• , m v • \ «7 % ® »1 ............................................... llllillllllHlllllllllllllllllllllimilNIIIIII!l!llllllll!llll| =• 1 CENS 20 lir, 12 jugolir, 6 din TRST IO. junija l»4f» LETO ČETRTO številka 169 ^ |r.*s Vv Pr. Tkt$ • V lai d J »If' i ornlca t , r V ZCÓMK £ENtXbOH ..N rOJfk .. -7 Bartcwljf r4WrasT, - 7 ?:SI^\x tv ^ h ,ii*tlliHiiii ne biia zadovoljiva, niti ne bi pred-1 stavno zmago ameriškega stališča. Sovjetska delusaci ja na konferenci št irih zuuanjlli mloisiroy v 1‘anzu. Desno zunanji minister ANDREJ VISI NSKI, levo: poveljnik sovjetskih okupacijskih sil v Nemi iji general CUJKOV. Ko so zunanji ministri uvideli, da ' sistem tajnih konferenc ni uspel, so se povrnili k javnim sejam, v okviru katerih se debata sedaj nadaljuje na osnovi dveh načrtov za rešitev berlinskega vprašanja: ameriški predvideva ustanovitev takega Berlina, ki bi soglašal s sedanjim stanjem ameriške politične ofenzive v Evropi, sovjetski pa stremi za uveljavljenjem izhodiščnih načel za obnovo Nemqije, ki sò bila izdelana v Jalti in Potsdamu. V bistvu postavlja ameriški načrt reševanje beriin-skega vprašanja izven celotnega okvira nemškega vprašanja, sovjetski načrt pa meni kljub posebnostim, ki jih ima berlinsko vprašanje, da spada to vprašanje v okvir celotnega še nerešenega nemškega vprašanja. Tudi samo površno poznavanje stališča zapadnih sil jasno odraža, da si hočejo te sile zagotoviti nadzorstvo nad nemškim ekonomskim življenjem v cilju svoje splošne mednarodne politike, medtem ko hoče Sovjetska zveza odstraniti vse one sile, ki so povzročile razkol Evrope in razbitje nemške enotno, sti in ki vodijo politiko, ki prija nemškemu kapitalizmu, kj ga vzdržuje ameriška vlada za izvajanje svoje politike. Nove spletlce okrog avstrijskega vprašanja Vzporedno z zasedanjem štirih zunanjih ministrov v Parizu, so nji-hoyj namestniki pripravljali skupno poročilo glede mirovne pogodbe z Avstrijo, vendar se hišo mogli zediniti. Predložili bodo svojim ministrom ločeni poročili. Po trditvah agencije «Reuter», je ameriška DVPUKAT 20. marca 1948 ? Ves dosedanji poteh votivne kampanje v Trstu je prežet z italijanskim iredentizmom in revizionizmom. Glasniki tega revizionizma so vse italijanske nacionalistične stranke, prav tako Pa tudi Vidalijeva frakcija, ki se za svojo votivno propagando poslužuje italijanskih županov in partijskih funkcionarjev, ki vse bolj jasno izražajo težnjo po priključitvi Trsta k Italiji. V okviru te revizionistične kampanje prinaša tržaški Ust «Corriere di Trieste» zanimivo, čeprav ne popolnoma potrjeno vest, po kateri naj bj se italijanski zunanji minister Sforza v prihodnjih dneh, vsekakor pred volitvami, sestal z Bevinom in Schumanom z namenom, da bi od zapadnih sil izvlekel podobno izjavo o Trstu, kot so jo zapadne sile že dale ob priliki lanskih volitev v Italiji. Isti list sicer pravi, da je malo verjetno, da bi se Angloamerikanci spustili v to igro, ker je njih stališče do Trsta znano. Vendar ni nemogoče, da ne bi v teh dneh padla kakšna volivna bomba tako z italijanske nacionalistične strani, kakor z Vidalijeve. Pogled na celotno omizje štirih de legaci] na konferenci v Parizu. vlada pripravila popolnoma spremenjeno besedilo osnutka mirovne pogodbe z Avstrijo. V okviru tega načrta se baje govori o koroškem vprašanju kot o zadevi, ki ni več aktualna, ker da se je Jugoslavija odpovedala svojim zahtevam. V zvezi s temi iz trte izvitimi vestmi je šef biroja «Associated press» v Beogradu zastavil namestniku jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Beblerju dve vprašanji jn sicer: 1.) Ali bo Jugoslavija formalno zahtevala da bo zaslišana pri zasedanju sveta ministrov za zunanje zadeve, ko bodo, ali če bodo razpravljali o vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo in 2.) Ali je Jugoslavija od zadnjega zasedanja namestnikov ministrov za zunanje zadeve spremenila svoje stališče do Avstrije v vprašanju Koroške in reparacij? Dr. Bebler je odgovoril, da je stališče Jugoslavije v pogledu usode koroških Slovencev in reparacij v Avstriji nespremenjeno. Treba je najti sporazumno rešitev vseh teh vprašanj na osnovi popravka meje v koi-ist Jugoslavije ,na Ano- vi politične, gospodarske in kulturne avtonomije Slovenske Koroške ter na osnovi jamstva manjšinskih pravic gradiščanskim Hrvatom in substancionalnih reparacij. Jugoslavija je pripravljena na zasedanju zunanjih ministrov sodelovati pri sporazumni rešitvi vprašanj na zgoraj navedenem in edino mogočem stališ u. * * Kitajska NOV napreduje brez odpora Glavnina kitajske narodnoosvobodilne vojske napreduje vzdolž obale proti Canlonu ne da bi naletela na kakšen resen odpor nacionalistov, Vzporedno so partizani v južni kitajski pojačali svoj,e delovanje. Vojaški položaj nacionalistov, ki je že tako obupen, slabšajo še notranji politični spori v Kuomintangu. Po nekaterih vesteh razpolagajo nacionalisti še z i milijonom in 250.000 možmi, medtem ko cenijo regularno osvobodilno vojsko na 1,400.000 mož. Obupnost nacionalističnega položaja na Kitajskem so spoznali tudi Amerikanci, ki so, vsaj tako poro. obrambno črto na Daljnem vzhodu. Ta črta naj bi potekala od Japonske preko Formoze, Filipinov, francoske Indokine, Siama in Birmanje do Indije. V zvezi s kritič. nim položajem na Kitajskem in nevarnostjo padca Cantona, je prišel na Kitajsko v Honkong britanski obrambni minister Alexander, kjer je imel razgovore s tamkajšnjimi vojaškimi osebnostmi. Ze nekaj časa Angloamerikanci svojo postojanko Honkong utrjujejo, zaradi česar je Kitajska ljudska vlada že protestirala. Iz obveščenih krogov javljajo, da le iz Cantona odpotovalo 40 uradnih osebnosti nacionalistične vlade v Cunking, da tam organizirajo preselitev vlade iz Cantona. Pekinški radio je danes ostro napadel britanske oblasti, ki upravljajo britansko kolonijo v Hong Kongu. Komentator je med drugim izjavil: «Britanska politika v Hong Kongu pomeni izzivanje za 'kitajsko ljudstvo, kj gre po poti zmage. Sešteta Aa 9. kongresu Komunistične partije Češkoslovaške je zunanji minister Vladimir Clernentis govo. ril o češkoslovaški zunanji politiki, z njegovega govora posnemamo naslednje: Četudi Češkoslovaška po zgodovinskih februarskih dogodkih ni spremenila zunanje politični del košiikega vladnega programa, so kljub temu pofebruarske spre-membe v zunanji politiki prav tako globoke in načelne kot v no. tranji politiki. Znano je, da je češkoslovaška reakcija zelo nerada sprejela koši čki vladni program, kajti v njegovem jedru je že bila začrtana pot v socializem, ki pomeni postopno likvidacijo privilegijev iz. koriščevalskih razredov. Češkoslovaška reakcija se ni mogla postaviti javno proti temu programu, ki ga je zahtevalo in podpiralo češkoslovaško ljudstvo. Češkoslovaška reakcija ni mogla javno nastopiti proti načelni in neizpremenljivi osnovi zunanje politike, ki žago. tavlja svobodo in suverenost republike v zavezništvu s Sovjetsko zvezo in ostalimi državami, ki so prav tako v zavezništvu s Sovjetsko zvezo začele graditi socializem. Zato je češkoslovaška reakcija poduzela taktiko, ki naj’ bi po eni strani oslabila češkoslovaški zavez, niški sistem, po drugi strani pa povezah Češkoslovaško republiko čajo, že določili svojo glavno 2 novimi političnimi in gospoda^. Epilog h kolniiialnonui sporu v Soi/orni /liriki Preti dnevi je britanska vlada sporočila, da Velika Britanija priznava Velikega Senussa, Emirja Idriss el Senussi za novega Sefa cirenajške vlade in da sprejema ustanovitev cire-najške nacionalne vlade. Veliki Se-nuss pa je istočasno izdal proglas o neodvisnosri Cirenajke, v katerem zahteva, da Velika Britanija prizna njegovo odločitev o prevzemu vseh oblasti. Ta presenetljiv sklep britanske di- AMERIŠKA DEMOKRACIJA V južnoameriški državi Boliviji je v teku velika stavka rudarjev, ki se je iz rudarskega središča Calavi razširila po vsej državi. Bolivijska vlada je proglasila obsedno stanje in splošno mobilizacijo. Vojska je napadla stavkajoče rudarje in s strojnicami pobila 150 rudarjev, več sto pa jih je aretirala. Rudarji so se zatekli v gore in vlada pričakuje splošen upor. Zakaj so šli bolivijski rudarji v borbo? Sedanja bolivijska vlada, ki se je leta 1946. z državnim udarom polastila oblasti predstavlja interese ameriških bankirjev, ki so lastniki skoraj vseh rudnikov v državi. Zaradi strahotne bede, ki jo je povzročilo izkoriščanje ameriških kapitalistov in zaradi terorja protiljudske vlade, so delavci začeli upravičeno borbo za izboljšanje svojega položaja. Toda demokracija ameriških bankirjev tega ne dopušča. plomacije je sledil samo en dan pozneje, ko je londonski radio izjavil, da smatra Velika Britanija po neuspešnih debatah v organizaciji OZN kompromis Bevin-Sforza za neveljaven. Ta enostranska odločitev britanske vlade ima dvojen namen. Prvič: zagotoviti si dokončno posest Cirenajke s pomočjo velikega Senussa, ki je znan služabnik Londona in drugič: pod navidezno neodvisnostjo ustvariti iz Cirenajke privlačno točko za Tri-politanijo, za katero je znano, da prav tako stremi za «neodvisno» Libijo. Britanska odločitev je protipo-stavna, ker je naloga Velike Britanije kot okupacijske države ozemlja, katerega pripadnost je še vedno v razpravljanju pred OZN, obdržati «status quo». Toda kdo se more upirati britanski odločitvi? Italija kot najbolj zainteresirana država prav gotovo ne, posebno ne po propadu politike ministra Sforze, ki je spravil Italijo ob ves mednarodni ugled. Tako postavlja Velika Britanija svet pred izvršeno dejstvo, ki bo povzročilo seveda v raznih krogih mnogo razburjenja, ki ga pa končno nihče ne bo mogel spremeniti. Kakšne bodo mednarodne posledice tega enostranskega britanskega dejanja? V Parizu s precejšnjim zadovoljstvom poudarjajo veliko nezadovoljstvo arabske zveze, ki je proti temu dejanju zavzela odločno sovražno stališče. Egiptovski zunanji minister je na potu skozi Pariz izjavil; «Libija je neločljiva; arabski svet ne bo nikoli sprejel te ločitve in se bo v OZN do kraja boril proti njej. Britanski sklep poziva s tem Združene narode, da odobre probritanski načrt v Afriki, ki ga je glavna skupščina nedavno odbila. Francija ne bo v OZN nikoli mogla zavzeti nasprotnega stališča kot ga je zavzela arabska zveza, stališča, ki ga končno sprejeme tudi Izrael. Najbolj nemogoče je stališče italijanske vlade, ki je vedno na repu britanske politike, ki stremi za tem, i da izrine Italijo iz Libije. V tem pogledu uživa italijanska vlada sovraštvo arabskih dežel, vseh naprednih in demokratičnih držav, Francije in držav latin'ke Amerike, sploh velike večine OZN. Da bi Bevin pridobil Francijo za svojo tezo, ji obljublja vključitev v nadzorstvo treh nad Eritrejo. Zdi se da hoče Francija tudi po vzgledu Cirenajke proglasiti Fezzan za francoski protektorat in mu postaviti na čelo lokalnega arabskega voditelja. Tako bi bila Libija razdvojena v tri dele. «BILI SMO VSI FAŠISTI» Na zborovanja MSI (fašistov) hodi več poslušalcev kakor n-j zborovanja vseh «ita lij a n sk i h» strank. To pač kaže, da ima fašizem pri nas globoko korenine. Ta zborovanja pa so tudi zabavna. Pretekli teden je na primer na zborovanju MSI na trgu Goldoni odvetnik Tripodi dejal, da je med pristaši MSI in pristaši drugih «italijanskih» strank le ta razlika: prvi so odkriti in priznavajo, da so bili fašisti ter se tega ne sramujejo, drugi pa to skrivajo. Odvetnik je nato naštel celo vrsto poslancev demokristjanske, liberalne. socialistične in drugih strank, ..i so bili zaslužni fašisti. Dejal je; «Vsi Italijani smo bili fašisti. Angleži in Američani nas spoštujejo ravno zato, ker to odkrito priznavamo». Odvetniku Tripodiju radi ver-jameno, d«> jih Angleži in Američani