the jet of molten steel after casting. l \ o \ a Iz traku o rob • sredino a ijceje v sre- Mn=0,25-0.45% * * L " T • ° \ • S* ° o \ • o o V. \ a < • ' »Vj • ^ • a • L • o a o 1 i i 0,02 0,04 0,06 0,08 0,10 0,12 0,14 0,16 Ogljik (C) v % Slika 10 Razmerje med kisikom, ogljikom in manganom v vroče valjanem traku. Fig.10 Relationship betvveen the oxygen, carbon, and manganese content in the hot rolled strip. Na sliki 11 so prikazane srednje vrednosti kisika, odvisno od lege vzorca v bloku, posebej za rob in posebej za sredino traku za tri različne vrednosti ogljika v šaržni analizi. Vidimo, da je rob zaradi tega, ker se hitro strdi, zelo nečist. Ta razlika je posebno očitna pri mehkem jeklu z 0,05 do 0,06 % C, saj posamezne vrednosti na robu dosegajo preko 2000 ppm kisika. Navedeno se prav dobro ujema z mikročistočo, ki je pri tej sestavi najslabša. Jekla z nad 0,07 do 0,10 % C vsebujejo ■g. 8 (>s 700 L-1_1__ Noga Sredina Glavo Lega vzorca v bhku Slika 11 Primerjava srednjih vrednosti za kisik pri različnih vsebnostih ogljika v šaržni analizi odvisno od lege vzorca v traku za rob in sredino. Fig. 11 Comparison of mean values of oxygen content for various carbon contents in the batch analysis depending on the position of the taken sample in the strip, separately for the edge and the centre. v povprečju znatno manj kisika. Tudi razlike med robom in sredinro somanjše. V glavi in v sredini pa je vsebnost kisika na področju največjih izcej večja kot na robu traku. Jeklo je najčistejše med zunanjim robom in področjem največjih izcej. KVALITATIVNA IN KVANTITATIVNA ANALIZA VKLJUČKOV V NEPOMIRJENEM JEKLU5 Nekovinski vključki so v jeklu lahko različnega izvora: 1. kot dezoksidacijski produkti nastali pri ne-pomirjenem jeklu zaradi dodatka feromangana in aluminija za korekturo vsebnosti kisika; 2. kot eksogeni vključki od obzidave ponve, iz-livka, lijaka in kanalske opeke; 3. kot žlindra, ki nastaja na meji strjevanja in zaradi oksidacije z zunanjim zrakom med kuhanjem v kdkili; 4. kot sekundarni izločki, ki se tvorijo med strjevanjem. V nepomirjenem mehkem jeklu prevladujejo po številu med strjevanjem sekundarno izločeni nekovinski vključki. Te nekovinske vključke lahko analitično zajamemo z analizo celotnega kisika in analizo žvepla. Vsebnost teh dveh je lahko merilo za onesnaženost jekla. Nas je pri tem delu zanimala mikrosestava vključkov in eventuelni vpliv tehnologije izdelave na sestavo le-teh. To nalogo je opravil Metalurški institut v Ljubljani na vzorcih jekla, ki smo jih vzeli v procesu izdelave, to je med rafinacijo, iz bloka in valjanca. V času rafinacije smo vzorce jemali tako, da smo jeklo iz zajemalke še nepo-mirjeno vlili na jekleno ploščo, kjer se je v trenutku strdilo. Preiskani bloki so bili vliti sifonsko — od spodaj — in preiskave vključkov so bile izvršene z elektronsko mikroanalizo in še z mokro mikroanalizo izolata, ki naj bi dala povprečne sestave vključkov. 1. Elektronska mikroanaliza Sestava Vključkov v nepomirjenem jeklu se bistveno razlikuje od vključkov v pomirjenem jeklu. Glavni sestavini vključkov v nepomirjenem jeklu sta oksida MnO in FeO. To predvsem velja za čas izdelave jekla v peči. V tem času so vključki zelo majhni, še ne koagulirani po sestavi, trdna raztopina oksidov mangana in železa, deloma tudi oksisulfidi, večinoma z majhnim deležem kromo-vega oksida. Razmerje med MnO in FeO je v M E Al Mn Ca Si Fe S ■ teh vključkih različno, pri nekaterih prevladuje MnO, pri drugih FeO. MnO se večinoma giblje od 20 pa do 70 %, FeO pa niha v širših mejah od 20 do 100 °/o. Predvsem v vzorcih, iki so bili vzeti v času raztalitve, najdemo več vključkov, ki so sestavljeni pretežno ali v celoti iz FeO. Na koncu žilavenja, to je preden jeklo izpustimo iz peči pri vsebnosti ogljika od 0,05 °/o do 0,10 %, so vključki bolj homogeni. V njihovi sestavi prevladuje FeO. Na sliki 12, 13 in 14 prikazujemo sestavo takšnih vključkov. V strjenem bloku, oziroma v valjancu se sestava nekovinskih Vključkov spremeni. Morfološko Slika 12 Na tem in na naslednjih posnetkih pomenijo: M — mikroskopski posnetek; E — elektronski posnetek; Al, Mn, Si, itd. — specifični X posnetek za označeni element. Krogli-čast vključek MnCa silikata s primesjo sulfida. Fig. 12 Spheroidal inclusion of manganese-calcium silicate with addiiion of sulphide (M — microphotograph, E — electron picture, Al, Mn, Si, etc. — specific X-ray pictures for single elements). Slika 13 Zraščen večfazni oksidni vključek, v katerem najdemo Mn, Mg, Ca, Si in sled sulfida. Fig. 13 Intergrovvn more-phase oxide inclusion containing Mn, Mg, Ca, Si, and S traces. kata. Takšni zrnati vključki so izrazito neugodni predvsem v jeklih za hladno valjane trakove, ker so vzrok mnogih površinskih napak, luskin in podobno. Nastanejo po reakciji manganovega silikata z dodanim aluminijem v kokili, če je aluminij dodan pri vlivanju. Pogosti so tudi zaradi deformacije razpotegnjeni vključki temno sive barve alumosilikatnega tipa, kakršen je na sliki 22. Tudi sliki 23 in 24 predstavljata endogene vključke galalksitne narave. Nastopajo posamezno ali v nizih — oblatih (slika 24). Plastični del teh vlključ-kov sestavlja fina zmes manganovega sulfida in silikata. Ovalni razpotegnjeni konci vkljuokov na sliki 23 so manganov aksisulfid. Slika 15 Krogličast oksidni vključek, v katerem najdemo zrastke MnCr Al oksida v osnovi MnCa silikata. Ob porvšini so drobni sulfidni zrastki. Fig. 15 Spheroidal oxide inclusion in vvhich intergrown MnCrAl oxide in MnCa silicate matrbc can be found. Fine inter-grovvn sulphides are seen on the surface. Slika 14 Vključek MnFe oksida. Fig.14 Inclusion of MnFe oxide. in po sestavi so zelo heterogeni. So večji, večinoma zraščeni iz več faz, sekundarno med strjevanjem izločenih vključkov in vključkov eksogenega izvora, predvsem samota. Delež FeO je v teh vključkih znatno nižji; v večini primerov od 3 do 20 %, v manjših primerih tudi 30 do 40 % in v zelo redkih 80 ali 90 °/o. FeO se je namreč po reakciji z ogljikom med kuhanjem v kokili razkrojil. Najdemo pa tudi posamezne vključke čistega A1203, ki izvirajo iz dodatka aluminija med vlivanjem. Na slikah 15, 16, 17 in 18 je prikazanih nekaj značilnih nedeformiranih vključkov iz vogalnega preizkušanca, vzetega na nogi bloka. Vključki s slike 15 in 16 so okrogli, zraščeni iz poligonalnih ali zaobljenih temnejših in svetlejših zrn v temno-sivi prosojni osnovi. Osnova vkljuokov je manganov silikat s precej A1203 ali manganov alumo-silikat z različno sestavo. Ta faza vsebuje stalno količino FeO in malo CaO. Poligonalni zrastki, ki so temnejši od osnove, so galaksitnega tipa (manganov aluminat), vsebujejo nekoliko FeO in do 15 % Cr203. Vključek na sliki 17 je sestavljen iz temnega galaksita z nekaj FeO in sledovi kro-movega oksida. Svetli in okroglasti vložki so faze MnO FeO in zmes manganovega silikata in sulfida. Na sliki 18 vidimo lep primerek okroglega vključ-ka, ki je sestavljen iz galaksita, manganovega silikata z majhno količino A1203 in zrnom skoraj čistega A1203. Slika 19 prikazuje mehanizem tvorbe vključkov v kokili pri reakciji med dodanim aluminijem in kalcij-manganovimi silikati. Vključka na sliki 20 in 21 sta tipična primerka galaksita (manganov aluminat) v osnovi Mn sili- Tabela 1 ob raztalitvi Vzorec R . vključek a 1 MnO FeO pred prebodom B 3 MnO FeO Cr203 od vrha vlito MnO SiO, B 6 FeO iz bloka A1A CaO 1 1 99 26 70 4,0 54 19 9 16,5 1,- 2 31 69 18 80 2 58 22 7 8 5,( 33,5 66,5 27,5 68,5 4 31 15 8 46 3 1,2 98,8 30 66,5 3,5 58 29 8 4,0 1,( 4 7 93 25 71 4 89 — 11 - 5 8,5 91,5 23,5 72 4,5 60 31 9 — 6 22,5 74 4,5 65 4 11 19,5 0,5 21,5 74,5 4,0 53 5 13 29 — 7 vključki 21,5 74,5 4 36 3 7 54 — vsebujejo 64 14 16 5 1 8 nekaj 44 7 8 40 1 kroma in 51 27 7 14 1 9 sled vključki 35 2 7 55 1 žvepla vsebujejo 43 22 7 25 3 10 tudi sled 38 — 7 55 — žvepla 52 32 9 5 2 11 62 25 11 1,5 0,5 67 21 12 — — 12 61 10 7 22 — 13 39 36 7 14 4 14 65 21 11 2 1 15 91 — 9 — — 26 59 9 5 1 32 11 57 16 86 — 14 17 77 23 — 42 35 5 16 2 42 5 1 43 7 49 29 8 6 8 18 85 _ 15 Tabela 2 I. proba 0,18 bC pred prebodom 0,05 % C valjanec Vključek H 1 H 4 H 7 (S2) MnO FeO CrA MnO FeO Cr203 MnO Si02 FeO AlA 1 47 51 2 38 61,5 0,5 37 — 7 56 2 47 51,5 1,5 42 57 — 38 — 9 53 3 46,5 52 1,5 41 59 4 36 — 8 56 4 42,5 56 1,5 13 86 1 37 — 9 56 12,5 87 0,5 49 4 8 39 5 38 60,5 1,5 38 60 2 38 7 6 50 6 42,5 56 1,5 40 57,5 2,5 36 — 8 56 7 51 47,5 1,5 27,5 70,5 2 34 — 11 55 8 49 49 2 35,5 63,5 1 34 — 8 56 10 48 2,5 49,5 18 81,5 0,5 71 - 8 21 11 4,5 95 0,5 34 — 6 60 12 vzorec 18,5 80,5 1,0 34 — 8 58 13 vsebuje tudi 35,5 63,5 1,0 34 — 9 57 14 posamezne 29,5 68,5 2 34 — 8 58 15 oksisulfidne 42 55,5 2,5 36 — 9 55 16 vključke 33 10 57 17 32 10 58 18 93 — 7 — Galaksitni vključki vsebujejo do 8 % Cr203 V tabeli 1 in 2 prikazujemo dva primera kvantitativne mikroanalize vključkov na vzorcih, ki so bili vzeti ob raztalitvi, pred prebodom in iz bloka jekla. Sestava vključkov iz bloka v tabeli 1 se ujema s sliko 15 in 16, v tabeli 2 pa is isliko 22 in 23, vzeto iz valjanca. Tabela 3 ob raztalitvi pred prebodom v bloku žlindra odnosno v glavi valjancu bloka x s X s X s X s FeO 77,3 21,2 59,2 5,9 10,3 8,3 28 7 MnO 23,3 18,3 34,7 16,1 49,7 16,7 49 4 Si02 — — — — 19,6 11,8 15 4 A1A — — — 30,7 22,4 6 2 V tabeli tri pa prikazujemo povprečno sestavo vključkov Ob raztalitvi pred prebodom in v bloku, oziroma v valjancu s povprečno sestavo žlindre v glavi bloka pri 0,30 do 0,40 % Mn v jeklu. Odstopanja v sestavi vključkov so zelo velika, kar priča o veliki heterogenosti sestave. 2. KEMIJSKA EKSTRAKCIJA OKSIDNIH VKLJUČKOV IZ NEPOMIRJENIH JEKEL Kemijska ekstrakcija oJksidnih vključkov iz ne-pomirjenih jekel je zvezana z nekaterimi težavami. Oksidni vključki v nepomirjenih jeklih so v glavnem heterogene steklaste mase, ki sestoje iz velikega števila komponent. Pri visokih temperaturah se raztapljajo s sulfidi drugi v drugem in so zato tudi po ohladitvi taline sestavljeni iz dela oksida in dela sulfida, kar se kemijskim potom ne da več ločiti. Pri kemijsikem raztapljanju se lahko ' \~20jj—j Slika 16 Krogličast vključek, v katerem je zrno Mn oksida zraščeno v osnovi Mn silikata, ki je na posameznih mestih bogata z Al in Ca. Ob površini so drobni sulfidni zrastki. Fig.16 Spheroidal inclusion in which a Mn oxide grain is inter-grown in the Mn silicate matrix rich in Al and Ca on some spots. Fine intergrown sulphides are seen on the surface. razkrojijo oksidi, predvsem MnO, če so pogoji preostri, ali obratno, če so premili, lahko na račun karbidov, sulfidov in nitridov dobimo previsoke vrednosti za okside. Po drugi strani pa pri raztapljanju v brom — metanolu, odvisno od vsebnosti silicija v jeklu lahko izpade več ali manj nezaže-ljene silicijeve kisline, talko da so vrednosti za Si02 lahko nezanesljive. REZULTATI Za izolacijo oksidnih vključkov je bila uporabljena metoda raztapljanja v brom — metanolu. Pri kemijski analizi izolatov so nastale velike razlike v vsebnosti Si02 pri dveh paralelnih določitvah na istem vzorcu. Možno je, da gre za veliko nehomogenost v razporeditvi silikatnih vključkov v majhnih vzorcih. Rezultati kemijske izolacije in analize pa so v primerjavi s sestavo, dobljeno z elektronsko mikro analizo, previsoki. Poizkusi izpiranja silicijeve kisline s 3 % raztopino natrijevega karbonata niso dali najboljših rezultatov, ker smo z izpiranjem izgubili deloma druge oksid-ne komponente. Iz primerjave med vsebnostjo celotnega kisika v analiziranih vzorcih in kisika, ki je izračunan iz sestave izolata, lahko ugotovimo, da pride na izolirane vključke samo približno 1/3 kisika, kot ga v jeklu pokaže direktna analiza. To je znak, da kemijski postopek še ni zanesljiv. Rezultati, čeprav relativni, so kljub temu zanimivi. V tabeli 4 prikazujemo povprečno analizo Vključkov v jeklu pri petih različno izdelanih šaržah. (Tabela 4). Vse analize ob raztalitvi in pred prebodom so narejene na napomirjenih vzorcih, ki so bili odliti iz zajemalke na jekleno ploščo in so brez dodatka silicija ali aluminija. Vzorci iz bloka ali valjanca so prav tako nepomirjeni z eventuelnim dodatkom aluminija, kolikor ga je bilo dodano med vlivanjem. Primerjava vsote vseh nečistoč v valjancu, oziroma bloku pove, da je najslabša najbolj nečista šarža 07 0806, ki Je vlita skozi lijalk in blokirana z aluminijem. Ta šarža je tudi raztalila z nizkim ogljikom, hitrost oksidacije je bila majhna, temperatura jekla visoka, zato so tako FeO, MnO in A120, prisotni v znatno večji količini kakor v drugih šaržah. Pri najboljši, t. j. 07 0548, ki je vlita skozi lijak in pokrita s pokrovi, je kar 4 x manj Slika 17 Krogličast kompleksni vključek iz osnove Mn silikata, ki ima precej Ca, Fe in Ca ter zrastkov MnFe oksida, MnCrAl oksida in sulfidnih zrn. Nekaj sulfida je dispergirano tudi v silikatni osnovi. Fig. 17 Spheroidal complex inclusion in which MnFe oxide, MnCrAl oxide, and sulphide grains are intergrovvn in the Mn silicate matrix containing Ca, Fe, and Ca. Some sulphide is dispersed in the silicate matrix. Tabela 4: Šarža vrsta probe C Mn hit. oks. % C/h Si02 % AlA MnO FeO ppm O način vliv. 070578 ob raztalitvi 1.11 .31 1.09 .0058 .001 .010 .025 170 od vrha pred prebodom .08 .25 .005 .0034 .010 .010 400 blok. Al iz bloka .05 .30 .003 .003 .021 .027 280 blok. Al 070548 ob raztalitvi 1.45 .34 1.10 .0015 .001 .0047 .048 170 od spodaj med rafinacijo .84 .36 .0017 .001 .006 .030 150 od spodaj pred prebodom .15 .22 .0021 .0047 .014 .013 410 pokrito s pokrovi iz valjanca .07 .33 .0026 .0047 .012 .010 190 029978 ob raztalitvi .25 .15 .22 .002 .0075 .018 .022 420 od vrha pred prebodom .05 .30 .003 .0075 .015 .009 510 od vrha iz bloka .05 .35 .002 .015 .016 .022 700 blok. Al iz valjanca .05 .35 .003 .011 .015 .009 450 061191 pred prebodom .08 .32 .54 .001 .011 .016 .055 480 od spodaj iz valjanca .06 .54 .002 .0047 .021 .045 320 pokrito 070806 ob raztalitvi .18 .30 .16 .001 .002 .012 .030 — od spodaj iz valjanca .05 .32 .002 .017 .031 .066 — blok. Al Slika 18 Ovalni vključek je bil pri pripravi obruska poškodovan ob levem spodnjem robu. V vključku je večje zrno MnAl oksida zraščeno z osnovo MnCa silikata, ki vsebuje tudi nekaj Al in drobne dendritne zrastke MnFe oksida. Fig.18 Oval inclusion was damaged on the left Iovver edge during the sample preparation. A bigger MnAl oxide grain is intergrown vvith the MnCa silicate matrix containing some Al and fine intergrown MnFe oxide particles which hawe dendritic shape. oksidnih vključkov. Tudi je bila sicer ta šarža dobro izdelana. Oksidacijska hitrost je bila velika, šarža ni bila preaksidirana. Rezultati kemijske analize vključkov se prav dobro ujemajo z metalografsko oceno Vključkov po JK. Tako ima šarža 07 0806 ugotovljeno zelo veliko število oksidnih vključkov (B + D), ki dosegajo celo vrednosti 6,5. iz ponve .. reakcija Ti-v^^i vroče v kokili valjanje MnO (SiOfCaO) (MnO - Al203) trden Slika 19 Mehanizem tvorbe vključkov v kokili pri reakciji med dodanim aluminijem in kalcij-manganovimi silikati. Fig. 19 Mechanism of formation of spinel inclusions during the reaction in mould betvveen the added aluminium and the CaMn silicates being brought from the laddle. MnO - (SiOt-CoO ) tekoč + Aluminij Slika 20 Zraščen vključek iz zrn MnCrAl oksida in Mn silikata, ki vsebuje tudi malo Al. Fig. 20 Intergrovvn inclusion of MnCrAl oxide and Mn silicate containing some Al. Si02 je v vseh vzorcih prisoten v majhni količini. Iz tehnoloških podatkov ni mogoče ugotoviti kakršnekoli odvisnosti Si02 v jeklu od hitrosti oksidacije. Zaključek Preiskali smo vrsto možnih tehnoloških ukrepov z ozirom na čistočo, nepomirjenega jekla v vroče valjanem traku, iz česar lahko naredimo naslednje zaključke: 1. Obvladanje procesa kuhanja jekla v kokili pri vlivanju je bistven pogoj za doseganje zadostne globine plinskih mehurjev v bloku in dobre površine trakov, kakor tuidi zadovoljive mikro-čistoče jekla. Proces kuhanja pa lahko obvladamo le, če ima jeklo za to primerno sestavo. 