spoštujejo, saj opažamo to že štiri leta na lastni koži. Jih pač potrebujejo v svoji borbi proti naprednim demokratičnim silam, • pogled na to množico, ki je bila tako divje protiitalijanska, zbuja v Italijanih spontan odpor. Tega odpora ne moremo vedno odobravati, pač pa ga razumemo. (Kaj so šli po to frazo k Togliattiju?) Tukajšnji komunizem je bil tako zagrizeno protiitalijanski, da se je tožilo po fašizmu tudi onim, ki niso bili nikoli fašisti«. List prinaša na dan seveda tu. di fojbe itd. Da se razvija fašizem. smo krivi torej mi, ne pa republikanci in «Voce libera», ki je zagovarjala celo morilce male Vrabčeve! V opreki s svojimi prejšnjimi trditvami o «plebiscitu italijan-stva» so v svojem uvodniku: «Svet nas gleda» delno uporabili Terracinijeve besede in zapisali: «Tržačanom ni treba pokazati svetu s temi volitvami svoj narodnostni sestav, kajti svet (vštevši Rusijo) ve, da je Trst italijanski. Celo kominformistični komunisti so v ogromni večini Italijani po jeziku -in tradicijah». EZULI UDARNA SILA MSI aška zanania peliiika skimi pogodbami z zapadom, katerega je sroatiala Za svojega prirod nega zaveznika. Zato sta morali preteči skoraj dve leti, predno je lahko Češkoslovaška podpisala zavezniško pogodbo s Poljsko, ker je češkoslovaška reakcija hotela onemogočiti z: usato ceno poizkus zbližani« med tema dvema slovanskima državama- Podobno taktiko je češkoslovaška reakcija zavzela pri zbliževanju in sodelovanju z ostalimi držauami, ki f ode socializem. Obratno pa je češkoslovaška reak-ci-a hotela povezati republiko z zapadom s pogodbami, ki bi oslabile češkoslovaški varnostni sistem in predstavljale izgubo češkoslovaške suverenosti. V tej zvezi je Clemen-tis omenil predvsem zavezniško po. godbo s Francijo in poizkus vključitve Češkoslovaške v Marshallov plan. Košički vladni program govori posebej o tesnem prijateljstvu do Francije in o «olji češkoslovaške vlade to prijateljstvo kar najbolj utrditi. Toda francoski vladni krogi. ki so imeli odločilen vpliv na vodstvo zunanje politike, niso pokazali nobenega zanimanja za zavezniško pogodbo s Češkoslovaško. Kaj je na stvari z vključitvijo Češkoslovaške v Marshallov plan? Govorilo se je o udeležbi Češkoslovaške na konferenci v Parizu za vstop v Marshallov plan. Pri tem ni šlo za udeležbo republike v tem Planu, temveč samo za informativ- no udeležbo na pariški konferenci, ki sta jo sklicali Velika Britanija in Francija. Češkoslovaška bi se takrat te konference udeležila, toda pod pogojem, da na tej konferenci ne bodo dali posebne politične in gospodarske vloge zapadni Nemčiji. Pokazalo se je tudi, da so hoteli na zapadu prvotni sklep češkoslovaške vlade udeležiti se te konference, izrabit; za to, da bi češkoslovaško republiko postavili proti Sovjetski zvezi. Zgodovinski februarski dogodki so omogočili, da je začela Češkoslovaška tudi na polju zunanje politike novo razdobje. Razvoj tega novega razdobja je olajšal rešitev češkoslovaških odnošajev z Madžarsko, ki postopno likvidira stari revizionizem preteklosti. Ta notranje politični razvoj je omogočil nove in višje oblike češkoslovaškega mednarodnega sodelovanja v odnošajih do drugih držav, kakor tudi pri ustvarjanju širšega sodelovanja vseh držav, ki grade socializem in v prvi vrsti s Sovjetsko zvezo. To politično sodelovanje temelji na istovetnosti interesov vseh narodov, ki grade socializem, za razliko od sporov in različnih interesov kapitalističnih držav. Ceškoslovašktt je trdno prepričana, da kljub pogostoma resnemu mednarodnemu položaju ne bo prišlo do poizkusa njegove rešitve s pogubonosnim; sredstvi nove vojne, ker ve, da je tabor vojne ne. enoten in da ne more računati ! podporo ljudskih množic. Pretekli petek so napovedali tudi volivno zborovanje za ezule na trgu pred cerkvijo sv. Antona. Govoriti bi morali «socialisti», liberalci, republikanci in demo. kristjani Čeprav je v Trstu desst-tisoče ezulov, se jih je zbralo ko maj kakih sto, tako da so morali z neko pretvezo zborovanje odpovedati. Seveda, ezuli so šli poslušat raje govornika MSI na bližnji trg Goldoni. Medtem ko so maloštevilni ezuli na trgu sv. An. tona čakali, da se začne zborova-njer je neki plešast dobro rejen gospod protestiral, zakaj ne bo govoril tudi zastopnik Blocco Italiano. Spočetka so e^uli mrmrali, ko pa je začel kričati: Italia! Italia! je bilo vse prav in so mu za-čeli ploskati. Veliko število ezulov pa se je zbralo v ponedeljek zvečer na trgu Venezia, kjer jim je spregovoril za MSI dr. Oddone Talpe. O tem poroča z zadovoljstvom celo «Voce libra». Pa si spričo teh dejstev uredniki «Lavorato-ra» upajo še trditi, da mnogi ezu. li niso fašisti, ter jih zagovarjajo. PaCCIaRDI BO PaC ŠE DOLGO ČAK->L Republikanci, ki zbobnajo na svoja zborovanja največ po kakih petsto ljudi, so hoteli temu opomoči in povabili samega Pacciardija, ministra za vojsko. Mislili so si takole: Pacciardi je okrepil novo italijansko vojsko, tisto vojsko, ki bi morala v kratkem zasesti Trst. Jasno je torej, da pojdejo vsi poslušat njih rešitelja in tako napolnijo trg. Pa Jim vse to ni pomagaio, Čeprav policija in «Voce libera» javljata, da jih je bilo 25.000, vendar jih pri vsej dobri volji nismo mogli našteti več kot osem tisoč, kar je vsekakor malo za tak kaliber. Pacciardi ni povedal nič novega. V začetku je bil silno ganjen in je skoraj jecljal, no potem pa se je ogrel. Povedal je, da je odlikoval z zlato kolajno prapor goriške občine in da čaka oni trenutek, ko bo spremljal predsednika republike v Trst in odlikoval z zlatim znakom tudi tržaški prapor. To bo najlepši trenutek v njegovem življenju. No, sedaj čakamo, kdaj bo prišel v Trst s svojimi karabinerji in bersa-ijerji in mu kličemo: Speta muse che l’erba cresci! VIDALIJU ZA KLOBUK kulturnih delavcev. Celo komunisti niso poklicali v naše mesto ljudi z onstran Alp, temveč najbolj vidne zastopnike njihove stranke iz Italije, «Naj bo odgovor volivnih skrinjic kakršen koli, tudi komunisti so s tem potrdili, da je Trst Italija.» «Voce Libera» torej priznava vi-dalijevcem njih zasluge in ugotavlja ravno to, kar mi že 11 mesecev trdimo: Vidah plove z razpetimi jadri v Italijo! SE MU POZNA, DA JE BIL V MEHIKI Vidah je v nede-i Ijo na veselici v Sv. Barbari dejal: «V prihodnji (!) voliv-ni kampanji nam bodo pomagali tudi jugoslovanski župani Iz obnovljene KPJ> Res žalostna tolažba za one, ki so pričakovali slovenske govornike izmed «zdravih sil». Vsi poizkusi, da bi prišel vsaj eden, so se torej izjalovili. Ampak Vidah, ki se tako poteguje za priključitev k Italiji, dobro ve, da ne bi mogel na «prihodnjih» volitvah govoriti noben govornik iz Jugoslavije, če bi se k nesreči njegove spletke uresničile, pa naj bi bil ta govornik še ne vemo kako «zdrav». Vidah pa je tudi pokazal, da nima niti pojma o ljudski oblasti. Se sedaj ne ve, da v Jugoslaviji ni več županov in da so tam ljudski odbori. Mu prav res čestitamo k njegovemu poznavanju Jugoslavije. % PORAST FAŠIZMA KRIVDA KOMUNISTOVI Republikanci, ki so v «Voce li. bera» vedno navdušeno pisali o podvigih neofašl-stov proti demokratičnemu ljudstvu in odobravali njih terorizem, so začeli zadnje čase javkati, da je v Trstu preveč fašizma. To pa ne zato, ker bi mu bili nasprotni. temveč le zato, ker bi to utegnilo škodovati v svetu, kjer še niso popolnoma prepričani, da je fašizem iz italijanskega naroda popolnoma izkoreninjen. Novemu fašizmu so posvetili te dni kar dva uvodnika, in sicer: «Odgovornost tukajšnjega komunizma» In «Svet nas gleda». Po njihovem mnenju so za porast fašizma v Trstu krivi komunisti. Cist med ostalim piše: 2e sam t Dr, Piccoli je na nekem volivnem zborovanju liberalcev dejal: «Čeprav nismo sestavili bloka pred volitvami, ta blok idealno obstaja. Pra, gotovo pa se bo ta blok ustvaril po volitvah v mestnem svetu za vztrajno obrambo italijanstva Trsta in zato, da doseže Istra svoje pravice». Reakcionarji torej že sedaj napovedujejo, da se bodo združili tudi v bodočem občinskem svetu v borbi proti demokratičnemu ljudstvu, vse to pa seveda ne bo zmodrilo vidalijevcev, ki raje cepijo demokratične vrste, kakor pa da bi jih krepili. ŽUPANI - DOKAZ «ITALIANISSIME» VPLIVNE KAMPANJE «Voce Libera» z zadovoljstvom ugotavlja, da so tudi te volitve pokazale, da je Trst «italianissimo». Med ostalim piše: «Kdor gleda na volitve ne glede na trenutni položaj, mora ugotoviti, da je ta strastna volivna borba «italianissima», pa naj bo njih rezultat že kakršen koli. Tržačani se morajo zahvaliti samo tem volitvam, da so lahko slišali najboljše italijanske govornike iz vrst politikov in KDOR HOČE ITALIJO • NAJ VOLI VIDALIJA Zadnjič smo v volivnih z- piskih napisali, da bo končno kak komunistični župan iz Italije zaklical: «Viva Trieste italiana!» in nismo se mnogo zmotili. Zupan iz Firenc je v nedeljo na trgu Perugino dejal: «Voliti za komuniste, pomeni pospešiti priključitev Trsta k Italiji». Ta prva jasnejša izjava o načrtih Vidalija in KPJ je razočarala mnoge poslušalce, ki so zato mislili, ah niso morda po pomoti prišli na demokristjansko zborovanje. «Lavoratore» ni o tem seveda nič pisal. Radovedni smo, kaj misli o tem Bidovec. MAJHNO ŽENŠČE... GLAS PA TaK! stoikov vseh Blocco Italiano ima vedno silno malo poslušalcev, čeprav mu Democrazia Cristiana v svojih prerokbah daje 15 od-glasov. «Patriotje» MPI, hodijo raje na zborovanje ki ima boljše govornike. V torek zvečer je zvočnik na trgu Garibaldi javljal: «Cez pet minut bo govorila za Blocco Giovanna Altamura iz Neaplja». Takrat n; bilo okoli govorniške, ga kamiona niti 50 ljudi. Zračil-nali so, da je govornica visoka točno 1,55 m, kljub temu pa je bruhala jz sebe z močnim glasom toliko bedastoč, da bi jih niti njihov kamion ne mogel odpeljati. KRONIKA General Airey je v sredo obiskal razne urade, ki pripravljajo volitve. Mož je seveda naSel vse v redu in ugotovil, da ne bo nobene pristranosti. Kdo ve, ali je videl tudi dolge vrste ljudi, ki čakajo v ul. Diaz, da jim popravijo številne napake, in ali je videl, da so ti ljudje po večini iz delavskih družin. Volivni občinski urad v ul. A. Diaz št. 23-25 je odprt za dviganje volivnih potrdil do 12. t.m. neprestano od 8 do 21. ure. Pred kazenskim sodiščem se je začel v sredo proces proti Josipu Zanchiju zaradi običajnega «sequestro di persona». Gre pač Za nov volivni manever. Čeprav je volivni odbor sklenil, da ne sme nobena stranka prekrivati lepakov drugih strank, pa to šovinistične stranke vedno ■ delajo zlasti na naš račun. Pa tudi vida-lijevci radi prekrivajo naše lepake, le fašističnih se ne dotaknejo. Proces proti listu «Il Lavoratore», ki ga toži senator Cingolani zaradi članka o škandalu z volno italijanske vojske, se je začel v torek. Branilec Zennaro je zahteval, da se proces odgodi, ker še ni zbral vseh potrebnih podatkov in sodišče mu je ugodilo ter odložilo proces na 15. junij. Čudno pa je, da senator Cingolani ni tožil lista «Unità», ki je že lani objavil isti članek in katerega je «Il Lavoratore» le ponatisnil. Avto pogrebnega podjetja Zi-molo je povozil v ul. Foscolo 77-letnega težaka Tersonija Ludvika. Isti avto je moža peljal v bolnico, kjer bo moral ostati štiri tedne. Italijanska vlada je te dni poslala raznim nacionalističnim ustano. vam 65 milijonov lir, ki bodo služile za pošiljanje otrok v počit-. niške kolonije Kakšno očetovsko skrb nam posvečajo pred volitvami! Kaj je v primeri s tem na vaden volivni guljaž! Italijanska splošna zveza dela in Enotni sindikati so skledili v Rimu pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. V tej pogodbi poudarjajo, da so interesi italijanskih in tržaških delavcev enaki. S tem seveda podpirajo trditve šovinistov, da je Trst Italija. Pa še