2. S postopno regresijo 12 vplivnih tehnoloških faktorjev smo ugotovili, da ima najmočnejši vpliv na vsoto nekovinskih Vključkov v jeklu % Mn v jeklu pred izlitjem šarže iz peči v ponev. Njegov vpliv je negativen. Cim večja bo količina Mn, manjša bo količina nekovinskih vključkov v jeklu. To z drugimi besedami pomeni, da grodelj z nizko vsebnostjo mangana, ki ima za posledico nizko vsebnost Mn v času izdelave jekla v peči, neugodno vpliva na čistočo jekla. 3. Na drugem mestu je po pomembnosti razmerje med Mn in C v izdelanem jeklu. Vpliv tega razmerja je pozitiven (glej si. 4). To pomeni, čim višje bo to razmerje, bolj bo jeklo nečisto in obratno. Iz te druge ugotovitve tudi sledi, da je sestava našega jekla v smislu dobre čistoče neugodna. Razmerje Mn:C se giblje pri dosedanjih analizah jekla C 0147 HVT, ki so zajete v tej preiskavi od 3,7 do 7,2 in v povprečju 5,35. Za doseganje dobre čistoče jekla pa je zaželjeno, da je razmerje Mn:C manjše od 4,3. Slika 21 Zraščen vključek iz zrn Al oksida in osnove Mn silikata. V zrnih Al oksida sta tudi Mn in Cr, v silikatu pa Ca in sled sulfida. Fig. 21 Intergrovvn inclusion of Al oxide grains and Mn silicate matrix. Al oxide grains contain also Mn and Cr, and the silicate matrix some Ca and traces of S. Slika 22 Vključek MnAl silikata, ki se je pri predelavi razdelil na kose. V vključku je dispergiran Mn sulfid. Fig. 22 MnAl silicate inclusion vvhich vvas broken during vvorking. Mn sulphide is dispersed in the inclusion. 4. Jeklo z nizko vsebnostjo ogljika, 0,06 % in manj, se da v peči enostavno izdelati, ker pač pihamo kisik, dokler ne preneha 'kuhati. S tem pa smo v veliki nevarnosti, da jeklo preOksidiramo. Zelo težko ali skoraj nemogoče pa je takšno mehko jeklo dobro vliti, ker so nihanja v vsebnosti kisika pri nizkem ogljiku (slika 9 in 10) velika in je proces kuhanja v kokili težko obvladati. To seveda velja za vlivanje skozi lijak. Jekla z vsebnostjo ogljika 0,06 % in manj so zaradi preoksidacije zelo nečista. Vsebnost kisika je v primerjavi z jeklom z 0,07 do 0,10 % C neprimerno višja, zlasti je nečist rob (slika 11), kjer zaradi množice Oksidnih "Vključkov posamezne vrednosti dosegajo 2000 in več ppm kisika. 5. Vse poskusne šarže smo vlivali skozi lijak in z vrha. Pri vlivanju skozi lijak smo po dva bloka imeli pokrita ves čas vlivanja, po dva samo med kuhanjem. Pri skozi lijak vlitih blokih smo tudi posnemali žlindro. Iz slike 5 se vidi, da vsi ti uikrepi nimajo značilnega vpliva na mikročistočo jekla. Razlika se je pokazala le pri odgoru ogljika. M E Al Mn Cr S/ * S Slika 24 Zrna MnCrAl oksida zraščen z drobnejšimi zrni Mn sulfida. V posameznih oksidnih zrnih je sled Si. Fig. 24 MnCrAl oxlde grains intergrovvn vvith finer Mn sulphide grains. Single oxide grains contain traces of Si. Če je jeklo pokrito ves čas vlivanja in kuhanja in ni v stiku z zunanjim zrakom, je odgorek manjši. Kisik, ki ga jeklo prinese s seboj, pa navadno ne zadošča za dobro kuhanje, zato taki bloki večinoma rastejo, mehurji pa so bliže površini. Delež površinskih napak je pri teh trakovih večji. Tudi posnemanje žlindre iz glave bloka ne prispeva k boljši čistoči jekla. Pač pa s posnemanjem žlindre dosežemo, ker talino odkrijemo zraku, zelo živahno kuhanje in zanesljivo vlivanje, ker ni možna kasnejša reakcija jekla z žlindro. 6. Odgorek ogljika v povprečju znaša pri skozi lijak vlitih in odprto izkuhanih blokih okrog 50 %, mangana pa 10 %. 7. Kvalitativna in kvantitativna analiza vključ-kov, predvsem z elektronsko mikro analizo, je dala zanimive in primerljive rezultate, ki se skladajo s tehnologijo izdelave in kažejo na prednosti, oziroma slabe strani določene sestave in načina izdelave jekla. Kemijska ekstrakcija vključkov je v nepomir-jenem jeklu težja kot v pomirjenem. Rezultati (analize) so manj zanesljivi in v večji meri odstopajo drug od drugega. V medsebojni primerjavi posameznih šarž pa tudi kemijska analiza vključ-kov prav jasno pokaže prednosti ali slabosti nekega tehnološkega postopka. Literatura: 1. Y. Saito, K. Nanjo: Nischin Steel Tech. Rep. 1970 (23) 38 2. F. Reinders, P. Hammerschmied Stahl und Eisen (90) 1970, 18, 945 3. Donald E. Dorney Journal of Metals Julij 1970, 42 4. H. J. Langhammer, H. G. Geek Stahl u. Eisen (87) 1967,719 5. Poročilo metalurškega inštituta v Ljubljani, naloga 104, oktober 1973 — Vodopivec, Lavrič ZUSAMMENFASSUNG Die Giite des unberuhigten Stahles ist im grossen Masse von dem Auskochen in der Kokille abhangig. Das Beherschen des Auskochens ist deswegen eine vvesentliche Bedingung zur Erziehlung geniigender Tiefe der Rand-blasen im Block und eimvandfreier Bandoberflache, sowie auch fiir einen geniigenden Reinheitsgrad des Stahles. In dieser Arbeit haben wir eine Reihe moglicher techno-logischer Einflussgrossen untersucht, welche den Reinheitsgrad des unberuhigten Stahles in Form des Warm gevvalz-ten Bandes beeinflussen konnen, mit dem Ziel, die besten Bedingungen fiir reineren Stahl, fiir Tiefziehzwecke zu schaffen. Die Regressionsanalyse zvvolf verschiedener tech-nologischer Einflussgrossen zeigte, dass der Mangan-gehalt vor dem Abstich den grossten Einfluss auf den Gesamt-gehalt der nichtmetallischen Einschliisse hat. Je grdsser ist der Mangan-gehalt vor dem Abstich, desto besser ist der Reinheitsgrad des Stahles. An zvveiter Stelle der Bedeutung nach ist das Verhaltnis zwischen Mn und C im fertigen Stahl. Der Einfluss dieses Verhaltnises ist positiv (siehe Bild 4). Das bedeutet, je grosser dieses Verhaltnis ist, um so unreiner wird der Stahl, und umgekehrt. Zur Erzielung eines guten Reinheitsgrades ist es ervviinscht, das Verhaltnis Mn : C niedriger als 4.3 zu halten. Der Kohlenstoffgehalt im fertigen Stahl soli nicht niedriger als 0.07 % sein. Bei niedrigem Kohlenstoffgehalt besteht eine grosse Gefahr, den Stahl zu iiberfrischen. Ein solcher Stahl lasst sich aber gar nicht gut, oder nur schwer vergiessen, da die Schvvankungen im Sauerstoff-gehalt bei niedrigem Kohlenstoff (siehe Bilder 9 und 10) sehr gross sind, so dass das Auskochverhalten in der Kokille nur schwer zu bevvaltigen ist. Das gilt freilich fiir das stei-gende Giessen. Der Stahl mit einem Kohlenstoffgehalt von 0.06 % und weniger ist wegen der Oberfrischung sehr unrein. Der Sauerstoffgehalt ist im Vergleich mit dem Stahl von 0.07 bis 0.10 % Kohlenstoffgehalt unvergleichbar hoher (siehe Bild 11), besonders unrein ist der Rand. Verschiedene technologische Einfliisse beim Vergiessen des Stahles wie das Abdecken der Kokillen vvahrend des Giessens und Auskochens, das Abschlacken des Blockes und das Giessen von oben (fallend), haben keinen bezeich-nenden Einfluss auf den Reinheitsgrad. Der Kohlenstoffabbrand betragt bei den steigend ver-gossenen und offen ausgekochten Blocken durchschnitllich 50 % und der Manganabbrand 10 °/o. Die quali- und quantitative Elektronnenmikroanalyse derEinschliisse hatte interessante und vergleichbare Re-sultate ergeben, vvelche gut mit der Herstellungstechno-logie iibereinstimmen und auf die Vor- und Nachteile einer bestimmten Zusammensetzung und Stahlherstellungs-technologie deuten. Die chemische Isolation der Einschliisse aus unbcru-higtem Stahl ist schwieriger als aus dem beruhigten. Die Ergebnisse sind vveniger zuverlassig und vveichen im grosseren Masse voreinander ab. Im gegenseitigen Vergleich der Schmelzen zeigt auch die chemische Analyse der Einschliisse Vor- und Nachteile eines technologischen Verfahrens ganz gut. SUMMARY Quality of rimming steel depends a great deal on the rimming action of steel in the mould. Controlled rimming is an essential condition for obtaining sufficient depth of blovv-holes in the ingot and a good surface of strips, as well as satisfactory micropurity of steel. In this re-search numerous possible technological measures for obtaining satisfactory purity of rimming steel in a hot rolled strip were studied in order to determine the best conditions for better purity of the deep dravving steel. By gradual regression the amount of Mn in steel before tapping (into the laddle) was found to have the greatest influence on the amount of non-metallic inclusions in steel among the twelve influencial technological parameters. The greater amount of Mn the smaller vvill be amount of non-metallic inclusions in steel. The second most im-portant parameter is the ratio Mn:C in the manufactured steel. The higher is this ratio the less pure will be steel (Fig. 4). Therefore the ratio should be lower than 4.3 if a good purity of steel is to be obtained. Carbon content in the manufactured steel should not be lovver than 0.07 °/o. At such low carbon contents a danger exists that the steel will be overoxidized, and such a mild steel is very difficult or nearly impossible to be čast because the variations of oxygen content at low carbon content are great (Figs. 9 and 10) and the rimming action can hardly be controlled. These deductions are valid for the bottom pouring. Steel with 0.06 % C or less is very impure due to over-oxidation. Oxygen content in steel is much higher than in steel vvith 0.07 to 0.10 % C (Fig. 11), especially the rim is very impure. Various technological measures like covering the mould during pouring and the rimming action, skimming the slag, and the top casting have very small influence on the micropurity of steel. Average carbon loss is about 50 %, and manganese loss is 10 % in bottom poured and freely rimmed ingots. Oualitative and quantitative analysis of inclusions mainly by electron microanalysis gave interested and com-parable results vvhich are in agrement vvith the technology of manufacturing, and they shovv the advantages and dis-advantages of single chemical compositions and of me-thods of steel manufacturing. Chemical extraction of inclusions in the rimming steel is more difficult than in the killed one. Results are less reliable and discrepancies are greater. In mutual comparison of batches also chemical analysis of inclusions indicates the advantages and disadvantages of single technological methods. 3AKAIOTEHHE Ka^eCTBO KHItflmeH CTaAH TAaBHMH 0<3pa30M 33BHCHT ot npo-uecca KHneHim pacnAaBa b h3aojkhhhc. Il03T0My ot yMeHmi HAaAL'ii> rrpoueccoM KHneHHjr npeACTaBAJieT co6oi1 cymecTBeHHoe ycAOBne aah noAywenna cahtkob c aoboabho rAy6oKHMH ny3wpKa.mn ra30B, h xo-poiuoft nOBepXHOCTH nOAOC H yA0BAeTBOpHTeAI>HOii MHKpOHHCTOTLI. b paSoTe HccAeAosaAH hcalih paa B03M0>KHbix TexH0A0rH>iecKiix Mep ito KacaeTca mhctotm KHnsmieil CTaAJi b ropane Karan bi x nOAOcax c ueAbio oripeACAHTb ca.Mbie Aykkh. c npHMciieiiiieM nocTeneHHoii perpecciiH H3 12-th bahsteabnux TexH0A0rniecKHX 4>aKTopoB ycTaHOBHAH, mto caMoe GoAtmoe BAHsiHHe Ha cyMMy HeMe-TaAAHMecKHX BKAioMeHHH OKa3biBaer coAepakhocth ha BTOpOM mecte OTHOHieHHe meacay Mn h c b h3r0t0daenh0h CTaAH. Bahhhhc stoto OTHOmeHHS nOAO>KHTeABHOe (CMOTpH pHC. 4). 3T0 3HaiHT, hto qem othohiehhe Mn : c 6oAbiue tem HHCTOTa ctaah xy>Ke h nao6o-poT. Aah noayheiih» CTaAH xopomoi1 mhctotu aceAaTeABHO mtoClj sto oTHonieHiie gliao Meiibnie ot 4,3. CoAep>KaHHe yrAepoAa b h3-TOTOBAeHHOii CTaAH he aoa}kho 6bitb HHJKe 0.07 %. nph hh3k0m ooAep>KaHHH yrAepoAa cywecTByeT onacnoCTb Kna. IlpHMHHa stoto b tom, HTO npH hh3kom COAepSKaHHH ytaepoaa (cm. phc. 9 ii 10) OMCHb 6oAbiUHe KOAe6aHH« coAepacaHHH KHCAopoAa h ocaojkhoh npoijecc Kimeima CTaAH b h3ao>KHime. KpoMe stoto craAJb c coAepacaHHeM yrAepoAa ot 0.06 % ii hiijkc BCAeACTBHH nepeoKHCAeHHH HeAOCTaTOMHo iHCTa. CoAepjKaHHe KHCAopoAa b CTaAH npH cpaBHeHHH c CTaAbio c co-AepataHHeM 0,07—0.10 % C snaiHTeAtHo 6o.