reakcionarno Delavsko zbornico vabijo zraven, ki pa noče o tem nič slišati. Te dni so odkrili, da je notranji minister Scelba poslal leta 1947 10 milijonov lir podpore Delavski zbornici. In s temi prodanci se hoče Radich pogajati in sporazumeti! Odkrili pa so tudi, da je italijanska vlada samo v treh mesecih lanskega leta poslala tržaškemu šovinističnemu tisku 49 milijonov lir podpore. Torej se ne smemo čuditi, če so tako navdušeni za «madrepatria». Kopališče v Sv. Nikolaju so o-tvorili v ponedeljek. Med sezono bodo tudi kulturne prireditve. Planinsko društvo Trst bo tudi letos priredilo letovanje za svoje člane in prijatelje, in sicer od 1. julija do 15. septembra na Bledu. «Ultimissime» poročajo, da so začeli v Kopru tiskati ponarejena volivna potrdila. To novico so seveda iz trte zvili, morda ravno zato, ker oni nimajo preveč čiste vesti. Samomor je izvršil 36 letni inženir Karel Balič iz Badena, ki je bil od leta 1945 za tolmača pri vojaški upravi. Obesil se je ob vhodu napol podrte hiše. Vidalijevi frakciouaši so v soboto ponoči napadli skupino aktivistov Slovansko-ftalijanske ljudske fronte, ki so lepili lepake. Aktivi-sti so se branili. Vidalijevec Mi-chelazzi je pri tem izbil tov. Mer-laku dva zoba Podjetje Kozmann je zaradi pomanjkanja dela poslalo 21 delavcem obvestilo, da jih bo odpustilo z dela. Zopet nova posledica Marshallovega plana! Urad za delo je izdal razsodbo v sporu med delavci in lastniki podjetja ILVA, Delavcem so nekoliko ugodili, toda spričo njiho-, ve dolge borbe je to le majhen uspeh. Volivne mahinacije na škodo demokratičnih sil V Trstu Ze od vsega začetka, to je odkar so bile razpisane občinske volitve, smo poudarjali, da so protidemokratične. To nam najbolje potrjujeta ukaza 345 in 33, ki govorita o pripravljanju volitev in o votivnem postopku. Na podlagi teb ukazov so bili vpisani v volivne sezname desettisoči ljudi, ki po določbah mirovne pogodbe sploh nimajo volivne pravice, po drugi strani pa so odvzeli volivno pravico velikemu številu ljudi, ki so rojeni in so živeli v Trstu. Toda to še ni dovolj. Reakcionarne stranke so izkoristile dejstvo, da imajo v rokah občinsko upravo in razni «italianissimi» uradniki so napravili veliko število «napak» že v volivnib seznamib, kasneje pa v volivnib potr-diiib. Te napake pa so seveda najbolj številne v potrdilih, ki so jih poslali Slovencem in demokratičnim Italijanom, o katerih mislijo, da ne bodo volili za reakcionarne stranke. Ljudje, ki hodijo ua volivni urad v ul. Diaz, da bi jim te napake popravili, morajo čakati tam v dolgih vrstah, preden pridejo na vrsto in mnogi raje odidejo, ne da bi kaj opravili. Raznim volivcem so izročili volivna potrdila brez občinskega žiga. Taka potrdila seveda niso veljavna in kdor tega pravočasno ne opazi in jih ne zamenja, ta ne bo mogel voliti. Po hišah bedijo tudi ljudje, ki trgajo volivcem od potrdil kupone in marsikak naivnež jim lahko nasede. Seveda postanejo zato potrdila neveljavna. Na delo so se vnelo vrgli tudi duhovniki in nune. Po bolnišnicah delijo bolnikom sladkor in pecivo s pogojem, da bodo glasovali zanje. To kampanjo je začel škof s svojim «nepristranskim» pastirskim pismom. Celo učitelji v šolah pravijo svojim učencem, naj nagovarjajo starše ,da bodo glasovali za «italijanske» stranke. Iz samih uradnih poročil je razvidno, da bodo volili tudi razni državni uradniki, ki so že dolgo let v službi v Italiji, in celo vojaki. Na vprašanje lista «Corriere di Trieste», kdo so ti uradniki in vojaki, sploh ni nihče odgovoril. Ti uradniki in vojaki bodo dobili poseben dopust za časa volitev in iz Milana bo vozil celo poseben volivni vlak. Vsi ti ljudje imajo seveda svoje stalno bivališče v Italiji, kajti nihče ne more imeti dveh «rezidenc». Kljub temu pa nodo volili v Trstu, mnogi ljudje, ki bivajo in so volili v Italiji na parlamentarnih in tudi občinskih volitvah, bodo volili tudi tukaj, Enako bodo volili tudi ljudje, ki bivajo v Trstu, ki pa so šli odtod volit tudi v Italijo. Teh primerov ni malo. Tovarišu Stoki pa, ki je rojen v Trstu in ga je moral zapustiti, ker so ga konfinirali v Italijo, so s praznimi pretvezami odvzeli aktivno in pasivno volivno pravico. Ce k tem dejstvom prištejemo še izpade šovinistov, ki skušajo onemogočiti in celo preprečujejo shjJe r.jim nasprotnih strank, potem imamo res lepo sliko o «demokratičnosti» teh volitev. Slovansko-italijanska ljudska fronta je zaradi tega v uvodu v svoj program protestirala proti razpisu teh nedemokratičnih volitev. Te dni pa so predstavniki Ljudske /ronte v odboru za volivni sporazum podali izjavo, ki jo povzemamo. SILE ugotavlja, da so vse priprave za volitve stremele za tem, da bi se dejanski politični položaj mesta spremenil. Organizirano nasilstvo na zborova- njib, hujskanje na Šovinistično mržnjo, najhujše grožnje proti Slovencem, hujskanje na nestrpnost in na nasilje Po strankah in desničarskemu ter samozvanemu levičarskemu tisku, napadi proti predstavnikom ljudskih list, gesla polna protiljudske mržnje, vsi ti dogodki še enkrat potrjujejo točnost trditev SILE ob začetku volitev glede njihovega protidemokratičnega značaja. Zaradi teh dogodkov mora SILF ugotoviti, da bi moral in mogel odbor za volivni sporazum po volji nacionalističnih strank služiti samo za to, da prikaže mednarodnemu javnemu mnenju, kako so sedanje nedemokratične volitve demokratične in se posluževati tega odbora, da bi z njim prikrile organizacijo šovinističnib in fašističnih akcij, ki imajo za namen ustvariti v mestu ozračje terorja proti demokratičnemu prebivalstvu. Ta izjava je popolnoma razkrinkala vse spletke reakcionarnih strank in onib, ki jih s svojim razdiranjem demokratičnega gibanja posredno podpirajo. To je seveda predstavnike teh strank v odboru razjarilo in so dali izjavo, v kateri pobijajo te trditve in zahtevajo, da jih Ljudska fronta prekliče, čeprav je imelo vse demokratično ljudstvo priliko videti, v kakšnem ozračju se pripravljajo volitve. Vsakomur je jasno, da ne bodo te volitve prikazale pravega razmerja političnih sil, kajti reakcija ima v rokah oblast in vse občinske urade, to je škarje in platno. Klub temu pa je dolžnost vseb naprednih demokratov, da se udeleže volitev ter s svojim glasom dokažejo, da hočejo spoštovanje mirovne pogodbe, enake pravice za vse narodnosti, demokratično upravo in da nočejo, da se vrnejo v Trst karabiner-ji in Scelbini biriči. Za vse to in za preprečenje nakan reakcionarjev in šovinistov pa je porok Ljudska fronta, ki se bo vztrajno in trdovratno borila za obrambo ljudskih interesov. Vse spletke, potvorbe in pristranosti, ki spremljajo volitve, nam morajo biti le v vzpodbudo, da z vso odločnostjo nadaljujemo borbo, ki jo vodimo že toliko let. TOVARIŠ R EGENT govori Tržačanom V sredo ob 18. uri je imel tov-Regent na koprskem radiu govor, ki ga zaradi pomanjkanja prostora le na kratko povzemamo. - -DZ, ker bi se na ta način vsa organizacija pokazala kot emigrantska m ne bi bila toliko efektna, je dr. Agneietto vztrajal na tem, da naša imena ne pridejo v javnost». Tajni odbar SDZ se je kasneje razširil, nato pa se organiziral. V njem so sedaj od emigrantov: Inž. Sancin, dr. Drnovšek in prof. Rudolf. Obtoženi je povedal, da je bil tudi neki skupini odbor s klerikalci, s tako imenovano «Slovensko krščansko socialno zvezo», ki jo vodi župnik Sorli, za katerega mu je Branko Agneietto povedal, da je z njim sodeloval v imperialistični obveščevalni službi. Tej grupi po izjavi obtoženega pa tajni odbor SDZ ni posvečal ni- kake pozornosti, ker je številčno zelo šibka. Poleg SDZ imajo emigrantje vpliv tudi na študentski klub «Jadran» in «Slovensko kulturno matico», ki jo vodi dr. Jež Janko. V teh društvih je večkrat «predaval» tudi obtoženi. Obtoženi Magazinovič je nato pred sodiščem razkril delovanje SDZ, ki jo vodi omenjeni lajni odbor emigrantov in tujih agentov po navodilih imperialistične obveščevalne službe in po receptu kolonialne politike imperialističnih držav, Obtoženi je za tem pred sodiščem opisal, kako je z ostalimi člani tajnega odbora SDZ, posebno pa z Brankom Agnelettom konec 1947. leta sodeloval pri organiziranju tajne policijske čete. Dr. Agneietto Josip in dr. Vesel sta v ta namen šla k polkovniku Richardsonu, ki je odobril njihov načrt. Po njego-vem naročilu naj bi četa imela 120 drugi priložnosti mi je rekel, da se je razgovarjal s predsednikom neke ameriške humanitarne ustanove, ki mu je dejal, da bi bili oni pripravljeni finančno podpreti SDZ. Obtoženi je pristavil, da članstvo SDZ ni poznalo delovanja Branka Agneletta. SDZ je poleg obljub in denarne pomoči od tujih obveščevalnih centrov dobila tudi monopol nad slovenskim šolstvom v Trstu. Obtoženi je izpovedd : «Dr. Ježu je SDZ izposlovala 1 testo šefa prosvetnega odseka na AMG. Jež je sedaj urednik «Demokracije». Obtoženi Magazinovič je za tem priznal, da je bil tudi sam aktiven v špijonskem delovanju proti FLRJ. «Nekega dne sta prišla k meni emigrant Slamič Ljubo in Kostenapfel Anton in mi predložila seznam ljudi iz Gorice, ki aktivno delajo V obveščevalni službi in jo najboljši Mavhinjci, Devinci, Ce-roveljci, Nabrežinci in z drugih vasi naše občine. Da je to tako - evo dokaz!». Saj res, evo dokaz! V Vižovljah poznajo vsi ne samo od danes, pač pa tudi od prej «najboljšega kandidata narodne liste» Blažino Emila. Gospodom od Demokracije preteklost tega «najboljšega» gotovo ni bila povsem znana, če ne, bi ne mogli biti tako pogumni, razen seveda če si med seboj ng odpuščajo greha kar na debelo. Torej tale Blazina bi lahko v Demokraciji začel objavljati podlistek, kako je bilo, ko se je s svojimi brati Viktorjem in Guidom udeležil «Marcia su Roma», ali pa, kako je bilo takrat, ko je marsikaterega domačina spravil ob službo. Posebno poglavje bi lahko Emil posvetil ovadbi onega človeka na železnici, o katerem je pred «camerati» trdil, da je bil na ruski fronti komunist in da čita doma slovenske knjige. Da ne bo pomote, se je to zgodilo leta 1922. Vaščani se spominjajo tudi, kako je E-milov brat Guido, ki je b-;i svojčas politični sekretar v Nabrežini, mobiliziral letnike 24, 25 in 26 in jih pošiljal v Italijo, tretji brat Viktor pa bi lahko kaj povedal, kako se je obnašal takrat, ko so italijanski fašisti streljali na Bazovici naše heroje Bidovca in ostale. Toda danes je Blažina Emil kandidat «Slovenske narodne liste» in zato ne glede na svojo preteklost «najboljši človek iz Vižovelj». Na listi slovenske narodne liste za nabrežinsko občino kandidira na najvidnejšem mestu tudi gospod župan Otokar Kralj. Dolarski demokrati se posebno radi trkajo na prsa, da so edini Slovenci na Trža škem ozemlju. Saj p.ravijo, da so slovenska narodna lista. Potemta kem bj bilo logično, da so tudi kandidati te liste edini pravi, prepričani narodnjaki in Slovenci. Pa mislite, da je res tako? Tale Otokar Kralj se je namreč vse doslej kpt župan branil izdajati dvoje-žična občinska potrdila in je izdajal sajno enojezična, italijanska. Ko so vaščani hodili k njemu protestirat, je razlagal, da vlada pri nas Italija in stokal da smo mi tako nebogljeni in majhni, da nas nikjer ne priznajo. Ko se bodo p.a «oni trije» tam zmenili, takrat bomo pa mi: nastopili, je odgovarjal gospod župan. Slovensko prepričanje gospoda župana Kralja potrjuje tudi dejstvo, da pošilja svojega otroka v italijanski šolski vrtec, čeprav ima možnost, pošiljati ga y slovenskega, in da govori doma samo italijan. sko. Se o tem in o drugih vedo domačini iz nabrežinske občine kaj povedati, vendar naj bo. za sedaj dovolj. Priporočamo zato volivcem v nabrežinski občini, da dobro pre. mislijo, preden bodo volili, da se jim ne bp treba kdaj pozneje kesati da so oddali