\bme (pnc. 11); b oco-BeHHOCTH OMCHb nAOXaa MHCTOTa KPOMOK. Pa3AHHHbie TeXHOAOTHMeCKHe Mepbl npil pa3AHBKH KaK H. np. nOKpbITHe H3AOXHHHbI B BpeMH AHTbH H KHneHHS, BbmepnblBaHHe uiAaKa h AHTbe cBepxy He HMeiOT cymecTBeHHoro bahshhji Ha MHKpo-«nictoty CTaAH. Yrap yrAepoAa npn pa3AHBKe cahtkob CHH3y BBepx npH OTKpbITO KIinsmHX CAHTKOB COCTaiiAHCT npnf)A. 50 %, TAK/KC 10 % Mn. KaqecTBeiiHUH H KoAHiecTBeimuH aHaAH3 BKAIOMCHIIH TAaBHbiM 06pa30M npH npHMeiieHHH 3AeKTpoHHoro MHKpoaHaAH3a AaA aocto-iipHMeMaTeAHHe pe3yAbTaTbi xopomoro cpaBHemia, Koiopbie corAacy-iotch c TexH0A0raeH BbipaSoTKH CTaAH h yKa3biBaiOT TaK>Ke Ha npe-HMymecTBa h Ha orpHuaTCAbHbie ctopohu «rro KacaeTca cocTaBa H np0H3B0ACTBa KHnameii CTaAH. XHMHHeCKaa SKCTpaKIIHS BKAtOMCHHH H3 KHHHIHefi CTaAH B cpaBHeHHH c cnoKOHHOH CTaAbio 6oAee 3aTpyAHHTeAbHaa. Pe3yAbTaTbi MeHee HaA&KHbi h b 6oAbuiHHCTBe CAynaax Me»Ay co6oft He co-rAacyioTCJi. TaK>Ke XHMH~Ji.j Po formuli (3) lahko tako izračunamo temperaturo v vsaki točki v notranjosti plošče ob vsakem času. V primeru, ko gre za prenos toplote s konvek-cijo, izračunamo temperaturo na robu tako, da rešimo enačbo (4), ki odgovarja enačbi (2): AIIkuh) 3Tpn"'^T^RB'' *Trob'2 -.("noo,'^'"V^P1 O To enačbo rešimo z iteracijo. če gre pa za enostransko ogrevanje, pa predpostavimo, da je na robu toplotni tok enak nič in izračunamo temperaturo na robu po formuli: Trob = — • (4 • Trob.j — Trob.2) (5) PRIMER Po opisanem postopku smo simulirali ogrevanje v potisni peči, ki je dolga 24 metrov; prvih 18 metrov poti ima dvostransko ogrevanje, zadnjih 6 metrov pa enostransko. Vložek se pomika skozi peč v skokih po 1 meter, na vsaki coni se zadržuje 10 minut, tako da pride v 4 urah vložek iz peči (slika 4). Tako smo po tem načinu simulirali prav takšno ogrevanje, kot je opisano v članku1. Na sliki 5 so podane temperature v preseku po vsaki uri ogrevanja, oziroma takrat, ko je vložek na 1/4, 1/2, 3/4 in na koncu peči. Točke, ki so narisane poleg krivulj, odgovarjajo vrednostim, ki so bile izračunane v omenjenem članku. Očitno je, da se naš vložek počasneje ogreva. To pa je tudi povsem razumljivo. V članku1 temelji izračun na predpostavki, da je temperatura po preseku povsod enaka, ko vstopi vložek v novo cono peči. Temperatura v preseku ob začetku ogrevanja v novi coni je povprečje temperatur, ki so bile izračunane ob koncu ogrevanja v prejšnji coni. To pa pomeni, da to nasilno izenačevanje temperaturnih razlik po preseku pri prehodu iz ene v drugo cono nekako povečuje toplotno prevodnost, kar je zelo narobe, saj dejanska zmogljivost take peči ni 50 t/h. če izena- 1000- 500 Dvostransko ogrevanje —— Enostransko __ ogrevanje O 5 10 15 20 Oddaljenost od vhoda v peč (m) Slika 4 Temperaturni profil potisne peči. Fig. 4 Temperature profile of the end-pusher furnace. čimo temperature po preseku, na ta način »ogrejemo« sredino, kar je najbolj problematično, obenem pa »ohladimo« površino in tako povečamo sprejemljivost za toplotni tok. še bolj bi se to 1000- na izhodu iz peči na Vi peči ■ na sredi peči 500- na peci • na vhodu v peč 3 6 Debelina 9 plošče 12 (cm) 15 —r 18 pokazalo, če bi zadrževali bloke večjih debelin dalj časa v posameznih conah. Očitno je, da so naše izračunane temperature prenizke in da so temperaturne razlike prevelike, da bi bili s takim ogrevanjem zadovoljni. Zato smo računsko podaljašli čas ogrevanja za 1/3, t. j. na 5,33 ure. Na sliki 6 so prikazane naše izračunane vrednosti temperatur, ko je vložek na 1/4, 1/2, 3/4 in na koncu peči. 1000 1 o 500- fc na izhodu Jz peči -* na 3/i peči . na sredi peči • Vi peči ■ na vhodu 3 6 9 12 15 Debelina plošče (cm) 18 Slika 5 Temperaturna porazdelitev v preseku plošče, če traja celotno ogrevanje 4 ure. Fig. 5 Temperature distribution on the plate cross section when over-all heating lasted 4 hours. Slika 6 Temperaturna porazdelitev v preseku plošče, če traja celotno ogrevanje 5,33 ure. Fig. 6 Temperature distribution on the plate cross section when the over-all heating lasted 5.33 hours. Končna temperaturna porazdelitev v preseku se torej nekako ujema z rezultati v članku1. Zmogljivost peči pa je po tem izračunu 37,5 t/h, kar je za 25 % manjša kot v članku1. Izdelali smo računalniški program, po katerem lahko simuliramo najrazličnejše odvisnosti in Cp (iJ), variiramo temp. profil in hitrost pomika skozi peč. ZAKLJUČEK Opisan je numerični model ogrevanja v potisni peči. Pri tem je na 3/4 peči dvostransko ogrevanje, na zadnji četrtini pa enostransko. Specifična toplota in toplotna prevodnost sta odvisni od temperature: ta odvisnost je podana za regresijsko enačbo, ki razmeroma dobro opisuje to odvisnost (R2*~ 1). Za večjo natančnost bi bilo seveda treba delati z interpolacijo. Odvisnost od lege v peči (s) bi lahko prav tako vključili v regresijsko odvisnost za a. Bistvena prednost tega načina je v tem, da ne Potem lahko zapišemo: potrebujemo nobenih povprečnih temperatur pri računanju temperaturne porazdelitve pri prehodu iz ene cone v drugo, kar bi nas lahko privedlo .[A!Tg (#)i.jk,jl-km-bit^j. i l(eM,j -eMiJf| do napačnih zaključkov glede zmogljivosti peči. kj»l|- [ 1-2 A (TiJ )••£:]■ Ej t 2A (Ti,j ) *k-N DODATEK Ej ♦ k- M Pri numeričnem reševanju enačbe (1) je na- , . ,. , J ..... Ker Je ,0 izpolnjeno za vse vrednosti (i j ) tudi za največji vadno problem konvergenca. Potrebni pogoji niso Ej w,jtl . znani, zato se moramo zadovoljiti z zadostnimi2. r, . t . •, _ . ,. r. Ej, i S Ej *k-M SlEj-i .k M) tk-M = Ej., . 2k M itd. Postopek je konvergenten, ce je lim e^ = 0 za . ' ' J1 vsak par vrednosti (i, j). ,z cesar sfcdl'dais • pri čemer pomeni Ej "s Eo + j-k-M = t M ker sta začetni vrednosti T in $ enaki , t.j. Eo« 0 j točno rešitev parcialne diferencialne enačbe 2 T i, j pa točno rešitev dferenčne enačbe 9re O.gre k* -gj^j-, tudi proti 0 in teži M p-Oti V enačbi (3) lahko vsak Ti,j zapišemo v obliki če upoštevamo enačbo (1 ) je izraz [7) enak 0 in s tem tudi (7) = i5l,j -e Ej =0 Ker pa je | Vij -Ti,j Ej , to dokazuje , da Tj.j konvergira proti Ti.j.l•Hj.,1 - ej j+1 itd. «n „ , ' ' Vij , ko gre R —O , ce je le r S -j- 31 Po laylorjevi formuli lahko zapišemo : , , . Vrednost r mora torej biti ž 1/2. Naša vred- tu = tT" (xs ♦ r .tj i =-3ij . r (|f)ij ♦ -§r • s 'j1 ♦ .... nost ^ se pa spreminja. Da bo gornji pogoj izpol- ,. njen, mora veljati ,1" nT,. O . , iT D R1 3■ tr I Xi -9,R,tj). t .... . Vi-i,j «V i Xi - r,tj ) .Vi, - r i^-li, *-fi -axl--/Ailui / A (Vj K \ qEHHE OnHcaH MaTeMara^ecKHii MOAeAb SecnoHeiHofi nAacTHHM Me-ro-AHMecKoi! neiH. IIpH stom b3hto npeAnoAojKeHHe, ito Ha nepBUx Tpex(j>HmieHT nOAaH KaK onpeAeAeHHasi yhkuhh TeMnepaTypbi ne™ h TeMnepaTypu noBepx- HOCTH imOCTBI. IlpeAnoAoraeM, mto ciyMaft othochtch Ha OAHOMepHhift Harpea. VpaBHeHHe AAa npoBOAHMOCTb TenAOTbi pa3pemeHa ^HCAeHHO npa noMomu CHeTmiKa HEM 360/30. IIoAaH KOHKpeiHtift npHMep HarpeBa nAacraHU TOAujHHbi 18 cm b MeTOAH^ecKoft ne™ a TeMnepaTypHHH npotjjHA c TaSAHuofi. YnoMHHyTM HeKOToptie npeHMymecTBa tocao-Boro pemeHHH npoSAeiua b cpaBHeHira c aHaAHTi«ecKHM mctoaom. B AonoAHetiHH ormcaHO KaKHM 06pa30M HaAO onpeAeAHTb h npHHHTb npaBHABHLiii BbiESop mto KacaeTca HanpanACHHH h bpemhhh mtoSm VAOBAeTBOpHTb yCAOBHK> KOHBepreHBHH. Železarna Jesenice O vplivu mikrostrukture na vlečno sposobnost maloogljičnega jekla DK: 669.14.018.29 ASM/SLA: W29h, F28 Franc Vodopivec, Metalurški inštitut, Ljubljana A. Mežnar, A. Kelvišar, Železarna Jesenice Pripravljena je bila žica iz iste šarže maloogljičnega jekla z debelino 6,25 mm z mikrostrukturo ferit-martenzit, ferit-lamelarni perlit in ferit-zrnati perlit ter vlečena na enostopenjskem vlečnem stroju s poprečno redukcijo 16 %. lica z mikrostrukturo ferit-martenzit ima slabo pre-oblikovalnost, ker martenzitna zrna težko sodelujejo v procesu deformacije pri prehodu skozi votlico. Zato nastajajo med martenzitom in feri-tom mikrorazpoke. Ko gostota teh razpok doseže določeno vrednost, se žica pretrga, ne da bi na njej bili opazni mikroskopski znaki prevlečenosti. Vlečenje ostalih dveh vzorcev je bilo prekinjeno pri debelini 0,65 mm pri skupni deformaciji 98,9 %. Preiskave hladno deformirane žice te debeline so pokazale, da ima večjo preoblikovalno sposobnost mikrostruktura iz ferita in lamelarne-ga perlita, kot mikrostruktura iz ferita in zrnatega perlita. Ta razlika bi bila lahko posledica podobnega učinka drobnih neplastičnih cementitnih zrn na preoblikovalno sposobnost jekla, kot ga imajo pri večji debelini žice neplastična martenzitna zrna. Pri raziskavah predelavnosti jekla z vlečenjem, ki so bile izvršene pred nekaj časa, smo se našli pred vprašanjem, katera mikrostruktura daje maloogljičnemu jeklu največjo sposobnost za predelavo z vlečenjem skozi votlice ali, če zastavimo problem s tehnološkega stališča, kakšna naj bo izhodna mikrostruktura žice pred vlečenjem, da bo mogoča čimvečja redukcija brez vmesnega rekristalizacijskega žarjenja. Neposrednega odgovora na to vprašanje nismo mogli najti v literaturi, pa tudi ni bilo mogoče dati utemeljenega odgovora na osnovi tehnoloških izkušenj. Gotovo pa je, da pomenu tega vprašanja s tehnološkega vidika ni mogoče oporekati. S primerno toplotno obdelavo smo pripravili jeklo iste šarže z izhodno mikrostrukturo iz ferita, martenzita in malo lamelarnega perlita (si. 1 in 2), iz ferita in lamelarnega perlita (si. 3 in 4) ter iz ferita in globularnega perlita (si. 5 in 6). V nadaljevanju teksta označujemo vzorce v naštetem vrstnem redu kot vzorce A, B in C. Izhodna debelina žice je bila 6,25 mm. Kolobarji so bili normalno luženi v železarni Jesenice ter po luže-nju poapneni. Vlečenje so opravili na enostopenjskem vlečnem stroju s povprečno redukcijo 16 °/o, ki ustreza redukciji na sodobnih večstopenjskih vlečnih strojih. V tabeli 1 so podatki o mehanskih lastnostih izhodne žice. Vidimo, da ima žica C manjšo trdnost in večjo plastičnost kot žica B, oba vzorca pa znatno manjšo trdnost in večjo plastičnost kot vzorec A. V tabeli 2 so podatki o trdnosti žic pri nekaterih vmesnih debelinah ter ustrezni indeksi utrditve, ki smo ga definirali kot razmerje med trdnostjo žice pri določeni debelini in začetno trdnostjo. Na sliki 7 vidimo, kako rastejo indeksi utrditve s stopnjo skupne deformacije nad 80 % SI. 1 SI. 2 Slika 1 in 2, pov. 100 in 500. Mikrostruktura iz ferita in martenzita. Fig. 1 and 2 Magnifications 100 X and 500 X. Microstructure of ferrite martensite. SI. 4 Slika 3 in 4, pov. 100 in 500. Mikrostruktura iz ferita in iamelarnega periita. Fig. 3 and 4 Magnifications 100 X and 500 X. Microstructure of ferrite and lamellar pearlite. do prekinitve vlečenja pri vzorcih B in C, oz. do debeline, ko je postalo vlečenje vzorca A praktično nemogoče zaradi neprestanega trganja. Rezultati v tabeli 2 in na sliki 7 kažejo, da je indeks utrditve sistematično večji pri vzorcu B kot pri vzorcu C. Tega pa ni mogoče razumeti tako, da ima vzorec C večjo preoblikovalnost z vlečenjem, saj je bilo na primer potrebno že pri debelini 1,92 prekiniti z vlečenjem vzorca A, če- prav je pri njem indeks utrditve relativno najmanjši. Zanimivo je, da raste indeks utrditve pri vseh treh vzorcih paralelno s stopnjo skupne deformacije. Utrditev zaradi hladne deformacije je torej odvisna predvsem od materiala ne pa od njegove mikrostrukture. Potrebno pa je vedno upoštevati, da so bile začetne trdnosti vzorcev različne, zato so tudi različne realne trdnosti po enakih stopnjah skupne deformacije. Vlečenje vzorcev B in C smo prekinili pri debelini 0,65mm; ne zato, ker ju ni bilo mogoče SI. 6 Slika 5 in 6, pov. 100 in 500. Mikrostruktura iz ferita in zrnatega periita. Fig. 5 and 6 Magnifications 100 X and 500 X. Microstructure of ferrite and spheroidal pearlite. Tabela 1 — Mehanske lastnosti žice pred vlečenjem Vzorec Debelina mm Trdnost kp/mm2 Raztezek % Kontrakcija % Mikrostruktura A B C 6,25 6,25 6,25 69,4 66,3 56.1 58,7 53,6 53.2 17,3 15,3 21,7 20,0 26,7 23,0 54,0 56,5 75,0 73,0 77,0 75,0 Ferit, martenzit in malo Iamelarnega periita Ferit in lamelami perlit Ferit in zrnati perlit Tabela 2 — Trdnost in indeks utrditve pri različnih debelinah Debelina mm 2,74 2,50 2,25 2,06 1,92 150 0,95 0,69 Redukcija % 80,8 84,0 87,1 89,2 90,7 97,2 97,7 98,8 Vzorec A Trdnost kp/mm2 114,0 122,0 125,6 128,7 129,4 — — — Indeks I 1,68 1,79 1,85 1,89 1,91 — — — Vzorec B Trdnost kp/mm2 105,0 112,4 115,6 116,8 122,4 150,2 155,0 172,5 Indeks I 1,83 1,96 2,01 2,03 2,12 2,61 2,69 3,0 Vzorec C Trdnost kp/mm2 97,4 99,9 105,5 107,6 109,5 138,5 142,5 155,0 Indeks I 1,83 1,87 1,97 2,02 2,05 2,60 2,67 2,91 I — indeks utrditve, razmerje med trdnostjo pri določeni debelini in trdnostjo pred vlečenjem Slika 7 Odvisnost med stopnjo skupne deformacije in indeksom utrditve za žice z različno mikrostrukturo. Fig. 7 Relationship betvveen the degree of total deformatlon and the index of hardening for wires of various microstructures. deformacije 98,9 % že pokazati med njima razlike, ki bi bile lahko tehnološko pomembne. Pač pa smo na obeh vzorcih izvršili še preizkus pre-pogiba. Vzorec B je pri tem zdržal 29 prepogibov, vzorec C pa le 11 prepogibov. To pove, da bi bilo mogoče oba vzorca vleči še naprej in da je po deformaciji 98,9 °/o vzorec B (mikrostrukture iz vleči še naprej brez rekristalizacijskega žarjenja, ampak predvsem zato, ker smo menili ali domnevali, da bi se morale pri doseženi stopnji skupne Slika 8, pov. 500. Videz martenzitnih zrn pri redukciji 89,1 °/o. Mikrorazpoka v martenzitnih zrnih ter med temi zrni in feritom. Fig. 8 Magnification 500 X. Appearance of martensite grains after 89.1 % reduction. Microcrack in martensite grains and between those grains in the ferrite. SI. 10 Slika 9 in 10, pov. 500. Približno isto mesto na belem in jedkanem obrusku. Pušči-časte razpoke med martenzitnimi zrni in feritom. Redukcija 89,1 %. Fig. 9 and 10 Magnification 500 X. Approximately the same area on the unetched and etched specimen. Arrowlike cracks between martensite grains and ferrite. Reduction 89.1 %. ferita in lamelarnega perlita) bolj plastičen od vzorca C (mikrostruktura iz ferita in globularnega perlita). Zaradi popolnosti omenjamo, da ima po rekristalizacijskem žarjenju navadno jeklo mikro-strukturo tipa C. Poglejmo, kako se deformirajo posamezne komponente mikrostrukture in kako vplivajo na trganje žice pri vlečenju! Zaradi hladne deformacije se martenzitna zrna nekoliko uredijo v nize, paralelne s smerjo vlečenja. Robovi zrn se malo zaoblijo. Pri nadaljevanju vlečenja se večja zrna lahko prelomijo (si. 8), med njimi in feritom pa se odprejo puščičaste razpoke. Te nastanejo na sprednji strani martenzitnih zrn, ko gledamo v smeri toka materiala skozi votlico (si. 9 in 10). To pomeni, da martenzitno zrno težko sodeluje v kompleksni deformaciji, ki je potrebna, da bi se zmanjšala debelina žice na poti skozi votlico, ter da je trdnost vezi med mar-tenzitnim zrnom in feritom manjša od sile, ki je potrebna, da bi se mikrostruktura uredila tako, kot zahteva proces deformacije. Ko gostota mi-krorazpok med feritom in martenzitom dovolj zraste, se žica utrga. Mikrostruktura ob pretrga-nem mestu je torej drugačna, kot v prevlečeni žici, pa tudi na površini žice ni na pretrganem mestu makroskopskih znakov prevlečenja. V jeklu s strukturo iz ferita in lamelarnega perlita (vzorec B) so se perlitna zrna preoblikovala najprej v kratke pasove (si. 12 in 13), pri povečani stopnji deformacije pa so se razvila v nitaste tvorbe (si. 14 in 15), tako da je mikrostruktura dobila videz mikrostrukture nitastega kom-pozita. Do podobne preureditve mikrostrukture je prišlo v žici z izhodno mikrostrUkturo C iz ferita ni globularnega perlita (si. 16 do 19). Zanimivo je bilo ponašanje nekovinskih vključkov med vlečenjem. Ob večjih vkljuokih, ki so bili pretrdi, da bi se med vlečenjem zdrobili, so se razvile razpo- Slika 11, pov. 200. Mikrorazpoke med martenzitnimi zrni in feritom v bližini mesta, kjer se je žica pri vlečenju pretrgala. Redukcija 90,7%. Fig.11 Magnification 200 X. Microcracks betvveen martensite grains and ferrite close to the breakage area of the drawn wire. Reductlon 90.7 °/o. SI. 13 Slika 12 in 13, pov. 100 in 500. Mikrostruktura žice B pri redukciji 89,1 °/o. Fig. 12 and 13 Magnifications 100 X and 500 X. Microstructure of wire B at 89.1 °/o reduction. ke, ki so se pri vlečenju razpotegnile v osi žice (si. 20 in 21). Krhki vključki z manjšo trdnostjo so se pri vlečenju zdrobili v vzdolžne nize, ne da bi pri tem nastale vidne razpoke. To pove, da so nekovinski Vključki za preoblikovalnost škodljivi le, če jih je anormalno veliko in so toliko trdi, da se pri vlečenju ne zdrobijo ali deformirajo. SI. 14 SI. 15 Slika 14 in 15, pov. 100 in 500. Mikrostruktura žice B pri redukciji 98,9 %. Fig. 14 and 15 Magnifications 100 X and 500 X. Microstructure of wire B at 98.9 % reduction. SI. 16 Zanimivo je bilo ponašanje pri prepogibu žic tipov B in C pri debelini 0,65 mm, to je po koncu vlečenja, žica tipa B se je dala upogniti do dotika krakov okoli trna s premerom debeline žice, žica tipa C pa ne. V mikroskopu smo videli, da žica tipa C ne prenese deformacije, zato ker se na natezni strani odpre razpoka, ki žico trenutno razdeli (si. 22). V žici B se zaradi deformacije na tlačni strani razpotegnjena zrna preuredijo v manj nitasto obliko. To se ne dogodi v ravnini, v kateri leži os deformacije, marveč simetralno na obeh straneh te ravnine (si. 23 in 24), na natezni strani pa se deformirana zrna še bolj podaljšajo. Mislimo, da smemo na osnovi opisanih rezultatov trditi, da ima v absolutnem smislu in pri preiskanem jeklu mikrostruktura iz ferita in la-melarnega perlita večjo plastičnost z vlečenjem skozi votlice kot mikrostruktura iz ferita in glo-bularnega perlita. Dela nismo nadaljevali, čeprav nas je zanimalo tolmačenje razlike v plastičnosti med mikrostrukturo niti B in C. Po analogiji z mikrostrukturo ferit-martenzit sklepamo, da imajo lahko tudi zrna cementita v globularnem SI. 18 SI. 17 Slika 16 in 17, pov. 100 in 500. Mikrostruktura žice C pri redukciji 89,1 %. Fig. 16 and 17 Magnifications 100 X and 500 X. Microstructure of wire C at 89.1 % reduction. SI. 19 Slika 18 in 19, pov. 100 in 500. Mikrostruktura žice C pri redukciji 98,9 %. Fig. 18 and 19 Magnifications 100 X and 500 X. Microstructure of wire C at 98.9 % reduction. rs ■ 'I i«;«* SI. 20 SKLEP Izvršili smo primerjalno preiskavo preobliko-valnosti z vlečenjem istega jekla, iki je imelo v začetnem izhodnem stanju mikrostrukture ferit- v SI. 22 SI. 21 Slika 20 in 21, pov. 200 X bel in jedkan obrusek, isto mesto, vzorec B. Akslalna razpoka ob trdnem nekovinskem vključku. Fig. 20 and 21 Magnification 200 X. Unetched and etched specimen, the same area, sample B. Axial crack at a hard non-metalic inclusion. perlitu podobno vlogo kot martenzitna zrna, le da se njihov učinek pokaže šele pri večji stopnji deformacije ali manjši debelini, zato ker so manjša. Torej bi lahko prihajalo do nukleacije mikroraz-polk na mejni površini ferit-cementitno zrno in do preloma zaradi razširjenja teh razpok Skozi žico. Možno je, da ima določen pomen pri tem procesu tudi debelina feritne obloge okoli cementitnih zrn. Domnevamo, da je mikrostruktura s finim lamelarnim perlitom bolj plastična pri visoki stopnji skupne deformacije zato, ker se tanke ce-mentitne lamele lažje orientirajo tako, kot deformacija zahteva, ali pa zato, ker so razpoke, ki nastajajo med njimi in feritom, premajhne, da bi se lahko pri nadaljevanju deformacije hitro širile skozi preostalo kovino. Upamo, da bodo v bodočnosti na voljo sredstva za raziskavo s ciljem, da bi našli utemeljen odgovor na to vprašanje, ki tehnološko morda ni zanimivo, pač pa je gotovo zanimivo za razumevanje mehanizma preoblikovanja jekel pri vlečenju in spoznavanja preoblikovalnih lastnosti različnih mikrostruktur. -. as® i SI. 23 Slika 22 in 23, pov. 200 X, vzorec B. Nekovinski vključki po redukciji 98,9 %. Fig. 22 and 23 Magnification 200 X. Sample B. Non-metallic inclusions after 98.9 % reduction. Slika 24, pov. 100, vzorec C. Razpoka nastala pri upogibu. Fig. 24 Magnification 100 X. Sample C. Crack appeared after bending. Slika 25, pov. 100, vzorec B. Mikrostruktura na tlačni strani upognjene žice. Fig. 25 Magnification 100 X. Sampie B. Microstructure on the compressed side of the bended vvire. SI. 26 martenzit, ferit-fini lamelami perlit in ferit-zrnati perlit. Ugotovili smo, da ima jeklo s feritno-mar-tenzitno mikrostrukturo razmeroma slabo preobli-kovalnost. Vzrok tega so trdna martenzitna zrna, ki se praktično ne deformirajo pri redukciji preseka žice. Zato se med feritom in martenzitnimi zrni odpirajo razpoke, zaradi katerih se žica utrga pri nadaljevanju vlečenja. Druga dva vzorca žice sta prenesla brez vmesnega žarjenja deformacijo 98,9 %, to je reduikcijo od debeline 6,25 mm na SI. 27 Slika 26 in 27, pov. 500, vzorec B. Zaradi upogiba spremenjena oblika, kristalnih zrn na tlačni in na natezni strani žice (primerjati s posnetkom na si. 15). Fig. 26 and 27 Magnification 500 X. Sampie B. Distorted form of crystal grains on the copressed and the tensile side of the bended vvire (compare with Fig. 15). debelino 0,65 mm. Pri tej debelini smo vlečenje prekinili, ker smo domnevali, da s tehnološkega stališča nadaljevanje vlečenja ni več zanimivo. Preiskusi in preiskave žice, vlečene na debelino 0,65 mm, pa so pokazali, da ima žica z mikro-strukturo iz ferita in lamelarnega perlita pri tej debelini boljšo plastičnost od žice z mikrostruk-turo iz ferita in zrnatega perlita. Nismo izvršili nobenih preizkusov, da bi to razliko pojasnili, po analogiji z žico z mikrostrUkturo iz ferita in mar-tenzita domnevamo, da je mehanizem učinka ce-mentitnih zrn podoben kot učinek martenzitnih zrn, ker pa so cementitna zrna mnogo manjša, se njihov vpliv pokaže šele pri večjih redukcijah, ko je debelina žice manjša in tanjši sloj ferita, ki obdaja cementitna zrna. Rezultati teh poizkusov kažejo, da mehanske lastnosti pri maloogljičnih jeklih, predvsem raz-teznost, pa tudi trdnost, ne dajejo prave podobe p preoblikovalni sposobnosti jekla z vlečenjem. Žica B je pokazala večjo plastičnost, kljub temu da je ob začetku Vlečenja imela manjšo plastičnost in večjo trdnost (kot žica C. ZUSAMMENFASSUNG Fiir die Versuche der Ziehfahigkeit ist aus einer Schmelze eines niedriggekohlten Stahles Walzdraht mit 6.25 mm Durchmesser und verschiedenartigem Gefiige vor-bereitet vvorden. Das Gefiige war einmal Ferrit-Martensit, Ferrit-lamelaler Perlit und Ferrit-korniger Perlit. Der Draht ist auf einer einstufigen Ziehmaschine mit einer durchschnittlichen Querschnittabnahme von 16 °/o gezogen vvorden. Der Draht mit einem ferritisch-martensitischen Gefiige besitzt eine schlechte Verformbarkeit, vveil mar-tentische Korner bei der Verformung, beim Durchgang durch die Ziehdiise, nur schvver mitvvirken. Desvvegen entstehen Mikrorisse zvvischen dem Martensit und Ferrit. VVenn die Dichte dieser Risse einen bestimmten Wert erreicht, zerreisst der Draht, ohne dass sich am Gefiige Zeichen der Oberzogenheit gezeigt hatten. Das Ziehen anderer zvvei Priiflinge ist bei einem Durchmesser von 0.65 mm und einer Verformung von 98.9 % unterbrochen vvorden. Untersuchungen dieses kalt-verformten Drahtes zeigten, dass das Gefiige, bestehend aus Ferrit und lamelarem Perlit, eine grossere Verformbarkeit besitzt, als das Gefiige aus Ferrit und kornigem Perlit. Dieser Unterschied in der Verformbarkeit des Stahles kann als Folge einer ahnlichen Wirkung der win-zigen unplastischen Zementitkorner angesehen vverden, vvelche bei der grosseren Dicken die nichtplastischen Mar-tensitkorner verursachen. SUMMARY Wires of the same batch of low carbon steel, 6.25 mm thick, with microstructures ferrite-martensite, ferrite-lamel-lar pearlite, and ferrite-spheroidal pearlite were prepared. They were drawn on a single-step drawing machine vvith an average reduction of 16 °/o. Wire with ferrite-martensite microstructure has a bad workability because martensite grains hardly cooperate in the process of deformation during passing through the die. Therefore microcracks appear betvveen the martensite and ferrite. When density of these cracks reaches a certain value the wire breakes vvithout microscopic marks of overdravving vvere observed. Drawing of the other tvvo samples was interrupted at the thickness 0.65 mm and at the total deformation of 98.9 %. Investigations of cold worked vvire of this thickness shovved that ferrite-lamellar pearlite microstructure has a greater workability than the ferrite-spheroidal pearlite microstructure. This difference can be caused by similar influence of fine unplastic cementite grains on the steel workability as it was the čase vvith unplastic martensite grains at the greater wire thicknesses. 3AKAIOTEHHE H3 OAHOft H TOH JKe CaMOH UiapHCH H«3KOyrAepOAHCTOli CT3AH npHroTOBAeHa npoBOAOKO b ioaiiuimc 6,25 mm. Ee MHKpocTpyKTypa: <(>eppnTHO-MapTeHCHTHaa, (J>eppHTHO-AaMeAAsipHO-nepAHTHaH H 4>eP" pHTHO-3epHHCTO-nepAHTHaH. ripOBOAOKO nOABeprHyTO BOAOMeHHfO Ha OAiiocTenneHHOM boaomhabhom ycTpoiicTBe c cpeAHefl peAVKUHCH 16 %. ripOBOAOKO cj)eppHTHO-MapTeH3HTHOii CTpyKTypBI HMeeT nAO-xyio noAaTAiiBocTb, TaK KaK 3epHa MapTeHCHTa BecLMa MaAO y^acT-ByioT b npouecce Aejepe3 npoTaacHyio Marpnuy. ri03T0My Me>KAy MapTencHTOM ii eppnTOM o6pa3yK>TCH MHKpoTpemiiHhi. KaK toalko rycTOTa 3thx TpeiUHH AOCTitruvr onpeAeAeHHyio bcahhhhv, npoBOAOKO pa3puBaeTcsi, HecMOTp« na to, MTO na HeH He o6HapyjKeHb! MHKpOCKOnHHeCKHe 3HaKH nepei 5?>KKH Hoao4ch]ic nocAeAyiomHx AByx o6pa3uoB 6wao npepBaHo npn TO.unHHe 0.65 mm npH c0B0KynH0H Ae4>opMamra 98.9 %. HccAeAO-Bamie xoaoaiio AeopMHpoBaHHoft npoBOAOKH 3toh rOAiruiHi.i noKa-3aTO, m to SoAee xopomyio noAaTAHBOCTB HMeeT MHKpocTpyKa cocto-amaa H3 4>eppnTa h asm ca as p noro rpat^HTa b cpaBneHHH c cTpyK-Typoii H3 4>eppnra h 3epHHCToro nepAHTa, KoropaH 6oAee CAačoft noAaTAHBoeTH. Bo3mojkho, mto 3Ta pa3HHua nocAeACTBHe noAo6Horo 3eKTa npn mcakhx HenAacnraecKHX 3epeH ueMeHTHTa na cnocoS-nocTb k Ae(|x>pMamin CTaAii b cpaBHeHHH c OoAee Kpynni>iMH ne-HAaCTHMHUMH 3epHaMH MapTeHCHTa. Kvantitativna metalografija ledeburitnih orodnih jekel DK: 620.18:669.14.018.25 ASM/SLA: M21c; TSh Jože Rodič V okviru obsežnega raziskovalnega projekta Železarne Ravne na področju ledeburitnih orodnih jekel je s posebno pozornostjo obravnavana kvantitativna metalografija teh jekel. Omenjeni projekt obsega v prvi fazi predvsem razvoj metodike raziskav in kvantitativno analiziranje vplivov kemijske sestave, pogojev izdelave in predelave ter toplotne obdelave na karakteristične lastnosti visokolegiranih orodnih jekel lede-b ur i t ne ga t i pa'35. Kvantitativna metalografija ima prav pri takem raziskovalnem programu zelo pomembno mesto, predstavlja pa za nas novo področje preiskav. Iz objavljenih del in tudi iz skromnih lastnih izkušenj vemo, da današnjih možnosti kvantitativne metalografije še zdaleč ne izkoriščamo in tudi njene vloge pri raziskovalno razvojnem delu ne upoštevamo dovolj. Nasprotno pa zopet od kvantitativne metalografije včasih preveč pričakujemo in se s prevelikim zaupanjem predajamo rezultatom avtomatiziranih meritev. Spoznati moramo številne nevarnosti grobih napak, če želimo od teh preiskav res pridobiti to, kar nam lahko nudijo. železarna Ravne na Koroškem v kratkem pričakuje opremo za kvantitativno metalografijo, zato je za slovenske železarne ta tematika prav posebno zanimiva. Zaradi teh ugotovitev so v članku zbrane in dokaj podrobno obravnavane vse razpoložljive informacije iz literature. Paralelno z drugimi raziskovalnimi metodami smo skušali objektivno ugotoviti današnje možnosti kvantitativne metalografije in s praktičnimi izkušnjami ugotoviti vlogo ter uporabnost takih preiskav pri raziskovanju lastnosti ledeburitnih orodnih jekel. V tem članku se omejujemo na pregled publiciranih del, s čimer je podan kratek pregled razvoja kvantitativne metalografije in kritična ocena problematike na današnji stopnji razvoja. V nadaljevanju tega članka bodo podani še rezultati lastnih meritev in kritična zapažanja na osnovi izkušenj, pridobljenih s preiskavami v letu 1974. Te preiskave sta nam v okviru sodelovanja Železarne Ravne z Max Planck inštitutom v Diissel-dorfu omogočila pokojni prof. A. Rose in dr. H. P. Hougardy na njihovih aparaturah. Za sodelovanje in cenjeno pomoč se jim avtor v imenu Železarne Ravne ob tej priliki najlepše zahvaljuje. Jože Rodič je