svoj glas tako imenovani «Slovenski narodni listi». Kar pa se tiče napadov na našega kandidata Urdiha iz Mavhinj, pa samo toliko: Urdih je bil v Mavhinjah prvi, ki je šel v partizane, torej prvi, ki se je priključil junaški narodno osvobodilni borbi. O vsem morebitnim nadaljnjem čvekanju o Urdihovih «partizanskih grehih» pa naj se gospodje od «Demokracije» sporazumejo z gospodi okrog «Dela» ali pa kar direktno z gospodom Addddd, ki bi jim lahko kaj povedal o tistem do. kumentu, ki nosi njegov podpis in v katerem je rečeno, da ni tov. Urdih zakrivil nobenih stvari, ki mu jih sedaj složno očitata «Demokracija» in «Delo» zato, ker ni ne za «Demokracijo» in ne za «Delo», ampak odločno na pošteni poti, ki jo je začel še prej kot se je priključil narodno osvobodilni borbi. Pa še nekaj za konec. V «Demokraciji» nekaj čvekajo o lovu na mavhinjske mačke. Iz čvekanja sicer ni popolnoma jasno, ali je dopisnik «Demokracije» šel v Mavhinj e lovit mačke ali lepe Mavhinj-ke, s katerimi se je razgnvarjal, kot pravi sa«ii vendar pa naj se loti tega ali onega, opusti pa naj piša-nje, sicer se mu bo moral še marsikdo zahvaljevati, tako kot sino se mu zahvalili mi. Nekdo nam je hotel nastaviti bodice; kaže, da so to bile ježeve bodice. Toda slovenski pregovor pravi: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Tudi tale Jež se je nabodel na lastne bodice. • Zborovanja Ljudske Fronte V zadnjem tednu votivne Kampanje 11 - G - 49 Ob W.30h ŠTIVAN atoka - Kocman Oh 20.h SLIVNI) Bole-Kocjančič Spela 12- 6-49 Ob 17.h VliLIKl REPEN Bole Daneu Ukmar Ob 11.h HMVHINJE _ I .ukaz Neva-Šlibar I Ob 19.b ŠALE/ Stolta Kocjančič apela (Obad-Milič) I Ob 17.h BOUUNEC Petronio-Vojo 13- 6-49 Ob 18. h VI/HVLJE Hreščak Dušan uebulec 14 - 6 - 49 Ob 20.30lx KOL Nada Kapun Daneu Ob 20.h SAMATORCA Ukmar Ob 19.30 Postaja Prosok I Bole 15- 6-49 Ob 20.h 1IEVIN Kenda-Gorazd Ob 20.h EERNETIČ Daneu 16- 6-49 Ob 20.b BRIŠČIKI Špangar-Ukmar Ob 17.h NABREŽINA Štoka-Petronio Ob 19. h (iARIUlVICA Daneu-Kocjančič Spela Ob 17.h DOLINA Dekleva-Laurenti 17- 6-49 Ob 19. h GR0ÉANA Bole Ob 20.h HULUURUVGA Majda Majnik-Hreščuk Ob 20.30b ŠRUPIJE PLAVJE Laurenti-Voju Ob 20.30h BORŠT Tončka Cok-Ukmar Ob 20.b SESLJAN Ravbar-Potroniu Ob 20.h VELIKI REPEN alibar-Mrakovič Nada GLASUJTE za LJUDSKO FRONTO Belogardisti peljejo na morišče ujetega borca za svobodo. Belogardistični begunci igrajo glavno vlogo sedaj v ozadju «Demokratske zveze». Glasovati za to zvezo pomeni glasovati za zagrizene sovražnike svobode našega naroda ljudi, ki bi jih financirali Američani. Ljudi za to četo so začeli nabirati iz SDZ v Trstu in Gorici ter iz emigrantskih taborišč v Italiji in Nemčiji. Obtoženi je priznal, da je zanjo predlagal štiri svoje znance in jim poslal pozive. Policijska četa bi morala tajno vodstvo SDZ obveščati o aktivistih SIAU-ja in KP, hkrati pa s terorjem razbijati enotnost demokratične fronte. Četa bi morala biti organizirana Po sistemu trojk. Ko se je Branko Agneietto konec decembra 1947. vrnil iz Rima, je obtoženemu izjavil: «Treba je samo povedati, katerega komunista je treba odstraniti, pa bo odstranjen. Imamo že dve trojki, ki aktivno delata. Važnejše funkcionarje KP v Trstu bomo odvedli v neko vilo, kjer bodo kot talci, hkrati pa bodo morali dati podatke o delu KP». Za šefa te policijske čete so predlagali Antosijeviča Edvarda, ki je hkrati eksponent Glušičevega obveščevalnega centra in član ameriške policije. Razbijanje Osvobodilne fronte pa je SDZ hotela prenesti tudi na Slovensko Koroško, kamor je. hotel iti dr. Vesel Franc s Flajbanom. Ker pa je tedaj Branko Agneietto šel v Salzburg k špijonu Glušiču in v Innsbruck k eksponentom «kraljevskega komiteja», se je v Celovcu sestal z dt. Cuježem, bivšim belogardističnim oficirjem. Dogovorila sta se o zamenjavanju «Demokracije» in «Koroške kronike» ter razpravljala o možnostih organiziranja SDZ na Slovenskem Koroškem. O Branku Agneletlu je obt. Magazinovič dejal, da je. že prej delal za tujo obveščevalno službo, se-daf Pa da je v Trstu eksponent Glušičevega špijonskega centra 1Q1. Pri njem je obtoženi videl tudi «Matjažev glas», ki mu ga pošilja Glušič, da ga Agneietto Branko nato iz Trsta ilegalno razpečava v Jugoslavijo. Obtoženi je nato izjavil: «Ko je Branko Agneietto nekoč ogledoval prostore, ki so bili dodeljeni za tiskarno «Demokracije», mi je pri slučajnem srečanju zaupal, da bo ameriški urad za propagando kril del stroškov. Vsota bi približno znašata aw.vou tir. mo pripadajo «ravnogorski komandi» v Parizu. Grupa je imela naziv «št. 501». Obtoženi je to grupo povezal z Brankom Agnelettom, ki še sedaj dela Z njo za tajni odbor SDZ in Glušičev špijonski center. Da ne bomo ostali dolžni! Vsega tega redki pristaši «Slovenske demokratske zveze», ki so se pustili uspavati ob nacionalističnem brenkanju dolarskih demokra. tov, doslej niso vedeli. Vodstvo SDZ se je dosledno otepalo vsakršnih očitkov, da je v zvezi z zločinskimi begunci iz Jugoslavije. Toda tokratni dokazi so bili vendar toliko močni, da so v tabor dolarskih demokratov zanesli zmedo, ki je prišla prav lepo do izraza v letaku, ki se je te dni pojavil v Trstu in ki je bil namenjen, kakor pravi naslov, vsem dobro mislečim članom SDZ. V tem letaku se perejo. Klerikalci so jezni na tako imenovane liberalce, tako imenovani liberalci pa so v laseh s tako imenovanimi klerikalci. Oboji bi hoteli biti brez greha in kar najbolj spodobni ljudje. Seveda pred volitvami amo, pa jim zato ni mogoče pogoltniki tega, kar o njih čivkajo že vrabci na strehi. koliko na splošno o tej tako i-menovani Slovenski demokratski zvezi. Toda mi, Ljudski tednik najnieč, ihta s to «Zvezo» še en majhen računček, prav za prav majhen dolg. Z ozirom na neko pisanje v «Demokraciji» pričakuje ta od na« pohvalo. Takole pravi: ....in upamo, da nas «Ljudski» v prihodnji številki pohvali... _ «Demokracija» si očividno zelo želi pohval. So jo pač razvadili glede tega njeni delodajalci. No, pa ker jim že nekaj dolgujemo, ji bomo z zahtevano oziroma zaželeno zahvalo postregli V obliki nekaterih (sicer še daleč ne vseh) dejstev, o katerih so nas informirali Mavhinjci, Ceroveljčani itd. V članku «Komunisti se spovedujejo» pišejo dolarski najemniki tako: «Volili bomo za «Slovensko narodno listo», ker na tej kandidira- KžSiSfil Kuho moramo voliti da ne bodo nasi glasovi neveljavni! .. mm C J lllil!llllllllllllllljlllllll!!llllllllllllllllllllllllll!lllll!!!llll!ll!llllllllllll!lllllllllllllllllll r llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Kdaj je voìivrxo potrdilo veljavno? Jako boš glasoval za demokracijo in enakopravnost naših narodov! Voiivno potrdilo je listina, s katero župan potrjuje, da je oseba vpisana v volivni imenik. Na listini je tudi natančno označeno, v katero sekcijo spada volivec, navedena je njegova številka v volivnem imeniku ;n povedano je nadalje. KJE BO VOLIVEC VOLIL. Ta potrdila so morali vo livči prejeti najkasneje do torka 7. t. m. Volivci, ki niso prejeli tega potrdila na dom, ga morejo osebno dvigniti pri občinskem Uradu v treh dneh pred volitvami, če so vpisani v volivni imenik. Potrdilo je tiskano za volivce-na belem za volivke pa na zelenem papirju. Ce je volivec potrdilo izgubil ali je postalo neuporabno (recimo, da bi mu do po-lovice zgorelo), tedaj more dobiti duplikat, če se osebno zglasi v občinskem uradu na dan pred volitvami ali na dan volitev. Duplikat je tiskan modro in ima označbo «duplikat». Volivec, ki se zglasi pri občinskem uradu zaradi dviga volivne-ga potrdila ah duplikata, se mora izkazati z veljavno listino o istovetnosti. Izdajo potrdila ali Na dan volitev se sestanejo vo livne komisije posameznih volišč že ob 6. uri zjutraj. To pa še ne pomeni, da se bodo tako zgodaj že pričele volitve. Volivni urad mora namreč najprej overoviti glasovnice in urediti vse potrebno za kar najbolj redni potek volitev. Računa se, da se bodo VOLIŠČA ODPRLA ZA PRISTOP VOLIVCEV. PROTI OSMI URI; POTEM BODO OSTALA ODPRTA VSE do 21 ure. Možno je, da bi ob 21. uri bilo' v glasovalni dvorani še kaj ljudi, ki še niso opravili glasovanja. Tedaj se glasovanje nadaljuje, dokler vsi ne glasujejo, vendar se glasovanje v nobenem primeru ■ ne sme zavleči preko 23. ure. Po tej uri namreč noben volivec ne more več glasovati. Ko je volivec v volivni dvorani |n pride na vrsto za glasovanje, UGOTOVI PREDSEDNIK VOTIVNEGA URADA NAJPREJ duplikata bodo zaznamovali v posebnih seznamih. Da volivci lahko dvignejo vo-livna potrdila, če jih niso prejeli na dom, ah pa duplikate vo-livnih potrdil, če so na kakršen koli način ostali brez potrdila, potem ko so ga |e imeli, so OBČINSKI URADI PET DNI PRED VOLITVAMI IN NA DAN VOLITEV ODPRTI NEPREKINJENO od 9. do 21. ure. Potrdilo ali duplikat je veljaven le, če ima na desni strani kontrolni kupon. To potrdilo je torej kakor nekaka trodelna vstopnica. En del, to je odrezek na levi strani je odtrgal že ob. činski sel, ko mu je volivec podpisal prejem potrdila. (Lahko je podpisal tudi kak član družine, če volivca osebno ni bilo doma). Na desni strani je torej še ostal kontrolni kupon, ki ga bo odtrgal predsednik volivne sekcije pri glasovanju. Ce kdo ni bil vpisan v volivni imenik in je vložil pritožbo na sodišče bo lahko volil, tudi če predloži samo sodbo apelacijskoga sodišča, ki izreka, da ima voiivno pravico v občini. Cim bodo volišča odprta, bodo volivci lahko vstopili v voiivno dvorano. Kdor prej pride, bo prej glasoval. Vsak volivec mora dobro pogledati na voiivno potrdilo, kje je njegovo volišče, kajti samo tam bo lahko volil jn ne drugje. Nihče ne sme vstopiti z orožjem ali s palico v volivne sekcije; kršilec te določbe se mora takoj aretirati in se kaznuje z ječo od enega meseca do enega leta. (Tisti, ki hodijo s palico, ker brez nje ne morejo hoditi zaradi bolezni ali pohabljenosti, naj se ne ustrašijo tega predpisa. Ako bi tudi njim ne dovolili palico v vo. livno dvorano, tedaj jim bodo gotovo pomagali, tako da so šlo tudi brez palice). NJEGOVO ISTOVETNOST. Svoji istovetnost dokaže volivec najlaže z osebno izkaznico. Ni pa osebna izkaznica način za ugotovitev istovetnosti, kakor je hotel našemu ljudstvu dopovedati Viđali tedaj, ko je izdal našo borbo za dvojezične izkaznice. Zadostuje tudi kaka druga listina o istovetnosti, ki j.° je izdal javni urad in ki ima fotografijo. Volivec more glasovati celo tedaj, če nima nikakega dokumenta o istovetnosti, ako ga pozna osebno kateri izmed članov vo-livnega urada, ki priča za njegovo istovetnost s tem, da se podpiše v posebni stolpec sekcijske-ga imenika. Ko je torej predsednik ugotovil istovetnost volivca, odtrga kupon od volivnega potrdila in da zabeležiti v sekcijski volivni ime. nik podatke listine o istovetnosti, ki jo je piediožii volivec. Sele na- Ko je volivec napravil križ čez znak liste, za katero je hotel glasovati, je prav za prav glasovanje že opravil. Vendar se lahko še posluži neke pravice, te namreč, da odda PREFERENČNI GLAS kandidatom, za katere je prepričan, da ga bodo najbolje predstavljali v občinskem svetu. (Ker je jasno, da nobena lista ne more dobiti sama vseh občinskih svetnikov, temveč samo nek del izmed njih, je dana volivcu možnost, da izrazi, katere ljudi z liste, za katero glasuje, bi si pred ostalimi z iste liste želel kot predstavnike v občinskem svetu. Tako je možno, da je s preferenčnimi glasovi izvoljen kdo, ki je na kandidatni listi vpisan na 50. mestu, pg če- to IZROČI VOLIVCU GLASOVNICO IN TINTNI SVINČNIK za glasovanje, (Nihče naj torej ne misli na to, da mora prinesti s seboj svinčnik ali pero, da bo lahko pisal. Za to bo že na voliščih poskrbljeno). Z glasovnico in svinčnikom gre volivec v eno izmed za to pripravljenih celic (kabin), kjer opravi glasovanje. Pri tem se mu ne sme nihče približati! VOLIVEC GLASUJE TAKO, DA S TINTNIM SVINČNIKOM, KI MU GA JE IZROČIL PREDSEDNIK, PREKRIŽA ZNAK TISTE KANDIDATNE LISTE, ZA KATERO HOČE GLASOVATI. (Opozarjamo, da volivec ne sme uporabiti drugega pisala kot samo tintni svinčnik, ki ga je prejel od predsednika). prav je s tiste liste bilo izvoljenih samo pet kandidatov). Preference, dane kandidatom druge kandidatne liste, kakor je tista, za katero je volivec glasoval. niso veljavne. Glasovnica ne sme jmeti nobenih drugih znakov, kakor križ čez znak liste in pa imena ali števila kandidatov, katerim je volivec oddal preferenčni glas. (Vendar — to še enkrat poudar-jamo — Je glasovanje v redu opravljeno in glasovnica je veljavna, tudi če volivec ni navedel preferenčnih glasov). Ko je volivec napisal v glasovnico, kar je treba, mora preganiti glasovnico po črtah na glasovnici, ter jo zapreti tako, da ovla- VSI ZAVEDNI DEMOKRATI BODO VOLILI Ljudsko Ironto ži gumirani del. Nato mora glasovnico in svinčnik izročiti predsedniku: (Kdor ne bj vrnil glasovnice ali svinčnika, se kaznuje z globo 1000 do 3000 lir). Predsednik se mora prepričati o istovetnosti vrnjene glasovnice s tem, da pregleda podpis skrutinatorja in žig, ter nato položiti glasovnico v glasovalno skrinjico. Eden izmed članov vo-livnegg, urada potrdi dejstvo, da je volivec volil, s tem da se podpiše v za to določeni stolpec sekcijskega volivnega imenika poleg imena volivca. KDAJ so volivnice neveljavne ? Glasovnice, ki so jih volivci vrnili in pij katerih manjka žig ali podpis skrutinatorja, se ne položijo v skrinjico. Volivci, ki so izročili take glasovnice, ne morejo znova glasovati. a) glasovnice, ki so različne od predpisanih ali glasovnice brez žiga ali podpisa skrutinatorja; b) glasovnice, na katerih so kakor koli zapisana imena, znaki ali druge označbe, različne od onih, ki sp tam natisnjene; pri tem so izvzeti samo znaki, s katerim se glasuje za kandidatno listo, ter označbe, s katerimi se oddaja preferenčni glas. Naši volivci naj se natančno drže volivnih predpisov. Računati je treba s tem, da v volivnih uradih ali komisijah nimamo ljudi, ki bi z nepristranskim očesom gledali na kandidatno listo Slo-vansko-italijanske ljudske fronte. Zato bo pri štetju glasov lahko kmalu kaka malenkost zadostovala, da se razveljavi glasovnica, na kateri je bil oddan glas za Slovansko - italijansko ljudsko fronto. Ker smo z nedemokratičnostjo teh volitev že itak dovolj oškodovani, moramo paziti, da nam ne bo škodovala še nepazljivost pri samem glasovanju. Glasovnica ima ob obeh straneh znake posameznih list; na levi strani je šest znakov in prav toliko na desni strani. (Znak Slo-vansko-italijanske ljudske fronte je na glasovnicah za tržaško občino v spodnjem levem kotu). V spodnji polovici srednjega dela glasovnice pa so štiri črte. Te črte služijo, če hoče volivec oddati preferenčni glas. Na vsako črto namreč napiše ime in pri-imek ali pa samo priimek tistih kandidatov, za katere predvsem želi, da bi bili izvoljeni. Več kot štirim kandidatom pa ne more oddati preferenčnega glasu; v podeželskih občinah pa bodo volivci lahko oddali samo dva preferenčna glasova. Komur je piša-nje imen kandidatov prenadlež-no, lahko preferenco izrazi še drugače: namesto imena kandidatov napiše število, ki ga ima vsak kandidat na listi. Pa tudi števila naj piše vsako na svojo črto. V glasovalni dvorani bo nabit popolni seznam kandidatnih list, tako da bo volivec, če bo hotel, lahko pogledal število kandidata, kateremu namerava dati prednost, ki jo misli izraziti s številom. Kdaj se bodo volitve pričele im do Kdaj bodo trajale? Ugotovitev istovetnosti KaKo izrazimo preferenčne glasove? p® Mfflaisra®® §mm Sindikati - čvrsta opora socializacije Od 28. do 30. maja je bil 1} Ljubljani U. kongres Zveze enotnih sindilcatov Slovenije, ki je pokazal velike uspehe delovnih kolektivov. Tako so n. pr. kovinarji na Javorniku pri Jesenicah dosegli v letošnjem letu največjo storilnost zadnjih 40 let. Od I. kongresa je minilo skoraj štiri leta. V tem času so se sindikalne organizacije v Sloveniji zelo razvile. Ob L kongresu je Zveza štela 70.000 članov, zdaj pa je v Enotnih sindikatih včlanjenih 260.000 članov. Delavski razred in njegova sindikalna organizacija sta glavni steber ljudske oblasti pri graditvi socializma v državi. Tekmovalni polet, ki je zajel ves delavski razred, je dovedel do visokih uspehov in do vidnega napredka pri graditvi socializma. Prav zato delavski razred ogorčeno zavrača vso gonjo, k{ jo Informacijski biro usmerja proti Jugoslaviji torej predvsem, proti njenemu delavskemu razi edu. Sindikati Jugoslavije, ne samo da so doma najvažnejši činitelji pi i graditvi socializma, temveč nudijo tudi najsvetlejše zglede internacionalizma, ko gre za pomoč drugim narodom. Jugoslovanski sindikati so se in se vedno dosledno borijo proti mednarodnim vojnim hujskačem za svetovni mir. Lani je bilo v tem času v Sloveniji le 36 racionalizatorjev in novatorjev. Po resoluciji 1U pa je število naraslo na 61. V prvih letih letošnjega leta pa je Že 63 novih racionalizatorjev in nouatoi-rjev. Ta velik napredek kaže za vednost jugoslovanskega delavskega razreda in željo po čim hitrejšem dvigu socialistične Jugoslavije. Zvezna vlada je vložila visoke investicije za sindikalne zdravstvene ustanove. Med drugim bodo zgradili 110 bolnišnic. Za kulturno-.prosvetno delo sindikatov pa je Zvezna vlada nakazala Sloveniji 48 milijonov dinarjev. Pred zaključkom kongresa so poslali delegati pozdravne brzojavke maršalu Titu, CK KPJ, Glavnemu odboi-u Zveze sindikatov Jugoslavi-je in svetovni sindikalni federaciji v Parizu. * * * Teden tehnike vse dotlej, dokler se ne vzpostavijo dobri odnosi med Jugoslavijo in Albanijo. Prosila sta tudi za zaposlitev. Medtem pa je Albanija poslala Jugoslaviji noto, v kateri sporoča, da je jugoslovanska patrula prodrla na albansko ozemlje ter Iz zasede napadla dva albanska graničarja in ju odpeljala preko meje. Albanska vlada zahteva takojšnjo izročitev «ugrabljenih» albanskih vojakov, sicer pa grozi, da bo v nasprotnem primeru storila primerne ukrepe. Jugoslovansko ministrstvo je noto vrnilo albanski vladi zaradi njenega žaljivega tona in zaradi neresničnosti navedb kajti vojaka sta sama pribežala na jugoslovansko ozemlje in v Jugoslaviji prosila za zaposlitev. Iz teh dejstev je jasno razvidno, kako albanska vlada potvarja dejstva ter kako podkrepljena z Jugoslaviji sovražnim stikom, sfabri-cira obmejne incidente, kar je brez dvoma v korist informbirojevski gonji proti Jugoslaviji, nikakor pa to ne more koristiti demokratičnim silam Evrope. * !■: * Zakon o zadružništvu na vasi Kmetijsko zadružništvo je v polnem razvoju. V štirih mesecih^ in ,?ol je bilo organiziranih okrog 3000 kmetijskih obdelovalnih zadrug s povprečno več kot 250 ha zemeljske površine. Tako naglega razvoja nj dosegla nitj socialistična Tudi iosansKa mladina pomaga graditi Novi Beograd. industrija v FLRJ. Ti uspehi v organiziranju kmetijskega zadružništva so bili doseženi prav y času, ko je klevetniška gonja proti Jugoslaviji, zjasti proti politiki na vasi, dosegla vrhunec. Po tem naglem razvoju v zadnjih mesecih lahko sklepamo, da bo socialistični sektor dosegel na vasi v kratkem odločujoč značaj. Povprečno vzeto jma vsaka tretja vas po eno kmetijsko obdelovalno zadrugo. Zakonski predlog določa ustanovitev okrajnih zvez kmetijskih delovnih zadrug, ki bodo organizacijsko in gospodarsko vodile zadruge. Politično trden, or-ganizacijsko in gospodarsko izkušen ter strokovno usposobljen a-parat bo vodil do deset velikih gospodarstev ter vse zadružno trgovino y okraju. Telemeljni zakon pi'edvideva dve osnovni obliki, kmečkih zadrug, splošno kmetijsko obdelovalno zadrugo in kmetijsko delovno zadrugo. V teh dveh oblikah zadružništva na vasi je združeno vse delovno kmečko ljudstvo, ki bo nadaljevalo's socialistično preobrazbo va. si in tako zrušilo zadnje temelje kapitalizma v FLRJ ter popolnoma onemogočilo vsako delovanje iaščenih bogatašev, duhovnikov, katere danes hrabri klevetniška gonja Informacijskega urada, a ki spričo delovnega poleta kmečkega delovnega ljudska ne bodo mogli prav ničesar opraviti proti naglemu razvoju socializma na vasi. z mrcaiiltMi na Pallsnem Tehnika v Jugoslaviji izredno napreduje, kar je v zvezi z zmago ljudske revolucije in graditvijo socializma. Znanstveni instituti, vse vrste tehničnih šol, novi racionali-zatorji in novatorji so dokaz, da je postala tehnika stvar ljudstva, ki se za tehniko danes bolj in bolj zanima. V okviru ljudske tehnike dela danes Zrakoplovna zveza Jugoslavije, Pomorska ladijska zveza FLRJ, Zveza radijskih amaterjev, dalje fotoamaterjev itd. Namen tedna tehnike je, da seznani ljudi s tehniko in njeno uporabo, da dvigne raven tehnične kulture jugoslovanskih narodov, da poveča borbo za usposabljanje teh ničnih kadrov, ki jih nujno potre bujeta gospodarstvo in armada ter da prispeva k odločnejši uporabi tehnike y zadružnem gospodarstvu. V tednu tehnike prirejajo v ta namen strokovna predavanja in razstave. Prikazali bodo s pomočjo filma, tiska, radia, itd. vlogo teh nike pri gradnji socializma. * « # lanci beže v Jugoslavijo Države, ki meje na Jugoslavijo naravnost tekmujejo med seboj, katera bo bolj izzivala obmejne jugoslovanske oblasti in katera bo uprizorila več incidentov ter nato skušala vreči krivdo na FLRJ. Iz Albanije sta prišla na jugoslovansko ozemlje dva albanska gia ničarja ter se prijavila prvemu miličniku. Izrazila sta željo, da bi jima dovolili ostati a Jugoslaviji Resolucija, naslovljena na KPJ velja v vprašanju politike na vasi za države drugili ljudskih demokracij Socialistični preobrazbi vasi so pričeli polagati pažnjo na Poljskem šele po objavi znane resolucije Informacij-' skega urada. Ta resolucija, ki je bila naslovljena na KPJ je pogodila tako v vprašanju politike na vasi in socialističnih perspektivah razvoja poljedelstva v glavnem države drugih ljudskih demokracij in med njimi Poljsko. Objava te resolucije je prisilila poljske voditelje, da so pričeli resneje reševati probleme poljskih vasi. Takoj po zasedanju Informacijskega urada sta bili dve zasedanji plenuma CK Poljske združene delavske stranke (v mesecih juliju in avgustu). Sele na teh plenu mih so postavili naloge za omejitev vpliva kapitalističnih eleemntov na vasi, pomoči revnim in srednjim kmetom in socialistično prereditev vasi po zadrugah. Vse do konca preteklega leta so bili v vodstvu «Zveze kmečke samopomoči», organizaciji kmečkega zadružništva na Poljskem, vaški bogataši, ki so izkoriščali to organizacijo za lastno bogatitev. Kmečko zadružništvo je bilo reorganizirano šele v teku lanskega leta. Raztresene zadružne organizacije na vaseh, ki so Izvirale še Iz stare Poljske so priključili «Zvezi kmečke samopomoči». Navodila, kako naj se zadruge očistijo kapitalističnih elementov in naj tako postanejo last majhnih delovnih kmetov, so prišla na vas šele po omenjenih plenumih CK Poljske združene delavske stranke. Ob koncu lanskega leta so imeli zaradi tega nove volitve v vodstva zadrug. Danes ima «Zveza kmečke samopomoči» 1,300.000 članov (vsega kmečkega prebivalstva je na Poljskem 16 milijonov). V poljskem kmečkem zadružništvu prevladujejo nabavno-prodajne zadruge. Te zadruge tudi organizirajo strojne postaje, selekcijske postaje, zadružne mline itd, Preteklo leto so te za- druge pričele ustanavljati vzorna zadružna gospodarstva in zadružne vasi z nalogo, da ti v praksi pokažejo vsem kmfetom prednosti zadružnega gospodarstva, ker na Poljskem še nimajo kmečkih obdelovalnih zadrug. Jeseni lanskega leta so pričeli agitirati za