diplomirani inženir metalurgije in vodja službe za razvoj tehnologije, izdelkov in metalurške raziskave v Železarni Ravne. UVOD Jekla večinoma klasificiramo po lastnostih, ki so odvisne od njihove mikrostrukture, t. j. tipa, stanja, količine, oblike in prostorske porazdelitve različnih faz. Zato je pazljivo ikarakteriziranje mikrostruktur zelo pomembno v kontroli kakovosti in v razvoju jekel. Pri vseh delih, ki obravnavajo uporabne lastnosti brzoreznih in ledeburitnih orodnih jekel, najdemo povezovanje teh s pomembnimi vplivi stopnje enakomernosti porazdelitve karbidov, z vplivi trakavosti karbidov, ostankov ledeburitne mreže ter z vplivi količine karbidov itn velikosti karbid-nih zrnc. Znatne so razlike med vzdolžno in prečno smerjo glede na usmerjenost deformacij pri vroči predelavi. Z razlikami v količini karbidov in z njihovo razporeditvijo ne povezujejo samo odpornosti proti obrabi ali obstojnosti orodij, ampak tudi mehanske lastnosti pri upogibnem in torzij-skem poizkusu ter mnoge druge tehnološke in fizikalne karakteristike. Kvantitativnih vrednosti o velikosti teh vplivov, posebno o vplivu neenako-mernosti porazdelitve karbidov, pa v literaturi skoraj ne najdemo. Nekaj več vemo o vplivu prisotnosti grobih karbidov v defektnih strukturah brzoreznih jekel130.131. Do nedavnega je bilo namreč za tako ugotavljanje in kvantitativno izražanje zelo malo možnosti in še te so bile omejene na uporabo primerjalnih tabel, na določanje poprečne količine karbidov s pomočjo elektronke mione izolacije in na različne načine meritev velikosti ikarbidnih zrn. Tako se danes še vedno vprašujemo: Kako delujejo karbidi vloženi v trdo osnovo? Kakšne količine, kakšne velikosti in kakšne porazdelitve karbidov so optimalne in kakšne so škodljive? Kako so odgovori na ta vprašanja povezani z vrsto orodja in njegovo uporabo? Ali so danes upoštevana mnenja o porazdelitvi in velikosti karbidov v brzoreznih in ledeburitnih orodnih jeklih pravilna in ali je ves trud za njihovo izboljšavo upravičen? Kako deluje karbidna tra-kavost kot posledica izdelave jekla, strjevanja in vroče predelave na uporabne lastnosti jekla? še več takih vprašanj bi lahko naštevali, za odgovor pa potrebujemo obsežne sistematične meritve količin, velikosti, oblik in porazdelitev karbidov. S 'klasičnimi metalografskkni metodami je število faz v mikrostrukturi v splošnem lahko določiti. Tudi določitev vrste faz izkušenemu me-talografu ne predstavlja posebnih težav. Že z opazovanjem nejedkanega obrusa spoznamo večje karbide, Okside ali sulfide. Običajno pa je za razlikovanje faz potrebno ustrezno jedkanje. Za posebne primere so poznani še specialni postopki metalografske tehnike. Z optičnim mikroskopom dosežemo mejo ločljivosti najmanjših delcev s premerom okrog 0,2 pm. Določevanje količin, oblik in porazdelitev faz na metalografskem obrusu je že znatno bolj problematično, za oceno kakovosti jekla pa je prav to zelo pomembno. Dolgo za take določitve ni bilo primernih merilnih aparatov, zato je bilo to določanje precej subjektivno, odvisno od metalografa. Na tem področju so zelo pomemben pripomoček številne primerjalne tabele mikrostruktur v tehniki komparativne metalografije. Če jih uporabljajo izkušeni metalografi, omogočajo dokaj enotne določitve. Primerjalne tabele, ki so danes pri metalograf-skih preiskavah široko uporabljane in splošno poznane, lahko smatramo za polkvantitativno opisovanje struktur. Že to je omogočilo velik napredek z možnostjo uporabe statističnih analiz na osnovi številčnega karakteriziranja značilnih struktur. Večkrat zahtevamo na enem metalografskem obrusu v kratkem času toliko posameznih in različnih izvrednotenj, da se zdi avtomatiziranje komaj mogoče, po drugi strani pa bi prav na tem področju bilo avtomatično izvrednotenje najbolj potrebno. Posebna prednost avtomatične analize je reproduktivnost, ki je lahko pri pazljivem in strokovnem delu znatno boljša kot pri klasičnih analizah. Kvantitativna metalografija predstavlja velik napredek in odpira z možnostmi avtomatizacije in krmiljenja meritev nove možnosti na področju raziskav in razvoja orodnih jekel. Vse od začetkov metalografije je potreba po čimboljšem izražanju strukturne zgradbe predstavljala gonilno silo v razvoju novih postopkov in aparatur. Ta razvoj danes nikakor še ni zaključen, je pa vsekakor dosegel že visoko stopnjo kakovosti in avtomatizacije s posebnimi aparaturami, med katerimi zavzema kvantitativni televizijski mikroskop zelo pomembno mesto. OSNOVE KVANTITATIVNE MIKROSKOPIJE, PREGLED RAZVOJA IN DANAŠNJE MOŽNOSTI MERITEV Avtomatični merilni postopki za izvrednotenje mikrostruktur temeljijo večinoma na klasični linearni analizi, ki pri pravilni izvedbi daje informacije o razporedu faz, vendar je pri ročni izvedbi talka meritev zelo zamudna. Prvi korak pri poenostavitvi izvedbe linearne analize za določitev količinskih deležev faz je predstavljala uporaba tako imenovane integracijske mizice, ki je v principu prikazana na sliki 1. Slika 1 Princip integracijskega postopka". Fig. 1 Principle of the integration process". Mizica mikroskopa se lahko pomika v eni smeri z dvema mikrometrsikima vijakoma 1 in 2. Dokler se nitni križ nahaja na področju faze 1, se pomika mizica z vijakom 1, ko pa preide nitni križ v fazo 2, se nadaljnje pomikanje mizice izvaja z mikrometrskim vijakom 2. Ko je meritev v eni merilni liniji končana, se mizica vrne v začetni položaj z vijakom 3 in paralelno premakne na naslednjo merilno linijo. Ploščinski delež faze 2 dobimo iz razmerja, ki ga odčitamo na mikrometr-skih vijakih U + L2 Merilne mizice po takem principu so lahko opremljene s šestimi mikrometrskimi vijaki. Nadaljnji korak v avtomatizaciji je bil pomik mizice z motorčkom, katerega število vrtljajev je bilo registrirano s stikali za različne faze in s pripadajočimi števci. Izvrednotenje s takim pripomočkom je bilo že mnogo hitrejše. V naslednji fazi je bilo mogoče na opisano napravo priključiti še posebno napravo za elektronsko izvrednotenje porazdelitve velikosti. To je edeno od principov, v toku razvoja pa so bile izvedene še naprave na nekoliko drugačnih osnovah. Pri vseh teh napravah je bilo tudi pri avtomatskem Masiranju delcev vse vezano na nastavitev metalografa. Za popolno avtomatizacijo izvrednotenja je bilo potrebno nastaviti otipavanje stopnje svetlosti in s tem ugotavljati razliko med fazami. Osnovo številnih izvedb aparatur za kvantitativno metalografijo predstavlja metodika ste-reometrične analize. Naloga stereometrične analize je kvantitativno zajemati in s številčnimi vrednostmi izražati geometrijsko zgradbo strukture. Analitične in statistične osnove za določanje prostorskih vrednosti iz opazovanj na ploskvi obrusa so bile delno že pred daljšim obdobjem Obdelane v zvezi s petrografskimi problemi. Danes je zaradi velikega števila razpoložljivih postopkov potrebna kritična izbira, da bi lahko enotno definirali in medsebojno primerjali karakteristične vrednosti. V nadaljnjem naj bi spregovorili o merilnih postopkih in nato o možnostih napak ter končno o tistih karakterističnih vrednostih, ki naj bi optimalno opisale strukturo. Tabela 1: Merjene vrednosti strukturne analize72 Slika 2 Določevanje količinskih deležev v strukturi'2 — A) Analiza ploščin, — B) Linearna analiza — C; Točkovna analiza. Fig. 2 Determination of the quantitative fraction in the strukture'2 A — Analysis of areas, B — Linear analysis, C — Point analysis. Na sliki 2 so prikazane tri možnosti izvrednotenja na ravnem Obrusu. Pri analizi ploščin merimo in štejemo ploskve presekov strukturnih elementov. Pri linearni analizi položimo preko ploskve obrusa merilno linijo. Preseke izmerimo in štejemo presečne 'točke merilne linije z mejami faz ali zrn. Pri točkovni analizi ploskev obrusa prekrijemo s točkovnim rasterjem in ugotavljamo število točk, ki padejo v določeno fazo. Pri tem imamo na razpolago naslednje merilne vrednosti (tabela 1): Kako dobimo podatke o prostorskih količinskih deležih in o prostorski porazdelitvi delcev na osnovi meritev v ravnini — na metalografskem obrusu72-74, na tem mestu posebej ne obravnavamo. Hougardy79 podaja podroben in kritičen pregled z opisi značilnosti aparatur za kvantitativno metalografijo, ki so bile ob začetku leta 1974 na razpolago. Ob različnih izvedbah posameznih proizvajalcev so principi zgradbe in delovanja dokaj enotni. Točkovna analiza (za P merilnih točk) Linearna analiza (za merilno dolžino L) Analiza ploščin (za merilno ploskev A) Pp LL AA nl Na n = f (1) m = f (d) Zkg ZpG Število merilnih itočk, ki padejo v določeno fazo. Ll - AA - NL = NA = n = m = Zrg = Zpr. = Dolžina merilne linije v opazovani fazi. Ploskev, ki pripada opazovani fazi. Število tetiv v opazovani fazi na merilni dolžini L. Število presečnih ploskev v merilni ploskvi A. Število tetiv kot funkcija njihove dolžine 1. Število presečnih ploskev kot funkcija njihovega poprečnega premera d. Število presečnih točk merilne dolžine z mejami zrn opazovane faze. Število presečnih točk merilne dolžine z mejami faz. Pri opisovanju uporabnosti in merilnih možnosti na današnji stopnji razvoja se bomo v nadaljnjem pač omejili na kvantitativni televizijski mikroskop »Quantimet«, ki se je za to področje na tržišču pojavil prvi in se danes v močno izpopolnjeni izvedbi tudi največ uporablja126'79. Kvantitativni TV mikroskop »Quantimet 720« firme Imanco je prikazan na sliki 3. Iz kvantitativnega TV mikroskopa se mikroskopska slika s TV kamero prenese na monitor. Dodatno se električni signali, ki posredujejo vsebino slike m izhajajo iz kamere, izvrednotijo z logično enoto. Prenašanje slike z električnimi signali Slika 3 Kvantitativni TV mikroskop QUANTIMET 720 firme IMANCO — Image Analysing Computer Ltd. Fig. 3 Quantitative TV microscope QUANTIMET 720 manufactured by IMANCO — Image Analysing Computer Ltd. omogoča obenem registriranje in izvrednotenje vseih meritev v smislu linearne ali točkovne analize s pomočjo ustrezne elektronike. Aparat zajame vse tiste dele slike, katerih sivi ton je temnejši ali svetlejši od neke določene nastavljive sive vrednosti. S pomočjo jedkanja, naparjanja in istočasnega izkoriščanja svetlobno optičnih možnosti je treba doseči zadovoljiv kontrast med fazami. Zahteve po zadostnih kontrastih med fazami so razvile posebne postopke jedkanja ali pa posebne postopke mikroskopiranja ali uporabo pomožnih fotografskih postopkov. Določevanje porazdelitve velikosti karbidov v orodnih jeklih je zahtevalo še dodatno povečavo. Na osnovi vseh teh postopkov in zbranih praktičnih izkušenj v razvoju je kvantitativni televizij siki mikroskop zadovoljil večino zahtev. S tem aparatom lahko menjamo različne načine meritev, kot npr.: — ploščinski deleži posameznih faz, — število delcev v merilnem polju, — porazdelitev velikosti delcev, — karakteriziranje oblike, oz. sploščenosti. Iz teh merjenih vrednosti z nadaljnjim izračunavanjem lahko dobimo številne karakteristične vrednosti za strukturno zgradbo ali velikost zrn. Predpogoj za vse te meritve pa je vedno zadosten kontrast svetlosti faz, ki jih med seboj želimo razlikovati. Na tej osnovi nudi razvoj kvantitativne televizijske mikroskopije pot od subjektivnih me-talografsikih ocen k Objektivnim merjenim vrednostim. Oglejmo si prav na kratko možnosti meritev od tistih, ki so možne, a najmanj interesantne in jih v nadaljnjem ne bomo obravnavali, do tistih, katerim se bomo kasneje še posebej posvetili. Mikrovključki: Pri ledeburitnih orodnih in brzoreznih jeklih kvantitativne analize mikrovključkov niso posebno interesantne, pa tudi ustrezne metodike za zanesljivo izvedbo takih meritev še ne poznamo. Zato naj samo omenimo, da je pri mnogih drugih vrstah jekel prav analiziranje nečistoč eno najzanimivejših področij kvantitativne metalografije. Za meritve količin, oblik in porazdelitve vključkov so razvite celo specializirane aparature. Velikost zrn: S kvantitativnim mikroskopom je tudi mogoče neposredno meriti velikost zrn v jeklih pod pogojem, da so meje zrn v primerjavi z osnovno strukturo temno jedkane in da ni nobene druge enalko temne faze na obrusu. če poznamo z današnjo običajno tehniko jedkane mikrostrukture ledeburitnih in brzoreznih jekel128, si lahko pred- stavljamo, da je določanje velikosti zrn pri teh jeklih še dokaj problematično. Lahko rečemo, da je danes merjenje velikosti zrn v glavnem še omejeno na mehka jekla in jekla za poboljšanje s feritno perlitno strukturo. Še pri tem si moramo pomagati tako, da izberemo povečavo tako nizko, da ostanejo nemetalni vključki pod sposobnostjo ločevanja mikroskopa in se pojavljajo v aparaturi na zaslonu samo meje zrn. Količine strukturnih faz: Zelo iinteresantno področje uporabnosti kvantitativnega TV mikroskopa predstavlja merjenje količine karbidov in porazdelitve karbidov v orodnih jeklih, kjer so zbrane že dokaj dobre izkušnje. Različne vrste karbidov so po jedkanju z natrijevim pikratom, z nekoliko modificiranim jedka-lom Murakami ali z jedkalom Grosbeck zelo temni, tako da zagotavljajo dober kontrast v primerjavi z osnovno mikrostrukturo. Količina karbidov se lahko na kvantitativnem mikroskopu določa z relativno napako ± 3 % pod pogojem, da je povečava tako velika, da so vsi ikarbidni delci vidni na zaslonu71. Ko je bilo zagotovljeno registriranje delcev s premerom 0,2 pm, so ugotovljene količine karbidov v orodnih jeklih dokaj dobro sovpadale z rezultati meritev na osnovi kemične izolacije karbidov, analiza pa je izvršena mnogo hitreje po poti kvantitativne mikroskopije71. Sistematične primerjave rezultatov kvantitativne metalografije in gra- * ^^ S I » I 8 a 11 i I i i 11 i 111 loj-2!vj-<ž>"4 a. y C yVr> £ j/*"-**-. ^».