kmečke delovne zadruge. Do-sedaj je imela ta akcija samo propagandni namen, ker hočejo revni in srednji kmetje, kakor je izjavil Hila-rij Mine, podpredsednik vlade, zaenkrat še počakati, da se kmetje počasi odločijo. Za to leto pa vseeno predvidevajo, da se bo združil v zadruge 1% vseli kmečkih gospodarstev. Zaenkrat niso še osnovali nobene kmečke obdelovalne zadruge. Kakor vidimo na Poljskem še ne poznajo socialističnega sektorja na vasi in da so se pričeli resno zanimati za to vprašanje šele po objavi resolucije informacijskega urada. To dejstvo pa vseeno prav nič ne moti poljskih voditeljev, tiska in radia, da ne bi klevetali Jugoslavije in njenih voditeljev In jim očitali «kulaško politiko» na vasi, kljub dejstvu, da je danes v Jugoslaviji 20 odst. poljedelstva združeno socialističnem sektorju preko 4.250 kmečkih obdelovalnih zadrugah, da je v splošnih zadrugah vključeno skoraj vse kmetijstvo Jugoslavije in da so prav kulaški elementi tisti, ki se krčevito branijo izvajanju mer za sociali stično preobrazbo vasi. katerih držav ljudske demokracije pojavili znatni zastoji. Do 1. marca je bil plan skupne proizvodnje izvršen 99%. Ce izvzamemo industrijo tobaka, kože in čevljarsko industrijo, ki so prekoračile plan, pa so glavne industrijske veje izvršile le 70 do 80% svojega plana, medtem ko je bil v kapitalni izgradnji izvršen s 51% Kakor nadalje poročajo so ukinili dela na 5 velikih kidrocentralah. Namesto za pogon generatorjev bodo vodo v že* napravljenih bazenih uporabili za rezervoarje za namakanje zemlje. Ta ukrep tolmačijo z željo ZSSR, da se Bolgarija ne razvije v industrijsko, ampak sadjarsko-vrtnar-sko deželo. Bolgarska vlada bo uvažala električno energijo iz Romunije. Zato so pričeli s povečano naglico graditi daljnovode. Plan v Bolgariji Kakor poročajo je bil plan setve v Bolgariji izvršen samo od 45 do 80%. Te številke navaja uradni komunike. Vlada in partija popularizirata petletni plan, da bi med delovnimi množicami vzbudili navdušenje za izvršitev gospodarskih nalog. Vendar na so se že v začetku izvajanja petletke, kljub nesebični pomuči ZSSR in ne- • * • Pogajanja med državo in cerkvijo v GSR «Gazela katoliškega duhovništva», ki ga izdaja ministrstvo za prošveto CSR, poroča o razgovorih, ki so bili med cerkvijo in državo in pravi, da je bila Ljudska fronta Cehov in Slovakov pripravljena, kljub sovraž' nim izjavam cerkvenih dostojanstvenikov, rešiti vsa sporna vprašanja. Tako je bila Ljudska fronta pripravljena privoliti v poseben zakon, po katerem bi bile cerkvene šole izvzete iz zakona o splošnem šolskem pouku, nadalje so izdelali zakonski načrt, po katerem bi država krila izdatke za cerkve in plače duhovnikom, Še več, plačo bi jim celo povišala. Prav ta^ ko so se tudi razgvarjali o izdaja nju cerkvenih časopisov. Kljub tej popustljivosti Ljudske fronte so cerkveni predstavniki po vatikanski intervenciji prekinili razgovori, KRONIKA Madžarski graničarji so ponovno prekoračili jugoslovansko mejo ter iz zasede streljali na jugoslovansko patrulo. Na zahtevo FLRJ je bilo določeno, da se sestane mešana komisija. Madžarski predstavniki niso prišli na določeno mesto, ker so se zavedali, da bi preiskava na kraju samem dokazala, da so incident namerno izzvali madžarski vojaki. Tkalec Franc Kuralt iz Zabni-ce na Gorenjskem je bil obsojen na smrt, ker je namerno zažgal gospodarsko poslopje zadružne e-konomije, katerega so ustanovili pred nekaj dnevi v vasi. Daljnovod postavljajo na Vršič in v kratkem bo v tem predelu Julijskih Alp zasvetila električna luč. Meseca maja so trboveljski premogovniki izpolnili pian, nekateri so ga prekoračili, tako da je povprečni presežek 2.5 odst. V ljutomerskem okraju so do prvega junija ustanovili 25 kmetijsko obdelovalnih zadrug. 18 jih bo registriranih v prihodnjih dneh. Zavod za slepe v Ljubljani obstaja 30 let. V zavodu je sedemletna šola, po kateri se vsi slepi izuče raznih obrti. Ob 30-letnici zavoda so priredili slepi razstavo in akademijo. Rudarji iz Aleksinca v Srbiji so se obvezali, da ne bedo niti cn delovni dan prej zapustili rudnika, dokler ne izpolnijo dnevnega načrta. Na tretjem plenumu GO AFZ Jugoslavije je predsednica Vida Tomšič ugotovila, da jugoslovanske žene dajejo s svojim delom dokaze svojega zaupanja Partiji in tov. Titu ter da z vsemi svojimi močmi pomagajo graditi socializem v državi. Novinarji Jugoslavije imajo svoj prvi kongres. Govorniki so poudarjali, da se jugoslovanski tisk bori v sklopu komunističnega tiska za zmago velike tradicije revolucionarnega častnikarstva. V Beogradu so ustanovili pedagoško društvo FLRJ, v katerem sodelujejo predstavniki vseh znanstvenih ustanov cele države. Društvo prijateljev Češkoslovaške v Romuniji in društvo prijateljev Romunije na Češkoslovaškem bosta priredili teden romunsko-češkoslovaškega prijateljstva v obeh državah od 12. do 19. junija. V tem tednu bodo gostovali zbori po obeh državah na Češkoslovaškem in po več mestih priredili razstave romunske umetnosti in folklore. Ustanovili bodo tudi nova društva prijateljev obeh držav. Velika Britanija je deblokirala poljsko imovino, ki Je bila tamkaj v drugi svetovni vojni blokirana. Tako bo Poljska prejela nazaj vso svojo imovino po bankah, plačane vse terjatve za prodano robo in vso poljska imovina v Veliki Britaniji. Zaključeno je bilo zasedanje Svetovne zveze demokratične mia. dine. Ob koncu zasedanja je poslal izvršni odbor SZDM proglas na vso mladino sveta, naj okrepi svojo borbo proti vojni, za mir in blaginjo na svetu. Izvršni odbor je sklenil, da bo od 14. do 28. avgusta svetovni mladinski festival, a od 2. do 10 septembra pa svetovni mladinski kongres. Češkoslovaška se pogaja z Anglijo o finančnih vprašanjih ter o nadomestilu za nacionalizirano britansko industrijo na Češkoslovaškem. Novo ministrstvo so ustanovili v ZSSR. To je ministrstvo za razvoj mest. Z njim bo zagotovljeno planiranje pri graditvi hiš in uporabi moderne tehnike. Za novega ministra je bil imenovan Konstantin Sokolov, dosedanji minister industrije za graditev cest. Zaključil se je drugi kongres poljskih sindikatov. Na njem so razpravljali o vprašanju mobilizacije vseh sil za izpolnitev 6-letne-ga plana in mobilizaciji delavskega razreda za nadaljnjo okrepitev politične strukture države. Veliko nedeljsko zborovanje združeno s telovadnim nastopom in nogometno tekmo med jugoslovanskim moštvom «Dinamom» in tržaško «Ponziano» na štadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu pomeni za Ljudsko fronto nov, velik uspeb. Iz mesta in okolice so prihiteli ljudje, da potrdijo svojo pripadnost najbolj napredni stranki, ki nastopa na sedanjih upravnih volitvah na Tr> žaškem ozemlju, da utrde zaupanje v Ljudsko fronto, ki edina dosledno brani spoštovanje mirovne pogodbe in vseh pridobitev narodno osvobodilne vojne, ki edina postavlja zahteve, po katerih bi se Trst gospodarsko razvijal in napredoval, zaradi česar bi ši tržaško delovno ljudstvo zgradilo boljše življenje. Ljudska fronta ostaja na liniji neizprosnega boja proti imperializmu in fašizmu in tega naše ljudstvo ne more prezreti, ker nikakor ne more pozabiti terorja, s katerim so fašisti 2$ let mučili Slovence in nato vse ostalo demokratično prebivalstvo Trsta, kakor ne more mirno mimo nedemokratičnih ukrepov, ki jih današnji imperialistični okupatorji izvajajo na škodo tržaškega prebivalstva, To Svojo pot je hodila Slovensko-italijanska ljudska /ronta v dobi o-borožene borbe proti fašistom, to svojo pot je hodila dosledno v mesecih angloameriške okupacije. Vse napredne demokratične sile v svetu so Ljudski fronti na Tržaškem ozemlju priznavale revolucionarnost in pravilnost njene poti. Od nje se ni Fronta oddaljila niti za korak tudi po resoluciji Informacijskega urada, ki Je težko prizadela demokratično gibanje na Tržaškem ozemlju. Očitki, Dosledna borka proti fašizmu je Ljudska* fronta, ki se bori pod simbolom slovenske in italijanske trobojnice z rdečo zvezdo. Nikoli se Ljudska fronta ni in ne bo družila z raznimi imperialističnimi agenti, kot je «dolarska zve. za», ki ima v svojih v.rstah izdajalce svojega lastnega noroda. Ljudska fronta obsoja danes viđali jevstvo, ker je zatajilo SIAU, to najmočnejše orožje množic v borbi proti reakciji na našem ozemlju. 'Ljudska fronta se bori za spoštovanje mirovne pogodbe, za imenovanje guvernerja, toda takega, ki ne bo tržaškemu ljudstvu rezal hlapčevskega kruha. 'Ljudska fronta se bo vedno borila v smislu slavnih tradicij pretekle borbe, zato da bomo svobodni na našem Tržaškem ozem. lju, da bomo s srnjimi močmi podprli borbo svetovnih demokratičnih sil za popolno zmago ljudskih množic. da ščiti Ljudska fronta interese Jugoslavije na TO-ju, očitki, da Je Slo-vensko-italijanska fronta orodje Beograda proti Moskvi na našem ozemlju, so umazane špekulacije sovražnikov delovnega ljudstva, so preračunane izmišljotine oportunistov, ki v imenu internacionalizma «zastopajo mišljenje SZ», ki pa so se v resnici postavili na stališče italijanskib šovinističnih strank ter hoteli presekati vsako vez z Jugoslavijo — to se pravi z zaledjem, na katerega je po vseh zakonih mesto navezano, in se ponovno nasloniti na Italijo ter se celo Italiji priključiti. Sovjetska zveza, tnternacionalizem, ti pojmi so pritegnili marsikoga, da ni niti razmišljal o resničnosti izjav raznih vodilnih ljudi v tem odklonilnem gibanju. Pristali so na vse in mnogi izmed njih so se celo sami najbolj strupeno zaganjali v SIo-vensko-italijansko ljudsko fronto, čeprav se Ljudska fronta ni niti malo spremenila; njeno delovanje je osta- 1° prav takšno, kakor je bilo preo resolucijo IU — dosledno, borbeno Pfoti novemu fašizmu iu imperializmu. Toda razvoj dogodkov jasno doka-IUJe, kdo stopa na Tržaškem ozem-'J« v oportunizem in' revizionizem kdo dela v korist internacionaliz-“r*. To, kar je bilo manjši skupini 'Jhdi jasno že prve dni po resolu-cl« IU, je postalo bolj in bolj Jas-"b vse širšim demokratičnim mno-**eain ki so spoznale pravilno pot Slovensko-italijanske ljudske fronte in ponovno okrepile njene vrste. In kar je značilno za Ljudsko fronto, je prav izbranost njenih vrst, kajti v njih so najboljši in najdosiednejši borci proti fašizmu, ki se bodo prav tako, kot so se prej, borili danes proti istemu sovražniku, ki ponkvno dviga svojo glavo. Predvolivna zborovanja, ki jih Ljudska fronta prireja, so nov dokaz za vse gornje trditve. Kandidate Ljudske fronte posluša po vseh revma mmm sil V nedeljo, ko je Slovansko-tia-lijanska ljudska fronta pi-iredila svoje slavje na štadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu, je naša mladina zopet enkrat nastopila s telovadnimi točkami. Nastop sam je vse navdušil. Mladinci so s svojimi vajami pokazali, da niso med J. majem, ko so imeli zadnji nastop in to nedeljo prav nič počivali. Svoje vaje so izpopohiili in z vezba-njem so vsak gib izoblikovali tako, da so se nam cele kolone mladincev predstavile dosti si-gurnejše na telovadišču in kar je najvažnejše telovadili so skladno. In še nekaj: Sonce, ki se nam je za prvi maj skrilo, za oblake, je to nedeljo nadomestilo vse, za kar nas je takrat prikrajšalo. Z vso močjo je obseva- __ Naj živi Ljudska fronta! Naj Šivi slovensko-itatijansko bratstvo! Naj Uvi Komunistična par-tifai lo zastave ob mimohodu, 'da so postale čiste in svetle, sijalo je na mlada rjava in zdrava telesa telovadcev, kot bi hotelo poudariti vsak sproščen gib njihovega koraka in pri telovadbi pri vsaki vaji še bolj poudariti vsako simbolično kretnjo mladincev in mladink. Siam mimohod je bil doživetje. Dolge kolone telovadcev je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Mladi ljudje so se ob-činstvu zahvaljevali s ponosnim korakom, nasmehom na ustih in soncem v očeh. Prve so nastopile mladinke. Skrbno so izvajale vàje, lepo skladno pa čeprav so bile razdeljene v dve modri koloni, daleč druga od druge. Potem so se vsuli pionirji na igrišče, kot bi kdo stresel pisano cvetje po travniku. In lepše so telovadili kot 1. maja. Vsem se je zdelo, kot da hočejo s svojo dolgo vajo 'povedati vsem mamicam na tribunah: poglejte nas, kako znamo, zato pošljite tudi ve svoj drobiž k telovadbi, da ga boste potem vesele iskale po telovadišču z očmi in boste ponosne nanj, kot so na nas naše mamice. Za najmlajšimi pionirji so nastopili njihovi starejši tovariši. Razliko v letih je bilo občutili iudi pri telovadbi. Ti so že nastopali kot odrasli mladinci. Tudi njim se je poznalo, da so od prvega maja sem pridno- «delali». Potem so pričele korakati na stadion kolone mladincev in mladink. Mladinke so bile v belih bluzah in modrih krilih, mladinci pa v rdečih majicah in belih hlačah. Skladno so izvajali vajo, ki je v posameznih simboličnih slikah izražala naše trpljenje in našo borbo. Vajo so zaključili s kolom, s katerim so poudarili veselje vseh, ki so se otresli ^kih verig. Vaja sama je odtič-*S sestavljena in v telovadcih, je “^ila osnovna misel ves svoj P°Vdarek. Telovadci so nagradi-‘‘ z navdušenim ploskanjem, kar seveda tudi zaslužili. Orodni telovadci so se nam wedstavilì ma bradlji, telovad-pa na gredi. S svojimi izva-nnii so nas prepričali, da pri-tj o v lansko formo, s katero am nudili na telovadnih akacijah lep užitek. .jO vrhunski telovadbi so sle-ai,e zopet množtične vaje. Napili so mladinci in mladinke o jo na napev «Hej tovariši», to vajo so izvajali točno jfepo. Pri vsem nastopu nas je fii razveselilo dejstvo, da so ^člce naglo druga drugi sle- Pdjhen odmor so nam pionirji . opinili s svojimi igrami. Na te-^O-dišču so se razvrstili v po-slrfcez»e skupine in vsaka od Vifl se je po svoje igrala. V. sre-igrišča so bili najbolj navdušit igrali so se «med dvema JSjMenta» in ko je odmor kon-Jsi. se kar niso mogli ločiti. Vi-smo zopet enkrat igro mač-mišjo in nekaj «modernih» u’. seveda ni manjkalo tudi Šlo». sfaresenetil nas je tov. Janov-•jr 5 Parterno telovadbo, ki nam J Pokazal premete, «špage» in lJ^čvrstne salte. Vse je pove-enotno vajo, ki je zaradi s vratolomnosti in hitrosti ’ Rušila prav vse. .tf^ieta v belih oblekcah, so , Jjo vajo s krogi to pot dosti izvajale kakor zadnjič. jjllo se je, da to ni več telovad-temveč dobro naštudirana .etna točka. we zadnja točka: vaja na glas- bo «Fizkulturne koračnice». Mladina nam je z njo hotela povedati (in koliko lepih izraznih sredstev ima telovadna vaja!), da hoče z delom in športom stopati v življenje, da bo tako nanj pripravljena. Mladina nam je povedala, da hoče brez vseh vezi kovati sebi boljši čas. Telovadni nastop se je končal. Mi, ki smo bili na tribunah in uživali vso lepoto in pi-eciznost izvajanja, smo sprejemali vse tiste, kar nam je mladina z njimi povedala. Da, res zadovoljni smo bili in ne samo zaradi nastopa; tam smo posredno ob vseh točkah spoznali da je naša mladina na pravi poti da gre naprej in samo naprej. In to je glavno. k« z ifler- l J; Ljudska fronta je edina, ki se na Tržaškem ozemlju bori za pravice tržaškega ljudstva. Bori se proti italijanskemu imperializmu. krajih mnogo ljudi, program Fronte odobravajo vsi, ki resnično in iskreno žele Trstu napredka in miru, kajti ta Jamči, da se bodo zastopniki Fronte borili samo za koristi tržaških delovnih množic in prav nikoli ne za interese imperialistov in šovinistov. Toda nobenih drugih predvolivnih zborovanj mso tako motili kakor zborovanj SILF-a. Na ta zborovanja prihajajo v mestu /ašisti, ezuli, mednje se pomešajo celo vidalijevci in hočejo za vsako ceno preprečiti, da bi govorniki povedali glasno in jasno resnico. Z žvižgi in kriki hočejo onemogočiti zborovanja, loda preprečiti jih ne morejo, ker so ljudje, ki so zbrani okrog Slovensko-italijanske ljudske fronte bili neustrašeni borci pred topovi in tanki in se danes ne bodo pustili preplašiti z žvižgi in kričanjem. Celo v vasi, kjer so v večini pristaši Ljudske fronte, pošiljajo vidalijevci svoje razbijače, da bi tam onemogočili predvolivna zborovanja Ljudske fronte. Kako velika je njihova zaslepljenost, dokazuje prav današnja borba; ne vidijo našega skupnega sovražnika, ki nastopa najostreje proti najnaprednejši stranki, t. J. proti SILF-u, in proti njim samim, ki v javnosti za sedaj vendarle še ne podpirajo popolnoma šovinističnih teženj ter v nekaterih točkah svojega programa, ki govori o «demokratični občini» ščitijo delovno ljudstvo. Proti SILF-u, vidali-Jevcem ter deloma proti iudipenden-tlstom nastopajo italijanski šovinisti, ki hočejo zatreti demokratično gibanje in prikazati Trst kot «città italianissima», da bi s tem dosegli revizijo mirovne pogodbe. (Nadaljevanje na 10. strani) ki hoče revizijo mirovne pogodbe, priključitev Trsta k Italiji in s tem izziva r.a tretjo svetovno vojno. Ljudska fronta se bori proti fašizmu, ki ponovno prihaja na površje, in ki hoče s svojimi brutalnimi metodami ustrahovati delovno ljudstvo, ker se delovnega ljudstva boji. Toda delovne množice vedno bolj čutijo, da je pravilna borbena Unija le linija Ljudske fronte, da je Vidalijeva frakcija na liniji priključitve TO Italiji, čeprav zahteva imenovanje guvernerja. A to zahteva le zato, da bi se coni A in B združili, da bi bila ljudska oblast v coni B um-čena ter da bi celotno ozemlje prišlo pod Italijo. Z glasovanjem za Ljudsko fronto podpremo borbo proti vsej reakciji, za spoštovanje mirovne pogodbe, za Trst, ki naj postane zgled miru ter branik proti zapadnim zavojevalcem. ČUVAJ ZDRAVJE svojega otroka Vsaka mati želi imeti lepo zdravo dete, bistrega živahnega in dobro vzgojenega otroka. Saj so taki otroci ponos staršev in njihova sreča. Toda redke so matere, ki za ohranitev otrokovega zdravja tudi vztrajno in pametno skrbe. Vse prepogosto otrokovo nego aii pretiravajo ali pa jo puščajo preveč vnemar. Otroški organizem je skrbne telesne in duševne nege b^.ij potreben od odraslega. Kasor nežna rastlinica tudi on potrebuje mehke roke, ki ga neguje in toplega s inča materinske ljubezni. Izpostavljen najrazličnejšim okvaran okolice nujno potrebuje vodstva in zaščite. Največji njegov sovražnik je nečistoča z vsemi mosičimi kužnimi kalmi, ki jih vsebuje. Zato naj mati privadi otroka zgodaj k čistoči! Ne dopuščaj, da te umazan in zanemarjen osramoti kjer koli. Otrok je zrcalo doma in razmer, ki v njem vladajo. Telo samo in vse, kar pride z njim v stik: perilo, obleka, hrana in predmeti okolice mora biti čisto. Najpotrebnejša dobre nege je koža. Skozi nešteto majhnih odprtinic stalno izločuje loj, ki ji omogoča mehkost in voljnost, z znojem pa škodljive telesu nerabne snovi. V umazaniji, ki se na koži nabira in te jamice zapre, se razrastejo najrazličnejše kužne kali, predvsem razne povzročiteljice gnojenj. Prišči, turi, gnojne bule in podobni nakazni priveski se po taki koži hitro razbohotijo. Dnevno kopanje ali vsaj umivanje celega telesa je potrebno ne samo neugnanemu kobacalčku, ki še moči in maže hlačke, temveč prav tako tudi dekietcu, ki spleta kitke in fantičku, ki že pridno hlača v šolo. V skrajnem primeru opravi telesno kopel vsaj enkrat v tednu. Poslužuj se tople vode in blagega mastnega mila, ki umazanijo dobro razkrojita in odplavljata. Ne uporabljaj umivalnih gob, ki so leglo nesnage in prenašajo bolezni! Uporabljaj raje mehke krpe, ki jih lahko prekuhaš! Koplji in umivaj golega otroka. Proč z neumestno sramežljivostjo, ki zdravju škoduje! Tudi spolovila pripadajo telesu in so temeljite nege še najbolj potrebna. Ne pozabi vratu in ušes in podrgni dobro. Presenečena boš nad uspehom, ko si ogledaš vodo, v kateri si kopala. Kot bi skopala zamorčka! Ne kopaj več otrok v isti vodi! Za vsakim posodo dobro umij. Omogoči brisanje z lastno brjsačo! Tako temeljito umivanje najlaže opraviš zvečer, kar je tudi za deco najprikladnejše, da lahko smukne takoj čista v posteljo. Starejši otro-ci to ceremonijo opravijo sami. Sprva gre sicer težko, — toda če boš vztrajala s svojo zahtevo, jim ne bo več v muko, temveč v prijetno dolžnost. Zahtevaj vselej, da se deca za spanje preobleče. Pri nas na kmetih, na žalost, tega ne delajo, tako se, perilo, ki se je navzelo telesne vlage, ne more posušiti, obleka pa ne prezračiti, kaj šele skrtačiti in rešiti prahu in nesnage, ki je obležala na njej preko dneva. V često z odejami preobloženi postelji se muči in znoji, ker mu je vroče, tesno in neudobno. Končno prično še bolhe svojo nočno pojedino in ni čuda, da je njegovi, spanje nemirno, da se vrti po postelji. klati z rokami in razgrinja. Zjutraj vstaja po slabo prespani no-ci y zatohli prenatrpani nezračen: sobi medel in bled. Neredko ga muci glavobol. Mnoga deca na kme-tih piespi noč na peči, kar je še slabse. Ce izključimo nevarnosti po-skodb, se ti otroci ne samo pomehkužijo, temveč tudi radj prehlade. Pregreti in le za silo ogrnjeni vstajajo ponoči ali zjutraj in begajo po mrzli veži ali dolgem hodniku, da rešijo čast hlačk in poste-ijO- Take slabe navade je treba iz koreniniti! Skopan ali vsaj dobro umit in preoblečen otrok naj lega v čisto postelj v zračni in mirni sobi. Potreben mu je udoben oočit»': in sladko spanje. Otrok mora imeti brezpogojno lastno ležišče. Skupno ležanje z bratci in sestricami je često povod nezdravim in nedovoljenim razvadam. Mehko ležišče otroka pomehkuži, prav tako pretopla odeja. Blazine, napolnjene z žimo ali morsko travo so primernejše od onih, napolnjenih s perjem. Rano leganjg v postelj in zgodnje vstajanje sta za otroka posebno priporočljiva. Ne dovoli poležavanja y budnem stanju! Pusti ga, da se dobro pretegne in naze-ha, nato pa mora brezpogojno zapustiti postelj, ki se mora dobro prezračiti. Ce so se v njej zaredile bolhe, jih z rednim večernim pre-blačenjem dece, menjavanjem po steljnega perila, čiščenjem posteljnine, poda in stanovanja itmalu odpraviš. Najenostavneje jili poloviš v postelji, če položiš na mesto, kjer je otrok ležal, mehko volneno krpo, v katero se bodo zatekle. Da, bolhe! Kako pogosto preplašijo pikčasti sledovi nočnega obiska skrbnega učitelja, ki že vidi nevarno nalezljivo bolezen, ki preti njegovemu razredu. Tudi drugače otroku tak izpušča, ni v okras. Začni zgodaj z utrjevanjem i.ir:>-k vega telesa! Izpostavi gn že zjutraj prhi svežega jutranjega zraka. Da ga ne bo zeblo, naj se ti nekajkrat globoko prikloni, vljudnost ne škodi, tudi če je pretirana. Nekaj zamahov z rokami v levo in desno, navzgor in navzdol ga bo predramilo in poživilo. Pobrca naj še malo, poskoči, če ga veseli, postal bo povsem buden, veder in svež. Z mrzlo vodo naj si oplahne zgornje telo, nato pa uredi nohte in lase. Nadaljevanje prihodnjič Dr. Szilagyi — Zdenka Pametno bi bilo,da bi sedaj mislili na zimo in poskrbeli, da ne bi pozimi trpeli zaradi ozeblin. Izrabimo čas, dokler so jagode in sì z njimi natrimo mesta, kjer smo imeli ozebline. Cez 10 minut izplaknimo jagodni sok, obenem si roke in noge često pokrtačimo. Zdaj, ko je čas kopanja in sončenja, si bomo omislile dvodelno o-bleko iz pralnega blaga, kakor kaže slika. Obleka z naramnicami in globokim izrezom na hrbtu je primerna za sončenje, bolero, okrašen z naborki, pa jo spremeni v lepo popoldansko o-bleko. Nadaljevanja s strani 8-9 RESNICA O TOBAKU ali tobak in zdravje Tobak kadimo, žvečimo. Pri odkritju Amerike je Kolumb opazil kajenje pri Indijancih v naselbini Ta-baco imenovani in od tam se je zaneslo kajenje tobaka v «stari svet». V tobakovem listu je cela vrsta kemičnih spojin, tako n. pr. dušikova, octova in citronova kislina, amoniak, sladkor, škrob