•i^jtfkšjSBriAvl: J« \rfhX : v,-* A B C D E F Slika 8 Modeli dvofazne strukture z enakimi količinskimi deleži in različno porazdelitvijo faz". Fig. 8 Models of two-phase structure with equal fractions and various phase distributions". Ld Ldn Ld,L 95 5c 50 1 1 1 i / l / J / 1 / 1 / 1 / I / 1 / 1 / jf 1 / f>-dso / / / / / / / / Slika 9 Merjenje vrednosti linearne analize in krivulje porazdelitve dolžin presečnic v dvofazni strukturi (shema,s). Oznake pomenijo: L — dolžina presečnice v svetli fazi, Ld — dolžina presečnice v temni fazi, M — merilna linija, T _ temna faza, S — svetla faza, f % — relativna pogostost, L, Ld — poprečne dolžine presečnic, L»„, Ldm« — najpogostejše dolžine presečnic, K °/o — kumulativna pogostost, Ljo, Ldjo — centralne vrednosti za kumulativno pogostost 50 %. Fig. 9 Measured values of linear analysis and distribution curves of lengths of intersection lines in the two-phase structure (scheme"). L — length of the intersection line in the bright phase, Ld — length of the intersection line in the dark phase, M — measuring line, T — dark phase, S — bright phase, f % — relatlve frequency, L, Ld — mean lengths of the intersection lines, Lm»x, Ld,,,,, — most frequent lengths of intersection lines, K% — cumulative frequency, L«o, Lds« — central values for cumulative frequency 50 °/o. krometrih in poprečno pogostost v odstotkih z ozmačanjem, da se to nanaša na maksimum ali na minimum. Nato podaja še v mikrometrih vrednosti prehoda kumulativne krivulje skozi karakteristične kumulativne frekvence 15,9 — 50 — 84,1 in 98 %. i : lOOjum -A--!-.....f-......-+- 40 36 32 28 24 20 16 12 8 6 Dolžine presečnic 3 7 14 28 56 112 224 (Um Razred 2 4 6 8 10 12 14 Slika 10 Porazdelitve dolžin presečnic v dvofazni strukturi litega — nepredelanega ledeburitnega orodnega jekla z 2 °/o C in 12 % Cr". Fig. 10 Distribution of lengths of intersection lines in the two--phase structure of čast — unworked ledeburite tool steel with 2 % C, and 12 °/o Cr". V tej smeri je potrebno še precej raziskovalnega dela in razčiščevanja medsebojnih odvisnosti, predlog karakteriziranja karbidnih mikrostruktur pa je vsekakor zanimiv. Dolžine presečnic 7 14 Razred 2 4 6 28 56 112 224 rum 8 10 12 14 Slika 11 Porazdelitev slike 10 v verjetnostni mreži. Fig.11 Distribution on Figure 10 in the probability net. >-4 X ? v C kr^r i > V ..-»"T i i—ul-- - Enakoosna mreža 20 10 0° K m* A 45° i M i i fi v <5 90° 1 10 ■log L 100 Smer 0° 45° 90° L 50 6,8 5,0 $2 Slika 12 Analize porazdelitev strukturnega modela enakoosne mreže". Fig.12 Analyses of distributions of the structure model In the equiaxial net". Slika 14 Porazdelitev slike 13 v verjetnostni mreži. Fig.14 Distribution on Figure 13 in the probability net. Trakasta razporeditev :v*f.«i v. hV »;**; ■/.>>v:"j :x',\ 90° /45° 99 95 90 70 1? 50 ^ 30 I". / /o tt /V -/ =7v - * —tt M 10 •1 i M % \ £ m t \ 10 -log L 100 10 100 log L Smer 0 45° 90° L so 5,8 11,0 17.0 Dolžine preseinic3 Razred 2 Slika 13 Porazdelitve dolžin presečnic v dvofazni trakasti strukturi ledeburitnega orodnega jekla z 2,9 °/o C in 12 % Cr". Fig.13 Distribution of lengths of intersection lines in the two--phase band structure of ledeburite tool steel vvith 2.9 % C, and 12 % Cr". Slika 15 Analize porazdelitev modela trakaste strukture". Fig.15 Analyses of distributions of the band structure model". AVTOMATIZACIJA MERITEV IN AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV Za kompletno karakteriziranje mikrostrukture je potrebno meriti mnogo parametrov in številne podrobnosti. Take meritve predstavljajo tako zahtevno in obsežno delo, da sistematične raziskave na področju kvantitativne metalografije skoraj niso izvedljive brez visoke stopnje avtomatizacije in povezave z računalniškim sistemom. Vse te ob- Doliine presečnic 7 14 28 56 112 224 /u.m Razred 2 4 6 8 10 12 14 — Osnovo - 0' ----S 0° Karbidi . ---0° ---90° sežne meritve pa je treba zgostiti v čim manjšo reprezentativno serijo številk, če želimo karakteristike mikrostrukture povezovati z lastnostmi jekla. Prav to pa je zopet zahtevna naloga, ki bo v nadaljnjem razvoju zahtevala še mnogo sistematično povezanih raziskav. Sistem povezave kvantitativnega TV mikroskopa z računalnikom ter visoko stopnjo avtoma- i i i ; j r Osnova Korbic/i —— - 0° (Smer —-----go o predelave) Dolžine preseinic 3 Razred 2 56 112 224 rum 10 12 K Slika 16 Porazdelitve dolžin presečnic v dvofazni t rakast i strukturi brzoreznega jekla, tipa 6-5-2". Fig.16 Distribution of lengths of intersection lines in the two--phase band structure of high-speed steel, type 6-5-2". 99,9 99,5 98 "" 70 50 30 10 — Osnova _---SO* Karbidi -0° r , / J / / // / / — 90' / /t /J /7 / / S f/ / / / / / / / / / / t/ / — -V-— Lso rum) (.«rnun) Smer 0° 90" 0o 90° Osnova 2S 29 90 78 Karbidi J/ 40 b i 1 i i r Razred 7 4 14 6 28 8 56 10 112 12 224 (um 14 Slika 17 Porazdelitev slike 16 v verjetnostni mreži. Fig. 17 Distribution on Figure 16 In the probability net. tizacije meritev sta že pred leti izvedla Hougardy in Rose77 na Max Planck Institutu v Dusseldorfu. Uporabila sta osnovni sistem Quantimet B firme Metals Research Ltd.126, pri čemer sta standardni vgrajeni mikroskop zamenjala z mikroskopom večje zmogljivosti, na katerega sta neposredno montirala TV kamero. Ta merilni sistem sta povezala preko »interface« enote s procesnim računalnikom DIGITAL PDP-9, firme Digital Equipment Corporation Maynard. Razvila sta serijo ustreznih računalniških programov. V zadnjih letih sta s sodelavci sistem izpopolnila74-8'' in v letu 1974 je bil v sistem vključen novi Quantimet 720 IMANCO s konfiguracijo na sliki 18, katerega so povezali z istim računalnikom preko novega, močno izpopolnjenega »interface« sistema. Slika 18 IMANCO QUANTIMET 720 v konfiguraciji, kakršna je bila uporabljena pri kasneje opisanih praktičnih meritvah. Na to osnovno enoto je vezan klasičen mikroskop velike zmogljivosti s televizijsko snemalno kamero In avtomatsko manipulacijo. Quantimet je vezan na ustrezen procesni računalnik. Fig. 18 IMANCO QUANTIMET 720 in the set-up used for later described practical measurements. Usual optical microscope with high resolution povver, with a TV camera and an automatic manipulation is connected to the basic unit. Quantimet is connected to a suitable process computer. Proizvajalci kvantitativnih mikroskopov so že izkoristili mnogo takih raziskovalno-razvojnih dosežkov in svoje aparate v zadnjih letih močno izpopolnili. Tako imajo najnovejši kvantitativni mikroskopi že v komercialni izvedbi za osnovo mikroskope visoke kakovosti z avtomatizirano manipulacijo. Za osnovna izvrednotenja meritev imajo že vgrajene manjše računalnike, poleg tega pa imajo direktne izhodne enote prirejene za povezavo z zmogljivejšim računalniškim sistemom. V nadaljevanju bodo podani principi delovanja takega sistema za avtomatizirano kvantitativno mikroskopiranje. Moramo pa Ob tem posebej poudariti, da je kvantitativna metalografija res dosegla visoko stopnjo razvoja, ki že odpira pota novi raziskovalni dejavnosti in učinkovitejšemu razvoju specialnih jekel in zlitin na osnovi vse boljšega obvladanja korelacij med strukturo in uporabnimi lastnostmi. Pretežno pa je — ne samo zaradi dragih aparatur — uporaba kvantitativne metalografije le še omejena na področje razisko- valne dejavnosti, medtem ko je (kontrola kakovosti še vedno vezana na metalografa in standardne primerjalne itabele, z izjemo ožjih specializiranih področij, za katera so celo že v prodaji posebej prilagojene kompletne aparature. Potrebno bo še mnogo raziskav, preden bomo klasične metalo-grafske preiskave v kontroli kakovosti lahko nadomestili z objektivnejšimi, avtomatiziranimi in zanesljivimi meritvami. Avtomatično krmiljenje mizice mikroskopa in nastavljanje ostrine84 V primerjavi z običajnim krmiljenjem mikroskopske mizice s koračnimi stikali, je krmiljenje položaja preizkušanca z induktivnim snemalcem poti natančnejše in preprostejše. Čim manj naj bo dodatnih mehanskih delov. Ker se položaj preizkušanca meri neposredno na držalu objektiva, odpadejo napake nastavitve zaradi mrtvega hoda navojev. Vsak najmanjši premik preizkušanca se izraža s spremembo napetosti na izhodu snemalca poti. Mizica se pomika s pomočjo nastavitve finega pomika, povezanega z motorčkom, ki ga vklaplja in izklaplja računalnik. Slika 19 prikazuje shemo krmiljenja mikroskopske mizice. Snemalec poti Slika 19 Krmiljenje mikroskopske mizice". Fig.19 Regulation of the microscope table"4. Preizkušanec je pritrjen v držalu, ki se pomika v x in y smeri. Prav tako se preizkušanec lahko regulirano pomika v z-smeri navzgor in navzdol. Slika ostane ostra, če je razdalja med površino obrusa in objektivom konstantna. Pomikanje površine obrusa se preko tipalne igle prenaša na feritno jedro snemalca poti, tako da lahko merimo razdaljo med objektivom in površino obrusa. Tipalna igla se lahko izmenjava in je prilagojena posameznim objektivom (slika 20). Vsakokratnemu položaju mikroskopske mizice (xy) ustrezajoča izhodna napetost snemalca poti trdna osnovna plošča analogna napetost nastavitev vzmeti premično plošča z napravo za ' l pritrditev snemalca \ poti in tipalne ročice snemalec poti vzmet tipalna igla Slika 20 Shema naprave za nastavitev ostrine na mikroskopu'4. Fig. 20 Scheme of arangement for adjusting edge on microscope®4. pride preko prilagojevalnega stikala na preklopnik merilnega mesta k analogno digitalnemu kon-verterju in od tam k računalniku. Ta povezava je v poenostavljeni obliki razvidna iz blok sheme na sliki 21. Največje možne poti mikroskopske mizice, ki so omejene z občutljivostjo analogno-digitalnega konverterja (sprememba 1 Bit za 2,5 mV spremembe napetosti), kakor tudi z delovnim področjem snemalca poti, znašajo 3 cm pri najmanjšem še merljivem premiku 1 jam. Obstaja pač možnost, da pri delu z velikimi povečavami izhodno napetost snemalca poti v x smeri 5-krat pojačamo. S tem bo sicer delovno področje snemalca poti omejeno na 0,6 cm, pač pa je na ta način mogoče nastaviti zelo majhne poti na preizkušancu 0,2 (im XY PISALO ZA RISANJE PISALNI STROJ - KONZOLA MAGNETNI TRAK RAČUNALNIK NASTAVITEV PRE. MERA DELCEV PLOSKEV, ŠTEVILO DELCEV t PODAJANJE VRSTE M MERITVE KVANTITATIVNI TV MIKROSKOP KRMILJENJE POLOŽAJA PRODE KRMILJENJE MIZICE DRŽALO PROBE Slika 21 Blok shema poti merilnih in krmilnih signalov". Fig. 21 Paths of measuring and controlling signals". z zadovoljivo natančnostjo. Ta naprava deluje na Max Planok inštitutu v Diisseldorfu od sredine 1969. leta brezhibno. Krmiljenje »Quantimeta« in registriranje merjenih vrednosti z računalnikom: »Quantimet« ima stikalo za nastavitev osnovnih merilnih načinov, z ozirom na željeno vrsto uporabe aparata za merjenje ploskev, števila in projekcij delcev. Na os tega stikala so pritrdili preklopni motorček. Določevanje porazdelitve velikosti premerov najmanjših še upoštevanih delcev je mogoče nastaviti s položajem »Minimum Chord Potentiome-ters«. Sam način meritve podrobneje opisujejo Rose, Mathesius in Hougardy80-m. Računalnik ne sprejema analogne napetosti od merilnega instrumenta Quantimeta, ampak se merilne vrednosti neposredno pred integracijsko stopnjo Quantimeta posnamejo v obliki impulzov. Ti impulzi se integrirajo v impulzno napetostnih pretvornikih. Meritve so optimirane na osnovi prilagoditve merilnim pogojem. Tako na primer pri načinu meritev »merjenje ploščin« pri merilnem polju, velikosti 20 cm X 20 cm, na zaslonu pri 100 % ploskve analogno digitalni konverter doseže polno umeritev. Pri večjih merilnih poljih nastane nadnapetost, kar program pokaže operaterju. Pri zelo majhnih merilnih poljih bo napetost 100 % ploskve odgovarjajoče majhna, tako da se število digitalnih korakov na odstotek površine zmanjšuje in bo s tem natančnost merjenja manjša. Pri načinu merjenja »štetje delcev« bo pri 35 delcih na merilno polje dosežena največja izhodna napetost. Večje število delcev povzroča povečanje napetosti preko merilnega območja, kar pokaže program, če je v enem merilnem polju več kot 35 delcev, je treba pov ečati povečavo toliko, da v toku poizkusa ne bomo prekoračili 35 delcev na merilno polje. Na ta način dobljene analogne vrednosti napetosti preko preklopnega stikala merilnega položaja privedemo na analogno digitalni konverter in nato na računalnik za nadaljnjo obdelavo in shranjevanje. Zajemanje merjenih vrednosti74-84: Programi za snemanje in izvrednotenje merjenih vrednosti so napisani v tako imenovanem As-sembler - jeziku MACRO 9 uporabljanega računalnika PDP 9. Samo za numerične izračune so uporabljeni podprogrami v jeziku Fotran IV. Program zajemanja in vrednotenja podatkov obsega vključno Fortran — podrutine ca. 6000 posameznih navodil. Začne se z dialogom, v katerem se določi vrsta sprejemanja meritev. To so na primer vprašanja o osnovni vrsti meritve, povečavi, obseženi dolžini poti in številu slik. Shranjevalci podatkov so organizirani tako, da vsakokrat dva bloka po 240 besed tvorita eno enoto. Vsak od teh blokov ima skupino 15 besed, ki obsegajo v dialogu z računalnikom določene informacije, in konstante, potrebne za sprejemanje merjenih vrednosti in izvrednotenje. Dodatne informacije se lahko vnašajo preko stikalne plošče in konzole računalnika. Glavne korake dialoga podaja slika 22. Poleg vpraševanja po konstantah so podane tudi zahteve za določene nastavitve na aparatih. S tem naj bi preprečili, da bi bile zaradi napake pri uporabljanju aparatur meritve neuporabne. Po vsaki taki zahtevi se program ustavi, dokler operater ne pritisne stikala »continue« in s tem potrdi, da je nastavitev pravilna. V nadaljnjem bodo samo tisti deli programa, ki so najpomembnejši, na kratko dodatno opisani. Slika 22 Shema poteka za sprejemanje in shranjevanje merjenih vrednosti. Fig. 22 Scheme of courses for reception and storage of measured values". Določitev preiskovanja probe Po odgovorih na ustrezna vprašanja v dialogu z računalnikom lahko izberemo najprimernejšo obliko rastriranja preizkušanca. Izbrani način določimo v programiranem dialogu računalnika s pomočjo konstant, podanih na slikah 23 in 24, ki prikazujeta možnosti razporeditve merilnih polj na preizkušancu. Slika 23 prikazuje shemo običajnega rastriranja preiskovane ploskve preizkušanca pri meritvah s Quantimetom. © 7 © 2 0 3 ® ® < ® 3 © 7 © 2 ®3 © © y-smer Ploskev probe - x- smer 0 , © 7 © 4 © S © 2 ® 7 m ® /-smer © - x- smer ® Posamezno © © 0 s 0 I----^---merilno območje © © © © © ® 7 2 © Celotno število slik {2,5 Številka sike v x- smeri v eni slikovni vrsti A Dolžina sliHH b TenepeiiiHen cj>a3bi pa3BHTH8, HTO OTKpbIBaeT HOBLie b03m03kh0cth npH HCCAeAOBaHIHO CBOllCTB CTaAefi b 3aBHCHMOCTH OT HX MHKpOCTpyKTypbI. 34>eKTHBHOe ynoTpe6AenHe KOAHiecTBeHHOH MHKpocKormH npaKTH-neCKH B03M0JKJia ABUH B CBH3H KOAHHeCTBeHHOTO MHKpOCKOna C COOTBeTCTByK>mHM CJ&POHCOM. KaK pe3YABTaT TaKOrO COMeTaitHH 3nammteabiiafl skohomh« bpcmhhii npH H3MepeiiHii h ouchkh. TaKoe coneTaHne n03B0A»eT TaioKe BbinoAHan. ynpaBAeHHe H3MepeHHii no cootbctctbchhoh IiporpaMMe. c aBTOMaraieCKHM H AH nOAyaBTOMaTH-HeCKHM AeidCTBHCM MOJKHO BhHJOAHHTB AOCTaTOHHOe 1HCAO H3Mepe-HHft, Heo6xoAHMoe aasi toto, hto6u AaTb HaAeatHyio xapaKTepncTHKy MHKpoCTpy KTypbI. KpHTepHH aa« OXapaKTepH30BaHHH MHKpOCTpyK-rypbi noKa eme, KpoMe neKoropbix hckaiomghhh, He paspaSoTanu H no3TOMy HeH3BecTHbi. BcAeACTBHH 3Toro, noKa eme HeT bo3momc- HOCTH VHHKaALIIOrO CnOCOfia ynOTpe0AeHHH B CBH3H C CBOHCTBaMH KOTOpbie IiaXOAHTCH B npHMeHeHHH. EoAee noApoCHo noAaHa onacHoeTb oihhSok npn HSMepeHHH h paccMOTpeHbi B03M0JKH0CTH O HX yCTpaHeHHK>, COTAaCHTbCa Ha aonyck hah, b KpafmeH Mepe, lactirthoh komnenh3aiihh. B CBH3H C ynOTpedAeHHeM CHeTHHKa eCTb B03M0)KH0CTb BO BpeMfl HcnoAHeHHfl vypnTHbix hh-cTpyMeHTaAbHbix CTaAeii h pe3yAi>TaTi>i co<5cTBeHHbix H3MepeHHft. Društvene vesti Poročilo s V. seje Upravnega odbora ZRGMIT-SRS, dne 22.I. 1975 v Ljubljani Obravnavali smo: 1. Predlog spremembe Statuta Zveze in uskladitev s Statutom Zveze Jugoslavije. Glavne spremembe so: Dosedanji Občni zbor naj se preimenuje v Skupščino, namesto Upravnega odbora se izvoli Predsedstvo, ki ga sestavljajo: predsednik, podpredsednika, tajnik, blagajnik in delegati podružnic. Predsedstvo izvoli iz svojih vrst Izvršni odbor. Seje Predsedstva naj bi bile dva- do trikrat letno, Izvršnega odbora pa večkrat. Dosedanji Nadzorni odbor se preimenuje v Odbor samoupravne kontrole. Nadaljnji predlog je bil, da se izvoli namesto dosedanjih 3 podpredsednikov samo dva in to za rudarje in metalurge. V ZRGMIT se lahko včlani poleg inženirjev in tehnikov vsak strokovnjak tehničnih ved, ki to želi in ki je povezan z rudarsko, geološko in metalurško stroko. Pri tem je bila pripomba, da bi bilo umestno pritegniti v članstvo absolvente visokih, višjih in srednjih šol naše stroke, kateri bi bili do vstopa v službo oproščeni plačevanja članarine. V prilogi zapisnika so vse podružnice prejele predlog popravljenega Statuta Zveze v razpravo s prošnjo, da dajo pripombe do 1. III. 1975, ker bo Občni zbor 22. III. 1975 v Ljubljani sprejemal predlog Statuta. 2. XVII. Občni zbor ZRGMIT-SRS. Občni zbor oziroma Skupščina je predvidena dne 22. marca 1975 ob »Skoku čez kožo« in rudarsko-metalurško-geološkem posvetovanju. Na Skupščini zastopa podružnice po 1 delegat na 20 članov ter vsako podružnico z manjšim številom članov 1 delegat. V bodoče naj bi pri Zvezi ostale naslednje komisije: 1. za šolstvo in strokovne kadre 2. za posvetovanja, stike s tujino in ekskurzije 3. za terminologijo in tisk 4. za raziskovalno delo, produktivnost dela in varnost pri delu. Predsedniki posameznih komisij naj bi v bodoče na sestankih jugoslovanske zveze zastopali republiško zvezo in prenašali mišljenje svoje komisije pristojnim komitejem. 3. Ustanovitev ljubljanske podružnice: Podpredsednik Paulin je pojasnil, da na dopis Zveze v letu 1973, ki je bil v obliki ankete poslan vsem podjetjem in ustanovam RGM-stroke v Ljubljani, če žele ustanoviti ljubljansko podružnico, ni bilo odgovora. Zato bi v ljubljansko podružnico zaenkrat zajeli Montanistični oddelek FNT ter Metalurški in Rudarski inštitut. Zveza bi sklicala ustanovitveno skupščino. Po ustanovitvi podružnice bi obvestili vse druge člane v Ljubljani, da se lahko pridružijo ali ustanove svojo podružnico. 4. Kratek pregled finančnega poslovanja v letu 1974: Za leto 1974 je po računskem zaključku stanje sledeče: Dohodki: začetno stanje 1. I. 1974 .......... 17.905,82 članarina članov............. 10.822,40 prispevki podjetij.............8.142,— ostalo (obresti, članske izkaznice)...... 190,05 skupaj: 37.060,27 Izdatki: poštnina..................................480,— potnine..................................66,40 osebni doh. admin..........................2.260,— dajatve..................................784,70 naročnine revij............................6.055,— najemnina................................3.978,45 bančni stroški............................21,80 pisarn, potrebščine.............1.251,70 ciklostiranje..............................62,15 diplome čast. zasl. čl..........................627,— razno....................................56,15 15.643,35 Stanje v banki koncem leta..... .... 21.416,92 Razdelitev salda 31.12.1974: 37.060,27 Sklad ZRGMIT — članarina................3.372,85 Sklad Rudarsko posvetovanje........ 5.247,55 Sklad Metalurško posvetovanje.......4.161,90 Sklad Nekovinsko posvetovanje..............3.708,27 Sklad Študijska izmenjava..................4.809,86 Sklad za rudarska vprašanja................114,09 21.414,52 in ročna blagajna............. 2,40 21.416,92 5. Društvene vesti: Upravni odbor smatra, da bi bilo koristno, če bi v bodoče objavljali v društvenih vesteh poročila s sej tudi v reviji »Rudarstvo, geologija i metalurgija« (Beograd). 6. Razno: V teku je popravilo in obnova fasade hiše ZITS na Erjavčevi cesti 15, kjer ima Zveza pisarniške prostore. Stroški obnove so porazdeljeni na vse zveze, ki imajo v hiši svoje prostore. Dosedaj smo plačali v ta namen Din 1.944,—, kar je zajeto v stroških najemnine. V zvezi s Simpozijem o varnosti pri delu, ki bo na Gorenjskem, je bila pripomba, da bi bilo mogoče umest-neje pripraviti tak simpozij pri kakem rudniku, toda končno se je izkazalo, da noben rudnik nima primernih prenočitvenih kapacitet za veliko število udeležencev ter bi bile težave s primerno dvorano. Dr. ing. Andrej Paulin, podpredsednik ZRGMIT-SRS Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov SR Slovenije Poročilo z XVII. Občnega zbora ZGRMIT-SRS, ki je bil dne 22. marca 1975 v Ljubljani Poleg običajnih začetnih formalnostih je obsegal: Poročilo Predsedstva UO: a) Poročilo predsednika, b) Poročilo tajnika, blagajnika in predsednikov komisij c) Poročilo Nadzornega odbora d) Poročilo zastopnikov podružnic. Predračun Zveze za mandatno dobo 2 let 1975—1976. Predlog dopolnitve Statuta ZRGMIT-SRS. Predlog za častne in zaslužne člane Zveze. Razrešnica dosedanjemu odboru in volitve novega Predsedstva in Odbora samoupravne kontrole. Sprejem sklepov občnega zbora. Razno. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo občnega zbora: predsednik — dr. inž. Andrej Paulin (Ljubljana) član — dipl. inž. Jože Ambrožič (Velenje) član — dipl. inž. Adolf Jermol (Trbovlje) član — dipl. inž. Stanko Čop (Jesenice) Kandidacijska in volilna komisija: dipl. inž. Vladimir Isek (Ljubljana) dipl. rud. tehn. Medard Pirih (Idrija) Verifikacijska komisija: dipl. inž. Mirko Mlakar (Trbovlje) dipl. inž. Peter Souvent (Mežica) Komisija za sklepe občnega zbora: dr. inž. Viktor Prosenc (Ljubljana) Zapisnikar: dipl. inž. Viktor Kersnič ml. (Ljubljana) Overovatelja zapisnika: dr. inž. Karel Slokan (Ljubljana) dipl. inž. Jakov Klaric (Litostroj Ljubljana) Spomin v preteklem obdobju od zadnjega občnega zbora umrlih članov: podpredsednika ZRGMIT za rudarje doc. inž. Karla Tarterja, predsednika Nadzornega odbora gI. rud. inšpektorja dipl. inž. Matije Cerovca in tehn. direktorja Železarne Ravne dipl. inž. Franja Mahorčiča so navzoči počastili z enominutnim molkom. Poročilo predsednika Zveze: Aktivnost in delovanje Zveze v obdobju od zadnjega občnega zbora dne 23. II. 1973 do danes bi lahko razdelili na naslednje točke: 1. Stiki s podružnicami, ZITS, SITJ-RGM in strokovnimi komiteji. 2. Delo na usklajevanju Statuta. 3. Ostala aktivnost Zveze in poživljanje aktivnosti članstva. 5. Aktivnost podružnic. 4. Delo komisij. Zveza je skušala po svojih najboljših kadrovskih in finančnih močeh vzdrževati vse potrebne stike s podružnicami, ZITS, SITJ-RGM in strokovnimi komiteji. V tem mandatnem obdobju je tudi minilo 50 let, odkar je leta 1923 nastalo prvo jugoslovansko društvo topilni-čarjev. Zaradi tesnejših stikov s podružnicami je Zveza naslovila na posamezne podružnice dopis, da bi ji le-te javile ime člana, ki je zadolžen za stike z Zvezo. Z večine podružnic smo dobili imena. Za povezavo so običajno bili zadolženi predsedniki ali tajniki podružnic. Podpredsednik Paulin se je tudi udeležil občnega zbora DIT-a Ruše in na njem pojasnil kadrovske in finančne težave Zveze, ki jo ovirajo pri večji aktivnosti, obenem pa poudaril, da glavna aktivnost članstva naj bo v podružnicah, medtem ko ima republiška zveza le vlogo koordinatorja in naj vzpodbuja k aktivnosti manj aktivne podružnice. Poleg tega so imeli člani UO ZRGMIT tudi osebne stike s predstavniki podružnic, ko se ob različnih priložnostnih srečanjih na kongresih, strokovnih srečanjih ipd. izmenjavali izkušnje ter razpravljali o društvenih problemih. Člani UO ali zastopniki zveze so se tudi udeleževali sestankov Koordinacijskega odbora SITJ-RGM, UO ZITS ter sej strokovnih komitejev (za površinsko izkopavanje, rudarska merjenja, za varnost v RGM, za barvno metalurgijo ipd.), na katere so bili vabljeni. Obenem je Zveza sodelovala v diskusiji o predlogu Statuta SITJ, v zvezni komisiji za produktivnost dela, na sestanku o ustavi v Beogradu, dala pripombe na rudarski zakon, njen predstavnik se je udeležil VII. zasedanja RK SZDL Slovenije, kjer je bilo govora o pomenu in vlogi društev v naši samoupravni družbi, udeležila se je tudi seminarja, ki ga je organizirala Pravna fakulteta, inštitut za javno upravo, o vlogi društev v okviru nove ustave. Že v zapisniku XVI. občnega zbora so bile predlagane nekatere spremembe statuta ZRGMIT-SRS, ki naj bi statut iz leta 1970 prilagodila statutu SITJ-RGM, sprejetem leta 1972 v Ohridu, ter trenutnemu stanju. Glavna sprememba je bila vključitev strokovnih komitejev ali sekcij v statut republiške zveze. Nova ustava je uvedla delegatski sistem v vse oblike družbenega udejstvovanja in zato se je pri Zvezi ustanovil iniciativni odbor, ki so ga sestavljali nekateri člani UO ter delegati podružnic, ki naj bi uskladil statut Zveze z novim zakonom o društvih. O rezultatih dela Odbora bomo slišali kasneje. Poleg standardnih oblik udejstvovanja v društvenem življenju, o čemer smo slišali v začetku, je Zveza sodelovala še pri diskusiji učnih načrtov Odseka za metalurgijo Univerze v Ljubljani s tem, da je učne načrte posredovala podružnicam, zbrala pripombe in jih posredovala Odseku za metalurgijo, ki je potem organiziral sestanek predstavnikov gospodarstva in šole, katerega se je udeležil tudi predstavnik Zveze. Druga pomembna akcija je bilo prevajanje jugoslovanskih standardov v slovenščino. Celotno nalogo je prevzela ZITS, prevanje standardov RGM stroke pa naša Zveza, ki pa je pri tem odigrala v glavnem posredniško vlogo med prevajalci in ZITS, kar glede na uveljavljanje pomena Zveze in izboljšanja finančnega položaja ni bilo najbolj zadovoljivo. Tretja akcija je bila javna strokovna diskusija o združitvi strokovnih revij RGM stroke na področju Slovenije v enotno revijo, ki bi bila s tem strokovno in finančno močnejša in bi celo lahko postala tudi soglasilo Zveze. Akcija zaenkrat še ni prinesla posebnih uspehov. Prošnja SITJ o podatkih inženirjev in tehnikov RGM stroke v Sloveniji, da bi izdali jugoslovanski adresar o vseh strokovnjakih, je bila osnova, da se je Zveza lotila izde- lati kartoteko vseh inženirjev in tehnikov RGM stroke v Sloveniji. Cenimo, da je do sedaj več kot polovica podjetij, kjer so zaposleni naši strokovnjaki, poslala njihove podatke in da imamo v kartoteki vsaj 2/3 teh strokovnjakov. Premalo poznavanje dela Zveze in društev naše stroke je privedlo k temu, da je Zveza skušala najprej objavljati poročila o svojem delu v glasilih metalurških in rudarskih podjetij. Kljub temu, da je bilo prvo tako poročilo poslano vsem uredniškim odborom internih glasil, sta ga objavili le dve. Toda steklo je nato dobro sodelovanje z uredniškim odborom Železarskega zbornika, ki sedaj redno objavlja v društvenih vesteh poročila o delu naše Zveze. Zadnje poročilo o delu naše Zveze smo poslali tudi uredniškemu odboru RGM revije v Beogradu. Podružnice pri podjetjih so v glavnem bolj ali manj aktivne v odvisnosti od aktivnosti društvenega organa, ki jo vodi, zelo slab položaj pa je v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani je bila dolgoletna praksa, da so bili člani neposredno vključeni v Zvezo, kar ni niti dobro niti pravilno, po novem zakonu o društvih pa celo protipravno. V Mariboru pa podružnic ZRGMIT sploh ni. Akcija, da bi v Ljubljani ustanovili svojo podružnico, zaenkrat še ni obrodila sadov, ker podjetja in ustanove, katerim je bila poslana anketa, če smatrajo potrebno ustanoviti podružnico, na dopis Zveze sploh niso odgovorila. Tudi ustna akcija podpredsednika Paulina z metalurgi v Mariboru o ustanovitvi tamkajšnje podružnice ni prinesla sadov. Zveza, 'ki je v tem obdobju med dvema občnima zboroma skušala precej poživiti svojo aktivnost, je izdelala program dela, povezan s finančnim programom. V ta program so bila vključena vsakoletna strokovna posvetovanja, strokovne ekskurzije, izobraževalni seminarji, medpodružnična srečanja, povezava s strokovnimi komiteji, udeležba na tujih kongresih itn. Finančni letni predračun je bil 140.000 din. Program in finančni načrt je Zveza poslala večjim podjetjem v razpravo, vendar nanju ni bilo odgovora. Zato se je zaradi zelo omejenih finančnih možnosti Zveza odrekla vsem točkam posebnih aktivnosti, skušala je le izpeljati organizacijo izobraževalnih tečajev. V ta namen se je že dogovorila z učitelji na Odseku za metalurgijo Univerze v Ljubljani. Zaradi neenotnega interesa gospodarskih organizacij je bila organizacija seminarjev začasno odložena in naj bi bila ena izmed nalog novega vodstvenega organa Zveze. Komisije v sedanjem mandatnem obdobju niso bile posebno aktivne, v njihovo opravičilo pa je treba dodati, da tudi niso dobile posebnih nalog. Najbolj pereč problem se je izkazalo pomanjkanje kadrov v rudarstvu in Zveza kot celota je skušala organizirati širši strokovni sestanek, posvečen samo temu problemu. Precejšnja zavzetost gospodarskih organizacij z reorganizacijo ter zasedenost članov vodilnega organa Zveze z zadolžitvami pri rednem delovnem razmerju sta pripomogli, da do takega sestanka še ni prišlo. Mogoče sta največ konkretnega dela opravil terminološka komisija, ki je pri svojem delu odvisna le od aktivnosti svojih članov, ter komisija za posvetovanje z orga- nizacijo vsakoletnih rudarskih in dvoletnih metalurških posvetovanj. Predstavnik komisije za tisk dr. Vodopivec je predlagal izstop iz uredniškega odbora RGM revije, ker se uredniški odbor že več let ni sestal, da bi uveljavljal določeno redakcijsko politiko, ki na svoje pismene predloge uredniškemu odboru ni nikoli dobil odgovora. Pogled na strokovne in znanstvene revije RGM stroke v Sloveniji (Železarski zbornik, Rudarsko-metalurški zbornik, Livarski vestnik) kaže zelo dobro publicistično dejavnost v SRS, ki pa se je popolnoma izmuznila patronatu ZRGMIT. Iz prispelih poročil podružnic se vidi, da so bile nekatere podružnice zelo aktivne, njihova aktivnost pa je bila v glavnem usmerjena na organizacijo predavanj s področja svoje stroke, s področja organizacije podjetja, zaščite okolja ipd., ogled strokovnih filmov, v manjši meri pa na strokovne ekskurzije, oglede sejmov idr. Nekatere podružnice so ugotovile tudi potrebo za spremembo sestava srvojih organov glede na reorganizacijo podjetij: Iz poročila tajnika sledi, da je v ZRGMIT-SRS včlanjeno sedaj 1077 članov. Poročilo blagajnika: a) Pregled zadnjih nakazil posameznih podjetij: Podjetje Plačano za leto Znesek din 1. Zasavski premogovniki . 1974 1.092 2. Rudnik Velenje 1974 700 3. Rudnik Senovo 1973 200 4. Rudnik Kanižarica 1974 300 5. Rudnik Laško 1974 250 6. Rudnik Montana Žalec 1970 300 7. Rudnik Črna Kamnik 1974 250 8. Rudnik Idrija 1972 500 9. Rudnik Mežica 1973 450 10. Podjetje Kremen Novo mesto 1974 250 11. Podjetje IMPOL Slov. Bistr. 1964 28.836 SD 12. Cinkarna Celje 1963 20.940 SD 13. INA-Nafta Lendava 1968 250 14. Tovarna aluminija Kidričevo — — 15. Železarna Jesenice 1974 800 16. Železarna Ravne 1972 400 17. Železarna Štore 1963 46.752 SD 18. Termit Domžale 1973 150 19. Rudnik Globoko 1963 10.000 SD 20. Tovarna dušika Ruše 1974 500 21. Geološki zavod Ljubljana 1974 1.000 22. Strojna tovarna Trbovlje 1973 250 odobreno 1974 500 23. Rudis Trbovlje 1973 300 odobreno 1974 900 24. Smelt Ljubljana 1972 500 25. Posl. združ. energetike Lj. 1973 250 b) Poslovanje Zveze: 1973 Blagajniška gotovina 1. 1. 1973 20.618,15 dohodki _18.440,31 skupaj 39.058,46 izdatki _21.152,64 stanje 31. 12. 1973 17.905,82 Razdelitev salda rudarsko posvetovanje 5.247,55 metalurško posvetovanje 4.161,90 nekovinarsko posvetovanje 3.708,27 študijska izmenjava 4.809,86 rudarska vprašanja 114,09 ročna blagajna 45,95 skupaj 18.087,62 — sklad ZRGMIT 181,80 skupaj 17.905,82 1974 Blagajniška gotovina 1. 1. 1974 dohodki skupaj izdatki stanje 31. 12. 1974 17.905,82 19.154,45 37.060,27 15.643,35 21.416,92 Naše dobroimetje v banki dne 15. 3. 1975: 21.655,12 din Razdelitev salda rudarsko posvetovanje fond ZRGMIT metalurško posvetovanje nekovinarsko posvetovanje študijska izmenjava rudarska vprašanja ročna blagajna skupaj 5.247,55 3.372.85 4.161,90 3.708,27 4.809.86 114,09 2,40 21.416,92 Predračun Zveze za mandatno dobo 2 let 1975—1976: Dohodki — članarina članov — prispevki podjetij — obresti banke — skupaj Izdatki — osebni dohodek administratorke — najemnina in vzdrževanje — naročnina revij in časopisov — pisarniške potrebščine — ciklostiranje — razno (stroški banke ipd.) — potnine — poštnina — prispevki in dajatve — skupaj 11.000 10.000 100 din 21.100 4.800 4.500 6.100 1.700 500 500 1.000 1.000 1.000 din 21.100 K predračunu je pripomnil prof. Rekar, da iz njega ni možno financirati aktivnosti, ki jih ima Zveza v programu. Predlog dopolnitve Statuta ZRGMIT-SRS Predlog spremembe Statuta je bil soglasno sprejet brez dodatnih pripomb. Podpredsednik dr. Paulin se je ob tem zahvalil DRGMIT Jesenice, ker je omogočilo, da je pravnica pri podjetju pregledala zadnjo verzijo predloga za spremembo Statuta. Načrt dela za mandatno dobo 1975—1976 1. Prispevek k reševanju kadrovskih problemov v rudarstvu in metalurgiji. 2. Dokončno sprejetje usklajenega Statuta Zveze ter pomoč društvom pri usklajevanju njihovih statutov. 3. Izdelati način, da bi strokovnjakom RGM-stroke, ki so se odlikovali na svojem strokovnem področju, dali ustrezna priznanja. 4. Organizacija izobraževalnih seminarjev kot ene izmed Oblik aktivnosti Zveze. 5. Organizacija obiskov mednarodnih strokovnih razstav ter strokovne ekskurzije doma in v tujini. 6. Nadaljnja popularizacija in javno obveščanje o delu Zveze in društev RGM stroke v Sloveniji. 7. Pospeševati mednarodne stike Zveze in društev. 8. Sklicati iniciativni odbor za ustanovitev ljubljanske podružnice. 9. Podpirati družabno življenje članov. V diskusiji k načrtu dela je pripomnil dr. Vodopivec, naj se priznanja dajejo tudi mJajšim in ne samo starejšim. Izdelati je pravilnik o podelitvi priznanj za odlike na strokovnem področju. V poročilu predsednika naj bo v bodoče tudi razvoj stanja kadrov (število vpisanih, število diplomiranih ipd.) v naših strokah. Seminarji, tečaji, predavanja naj bodo na posameznih podružnicah in ne samo v Ljubljani. Prof. Rekar je pripomnil, naj se za organizacijo seminarjev, tečajev in predavanj zadolži Oddelek za monta-nistiko. Predlog za častne in zaslužne člane Zveze DRGMIT Jesenice Častni člani: dipl. inž. Ivan Arzenšek, dipl. inž. Stanko Cop, dipl. tehn. Bogomil Homovec in dipl. inž. Miroslav Nikolič. Zaslužni člani: dipl. inž. Joža Arh, dipl. tehn. Jože Bertoncelj in dipl. inž. Martin Sketa. DRGMIT Trbovlje Zaslužni člani: dipl. inž. Hubert Glemenz, dipl. tehn. Franc Jan, dipl. inž. Cveto Majdič, dipl. inž. Rudi Šikovec in dipl. inž. Matija Ušeničnik. Ljubljana: Častni član dipl. inž. Vinko Bukovec. Volitve novega Predsedstva in Odbora samoupravne kontrole Predsednik verifikacij ske komisije je poročal, da je bilo navzočih 41 in od 58 delegatov je bilo prisotnih 32. Po predlagani kandidacijski listi so bili izvoljeni: — predsednik Zveze: gen dir. REK Velenje dipl. inž MirKo Bizjak — podpredsednik za rudarstvo: dipl. inž. Uroš Bajželj — podpredsednik za metalurgijo: dr. inž. Andrej Paulin — podpredsednik za geologijo: dr. inž. Matija Drovenik — tajnik: dipl. inž. Viktor Kersnič ml. — blagajnik: dipl. inž. Janez Rankel — predsedniki komisij za: — šolstvo in strokovne kadre: dr. inž. Rudi Ahčan (rudar- ji), dr. inž. Viktor Prosenc (metalurgi) — posvetovanje, stike s tujino in ekskurzije: dr. inž. Karel Slokan (rudarji), dr. inž. Anton Podgornik (metalurgi), dr. inž. Drago Ocepek (nekovine) — raziskovalno delo, produktivnost dela in varnost pri delu: dipl. inž. Štefan Zagoričnik (rudarji), dr. inž. Bogo Dobovišek (metalurgi), dr. inž. Stanko Grafe-nauer (geologi) — terminologija in tisk: dr. inž. Viktor Kersnič (rudarji), dr. inž. Andrej Paulin (metalurgi) — Odbor samoupravne kontrole: dipl. met. tehn. Zoran Krejič (Jasenice), dipl. inž. Jože Guštin (Velenje), dipl. inž. Mirko Mlakar (Trbovlje) Sklepi Občnega zbora A) Organizacijska vprašanja: 1. Sprejeti dokončno novi usklajeni Statut Zveze ter pomagati društvom pri TOZS in regionalnim društvom pri sestavljanju in usklajevanju njihovih statutov. 2. Izboljšati stike s strokovnimi društvi pri temeljni organizaciji in urediti predvsem odnose s tistimi društvi, pri katerih je povezava z republiško zvezo že več let popolnoma zamrla (društvo pri Železarni Ravne in drugih). 3. Urediti plačevanje zaostale članarine. 4. Sklicati iniciativni odbor za sklicanje teritorialnega društva za ljubljansko regijo. 5. Najti možnost za ustanovitev društva na mariborskem področju (mesto Maribor z najbližjo okolico). 6. Nadaljevati in končati delo na članski kartoteki pri republiški zvezi. 7. Izdelati način (pravilnik), da bi strokovnjakom RGM-stroke, ki so se odlikovali na strokovnem področju, dali ustrezna priznanja. 8. Delati na realizaciji razširjenih aktivnosti Zveze, za katero je bil program sprejet že v pretekli poslovni dobi in ni bila realizirana (zaradi absolutnega pomanjkanja finančnih sredstev). 9. Posredovati pri TOZD, da bi omogočili pri društvenem delu sodelovanje večjega števila članov, predvsem pa, da bi pošiljali na strokovne prireditve (posvetovanja, seminarje in drugo) večje število udeležencev — ne samo aktivne (predavatelje), ampak tudi pasivne (poslušalce). B) Strokovno delo: 10. Prispevati čimveč k reševanju kadrovskih problemov v RGM. 11. Sodelovati pri izbiri kadrov, ki bi sodelovali v izobraževalnem procesu in sodelovati pri izdelavi študijskih programov na vseh nivojih izobraževanja strokovnih kadrov. 12. Poživiti strokovno delo republiške zveze s prirejanjem osvežilnih tečajev, predavanj in seminarjev po po- sameznih specializacijah ali skupno. Izdelati za to potrebno organizacijsko shemo in najti možnosti za financiranje. 13. Pospeševati ustanavljanje novih strokovnih komitejev. 14. Organizacija obiskov mednarodnih strokovnih razstav ter strokovnih ekskurzij doma in v tujini. 15. Pospeševati mednarodne stike Zveze in društev. 16. Intenzivnejša popularizacija Zveze in strokovnih društev RGM stroke v Sloveniji, s tem da se javnost obvešča o njihovem delu. 17. Podpirati in poživljati družabno življenje članov. Razno: Dipl. inž. Prohinar, predsednik ZIT Slovenije, je pozdravil Občni zbor in pripomnil, da je treba poživiti aktivnost, poskušati dobiti večja finančna sredstva ter vabiti novinarje na take skupščine, da bi bilo delo bolj javno prikazano. Prof. Rekar: Poiskati je možnost tudi neaktivne udeležbe na pomembnih kongresih doma in v tujini. Prof. Ocepek: Društva in Zveza naj se aktivno vključijo pri delu in sestavi učnih programov in naj pomagajo pri kadrovanju pri TOZD Montanistika. Podpredsednik: dr. inž. Andrej Paulin Poročilo s l.seje Predsedstva ZGRMIT-SRS dne 23. aprila /975 v Ljubljani Dnevni red: 1. Izvolitev Izvršnega odbora. 2. Program dela za leto 1975. 3. Razno. V Izvršni odbor ZRGMIT so bili izvoljeni: Predlagani so bili: podpredsednik: dipl. inž. Uroš Baj-želj, dr. inž. Andrej Paulin in prof. dr. inž. Matija Dro-venik, tajnik dipl. inž. Viktor Kersnič ml. in dr. inž. Viktor Prosenc. Prisotni so predlagane soglasno izvolili, za predsednika Izvršnega odbora pa je bil izvoljen podpredsednik dr. Paulin. Program dela za leto 1975 a) Za udeležbo na IX. rudarskem svetovnem kongresu v Diisseldorfu maja 1976 je bilo predlagano, da bi se pripravil skupen obisk, za kar se zadolži komisijo za stike s tujino in ekskurzije, da pošlje tozadevna obvestila vsem podružnicam rudarske stroke. b) Glede pospeševanja stikov z mednarodnimi strokovnimi organizacijami je pripomnil prof. Podgornik, da ima Metalurški inštitut stike z madžarskim strokovnim društvom. Predlagano je bilo, da naj bi bili ti stiki prek Zveze. Zveza bi pa zadolžila Metalurški inštitut. Enako bi bilo tudi z navezavo z drugimi društvi. K temu je pripomnil inž. Mlakar, da smo imeli pred leti stike tudi s češkim strokovnim društvom. c) Dopolnjeni statut Zveze je treba formalno izpeljati, pretipkati in poslati Socialistični zvezi v diskusijo s spremnim pismom, da je bil statut sprejet na XVII. občnem zboru Zveze, 22. 3. 1975. č) Izvršni odbor naj skliče ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice, ki bi zajela TOZD Montanistike, Rudarski in Metalurški inštitut in Geološki zavod. Vabila za ta občni zbor je poslati poimensko. d) Podružnice naj v bodoče pošiljajo Zvezi naslove predavanj, ki jih bodo pripravile, da jih posreduje ostalim podružnicam, tako tudi npr. rudarski inšpektor poroča na podružnicah o rudarskih nesrečah. e) Zveza se bo ponovno obrnila na uredništva internih glasil, da bi objavljala društvene novice, kratke izvlečke sej Predsedstva in slično. Prav tako naj bi se društvene novice objavljale v Rudarsko-metalurškem zborniku. f) Izvršni odbor naj pripravi osnutek pravilnika ter ga pošlje v razpravo društvom za podeljevanje priznanj delavcem na strokovnih področjih in dostavi podružnicam dopis, da bi predlagale strokovnjake, ki so se odlikovali na strokovnem področju, da se jim izda primerno priznanje v obliki plakete, ki naj bi bila imenovana po kakem zaslužnem rudarju ali metalurgu. g) Za pospeševanje družabnega življenja članov naj podružnice pripravijo predavanja, za katera prispevajo podjetja sredstva iz fonda za izobraževanje. Medsebojna srečanja lahko organizirata dve ali več podružnic, druge pa se o tem obvestijo. Ob tej priložnosti se lahko vključi tudi družabno življenje. h) Novi učni načrti TOZD Montanistike se naj resno obravnavajo tudi na podružnicah. Novi zakon o univerzah prinaša mnogo novega (določa dolžnosti šol, gospodarstva itd.). To naj bi bil eden od problemov reševanja vzgoje kadrov. i) Za pripravo osveževalnih kurzov in seminarjev je poslati vabila članom in podjetjem v svrho prispevka kotizacije. j) Zapisnike Izvršnega odbora je treba pošiljati tudi vsem podružnicam. Razno V Novi Proizvodnji štev. 5—6/1974 je izšlo poročilo o delu Zveze. Podpredsednik : dr. Inž. Andrej Paulin Odgovorni urednik: Jože Arh, dipl. inž. — Člani Jože Rodič, dipl. inž., Viktor Logar, dipl. inž., Aleksander Kveder, dipl. inž., Edo Žagar, tehnični urednik. Oproščeno plačila prometnega davka na podlagi mnenja Izvršnega sveta SRS — sekretariat za informacije št. 421-1/72 od 23.1.1974 Naslov uredništva: ZPS2 — Železarna Jesenice, 64270 Jesenice, tel. št. 81-231 int. 385 — Tisk: GP »Gorenjski tisk«, Kranj