in najvažnejša sestavina, to je strupeno olje, imenovano nikotin. Nikotin je hud strup in ravno zaradi vplivov tega strupa na živčevje se je kajenje tako hitro vdomači-lo vsepovsod. Tobakovi listi obsegajo 1 odst. do 4 1/2 odst. nikotina. Pri kajenju se en del tega nikotina uniči z ognjem, a večji del prehaja v dim, a tudi iz dima ne pride ves nikotin v telo, ker človek dim izpiha. Ce bi ostal ves nikotin iz tobaka v telesu, bi se takoj po kajenju pojavilo akutno zastrupljenje. Tako ima n. pr. cigara, ki tehta 5 gr. 0,05 gr. nikotina, kar je že smrtna doza za človeka. Pri izgorevanju enega gr tobaka nastane 2 1 dima, 40 odst. dima gre v zrak, 60 odst pa v usta. Ce obsega tobak samo 2 odst. nikotina, tedaj vdiha kadilec pri cigari 0,0006 gr nikotina. Mnogokrat primešajo tobaku tudi opij (amerikanske cigarete In cigare). Znameniti kirurg Billroth je podal o vplivu tobaka na človeka tole izjavo: kajenje tobaka je zdravju vsekakor škodljivo. Pospešuje katarje žrela požiralnika, želodca, sapnika. tudi raka. kar pojasnjuje sestava tobakovega dima iz amoniaka in kar-bolne kisline, ki delujejo kot kemični agensi. S točnimi poizkusi je dokazano, da kajenje močno dviga krvni tlak, kar povzroča večji napor srca, ki ima pri mnogih ljudeh za posledico oslablje-nje srca. Nekateri zdravniki trdijo, da povzroča tobak poleg tega tudi trajne bolezenske spremembe na arterijah. Znano je tudi (vsi se temu ne pridružujejo), da težka bolezen imenovana srčna angina preneha, ako bolnik preneha kaditi. Ker nastanejo ta obolenja navadno pij močnih kadilcih, je jasno, da tobak ni bil brez škodljivega vpliva. A tudi sicer je škodljivo kajenje tobaka pri ljudeh, ki bo-morajo izogibati tudi ljudje, ki na-lehajp na boleznih srca. Tobaka se gibajo k poapnenju žil in s tem v zvezi notranjim krvavitvam (možganska kap, krvavitve iz pljuč, želodčni čir.) kajti povečani tlak, ki nastaja ob kajenju, nagnjenje h krvavitvam podpira. Škodljivi učinek nikotina, to je kronično zastrupljenje z nikotinom, se javi tudi na živčevju. Pri takih osebah se javi zastrupljenje v slabem spanju, omedlevicah, tresenju rok, mnogokrat tudi z ope-šanjem vida. Na splošno lahko rečemo, da je tobak nevaren vsakemu človeku, direktno škodljiv je vedno onim, ki mnogo kadijo, a običajno «srednjim» kadilcem v primeru, da nagibajo ali bolehajo na boleznih prebavil, srca, krvnih žil in dihal. Poizkusi za denikotinlziranje tobaka se nisj dobro obnesli, kajti tobak obsega navzlic temu še vse ostale škodljive sestavine in v resnici tudi ■še nikotim. Izdelovanja tako imenovanih breznikotinskih tobačnih izdelkov torej ne pomeni še odstranitev zla, ki ga povzroča tobak. Tobak ni nevaren, odnosno škodljiv samo tedaj, če ga kadimo, temveč škoduje tudi če ga požiramo, kar se dogaja ko tobak žvečimo. Žvečijo tobak predvsem Slovenci, ki so leta 1923. prežvečili 162.000 kg klobas iz tobaka. Žvečenje povzroča katarje prebavil in je v zvezi tudi s postankom želodčnega čira in raka. Toda škodljiv je tudi dim, ki ga vdihavamo. Zato se znaki zastrupljanja pojavijo tudi na nekadilnih, ki so v zakajenih sobah vdihavali in požirali tobakov dim. Dokazov za to dejstvo je v literaturi mnogo. Tako se zastrupljajo otroci v stanovanju kadilca, gostje v kavarni, popotni na železnici, zlasti delavci v tobačnih tovarnah. T. B. Ker pa vidalijevcem ni mar spoštovanje mirovne pogodbe, zatajijo indi delavske interese in skušajo pomagati razbiti Ljudsko fronto. Toda kakor ni fašistom uspelo uničiti OF med narodno-osvobodilno , borbo, tako danes nikomur ne bo uspelo zmanjšati sile SILF-a, ki je naslednica OF in SIAU. Za to je najlepši dokaz veliko nedeljsko predvolivno zborovanje na štadionu «Prvi maj». Ogromna množica ljudi je navdušeno pritrjevala besedam govornikov Laurentija in Stoke, ki sta povedala to, kar misli prav vsak pošten in resnično demokratičen Slovenec in Italijan: da se Ljudska fronta vedno bolj širi in da delavci vedno bolj čutijo, kje je pravilna borbena linija. Ti delavci se vedno v večjem številu zbirajo pod zastavo naše slavne borbe, ki smo jo vodili in jo vodimo za osvoboditev delovnega ljudstva proti imperializmu in za uveljavljanje socializma v svetu. Demokratični Slovenci in Italijani vedo, da se z glasovanjem za Slovensko italijansko ljudsko fronto bore za rešitev osnovnih vprašanj, ki so navedena v našem programu, ki edini poziva italijansko in slovensko demokratično ljudstvo, naj se izreče proti spletkam reakcije in okupatorskih oblasti. Vse to čuti demokratično prebivalstvo Trsta in zato bolj i0 bolj krepi vrste Ljudske fronte. Nedeljske volitve bodo nov dokaz, da je Trst zopet na svojih borbenih pozicijah, na katerih je strl fašističnega okupatorja in s katerih napoveduje neizprosen boj imperialističnemu svetu. NASVETI j Pri pranju nekaterih čipk moramo zelo paziti, đa se ne natrgajo ali izgube prvotno obliko; zato jih peremo tako, da jih najprej pripnemo na čisto belo krpo. Pri-šijmo kolikor mogoče vsak zob-ček, vsako obliko, kajti gosteje so prišite, tem bolj ohranijo svojo prvotno obliko. Krpo z našitimi čipkami pomočimo v mlačno milnico (milo naj bo brez sode) jn v tej penasti vodi naj leže čipke nekaj ur na štedilniku, da se voda ne ' shladi. Čipke nato nalahno izpla-kujemo le nekajkrat otisnemo. nikakor pa ne drgnemo. Potem jih previdno izplakujemo v čisti vodi tako dolgo, da gre vse milo iz njih. Končno jih napnemo na kako podlago, da se popolnoma ne posuše. Madeže joda, kave, mleka ih vina laže odstranimo, če jih prej napojimo z glicerinom in jih potem izperemo v milnici, v katero dene-mo kapljo alkohola. Mlada dekleta se po navadi pri šivanju močno sklanjajo nad svojim delom, pri čemer trpi predvsem želodec. Zato je prav, da si vsaka napravi blazinico, v katera všije kamen ali pa drug težak predmet, da stoji blazinica trdne na mizi. Na to blazinico naj pripne šivanje, s čimer bo dekle prisiljeno držati se ravno in ji ne bo treba sklanjati se nad kolena. Ì. TRŽAŠKA kuhinja Obloženi kruhki 14 dkg surovega masla mešaš, da se peni, nato dodaš dva kuhana pretlačena rumenjaka, 3 sardine, 6 dkg sesekljane gnjati, 6 dkg naribanega ementalskega sira, 6 dkg salame, vse dobro sesekljaš, zmešaš in namažeš na kruh. 100 gr gnjati in -100 gr telečje pečenke sesekljaš in zmešaš s 50 gr surovega masla, s kavno žličko gorčice in s kuhanim jajcem; dodaš še malo soli, paprike, vse dobro premešaš in maža je golova. Dve do stiri sardine zmešaš z dvema kuhanima rumenjakoma, košč- kom masla, čebulo, soljo in limoni- it nim sokom ter dobiš okusno mažo. <* Jagodni kompot Zdaj, ko so rdeče jagode na trgu, ' si lahko pripraviš kompot za zimo! Vzemi toliko jagod, kolikor sladkorja . in neprestano mešaj dobro uro, da se marmelada vdela. Nato Jo spravi i v kozarec, dobro zveži in shrani na ? zračnem prostoru. » * « Da se marmelada, ki jo hranimo v ^ večjih kozarcih ne pokvari, pazi, da Z vsakokrat, ko je nekaj odvzameš, ) površje marmelade zopet naravnaš v. b gladko ploskev. Potresi površje s sladkorno moko ali polij po vrhu ne- 1 koliko ruma ali žganja, zaveži dobro in postavi na suh prostor. Paziti je treba, da ostane kozarec čim manj časa odprt. # Poletna dela v sadovnjaku Ce pogledamo nasade breskev idimo, da je nad polovica teh na-ia^ov propadla vprav zaradi tega, er pravilno ne škropimo. Kodra-vost je glivičasta bolezen, ki se ?ačne razvijati zelo zgodaj spomladi. Ta glivica prezimi na e-aoletnem lesu in spomladi se začne azvijati, napadati listje in enoletni les. Listi nabreknejo. Ker napade škodljivec listne stanice, rastli-a ne more asimilirati, listi poru-1 menijo in po nekaj časa odpadejo. Včasih bolezen tako močno nastopi, i da zgubi drevo listje že sredi po-| letja. Ce vemo, da se vsa hrana ! presnavlja s klorofilom (listnato zelenilo) in da je ves razvoj drevesa in pridelka odvisen od asimilacije, potem nam je jasno, kakšno gospodarsko škodo povzroče. | Proti kodravosti škropimo bre-' skve z 1 odst. modre galice, ki ji dodamo apna. Škropivo napravimo prav tako kot za vinograd. Zgodaj spomladi, ko drevo še ni pognalo, škropimo z 2 odst. modre galice ali z 2 odst. žvepleno apneno brozgo. Škropiti moramo najmanj 3-4 krat, enkrat zgodaj spomladi, preden je odgnalo in 2-3 krat po- i ileti- _ j .5 Nič manj nevarna bolezen za ja- i ? bolke in hruške ni fuzikladij ali j'škrlup. To je glivičasta bolezen, ki j prezimi v zemlji ali na odpadlem j listju. Meseca maja, ko je dovolj I toplo in dovolj vlažno, vzkali tros i te bolezni in se naseli na listju in t plodovih, Skrlup se razvija približki no istočasno kot v vinogradu peli ronospora, sicer nastopa nekoliko prej. Za razvoj te glivice sta pogrebni vlaga in toplota (12 do 14.o C; 8 mm padavin) škodljivec napa-a listje in plodove. Od okužbe do izbruha bolezni poteče navadno 14 do 16 dni; ta čas imenujemo inku-ibacijsko dobo. V drugem in tretjem stadiju bolezni listi porumenijo. Ker pa sg kožica, ki jo j napade ta glivica, ne more razvijati, se plodovi enostransko razvijejo, postanejo trebušasti in drobni. Včasih uniči fuzikladij do polovice pridelka; sadje, ki ga napade, ni prvovrstno in komaj uporabno doma- | Proti fuzikladiju ali škrlupu škropimo z • odst. modre galice, kateri dodamo na 100 litrov vode 3 kg apna. Škropivo napravimo tako kot za vinsko trto (apnenemu beležu dodamo raztopino modre galice in dobro zmešamo). Škropimo rt # NAŠIH NAPREDNIH KMETOVALCEV dva do trikrat; prvič sredi maja, nato pa še dvakrat v presledku 20 dni. , Poleg bolezni, ki sem jih omenil, je pa še niz škodljivcev. Jabolkam in hruškam je najnevarnejši jabolčni in hruškov zavijač. To je metuljček, ki se pojav; meseca maja. Oplojena samičica polaga jajčeca (do 200) na mlade, komaj za oreh debele plodove. Značilno je, da odloži na vsak plod samo eno jajčece. V 8 do 12 dneh se izvale male ličinke, ki se takoj zarijejo v plod in uničujejo peščišče; napadeni ka doraste, se prerije na dan in se v primemem skrivališču, v travi ali pod lubjem, zabubi. Približno čez en mesec prileze iz bube metuljček drugega zaroda. Ko se samica oplodi, zopet polaga jajčeca. Pri drugem zarodu je škoda tem večja, ker je plodov sorazmerno manj. V letih, ko se zavijač močno razvije, uniči do 50 odst. pridelka. Jabolčnega in hruškinega zavijača zatiramo mehanično in kemično. Mehanično, da pobiramo napadene plodove prve generacije in to preden ličinka zapusti plod; polijemo jih z vrelo vodo, da uničimo ličinko. Nastavljamo tudi vabe n. pr. valovit papir, da z njim lovimo metuljčka. Kemično ga zatiramo, da ga škropimo z arzenikovimi preparati: svinčenim in apnenim arzeniatom, oranij zelenilom; da si delo poenostavimo in pocenimo, plodovi kmalu odpadejo. Ko ličin- mešamo te preparate z modro ga- lico in škropimo istočasno kot proti glivičasti bolezni. Na 100 1 škropiva damo 250 gr svinčenega ali žveplenega arzeniata, ali 300 do 400 gr oranij zelenila. Te preparate dodamo, ko imamo škropivo že gotovo. Ker vsebujejo močan strup, moramo biti zelo previdni, da ne pride v roke otrokom. Prav tako moramo biti previdni, ko škropimo zgornje vrste, katerih plodove moramo oprati preden jih jemo. Važno je tudi, da opozorimo na najnevarnejšega škodljivca sadnega drevja: kaparja San Jose-ja. Ta škodljivec ugonablja sadno drevje, predvsem jabolka po sosednih deželah; zato moramo biti previdni zlasti ob mejah na okužene predele Jugoslavije in Italije. V zimskem času škropimo z drevesnim karboli-nejem, poleti pa z raznimi nikotinskimi izvlečki. Za vsakega sadjarja kmetovalca pa naj velja pravilo, da je nujno potrebno, da pristopi k novemu načinu sadjarstva, da sadno drevje skrbno in temeljito neguje in ga redno škropi. GORŠE TONE Škocjan pri Kopru GOVEJI OBA.D povzročitelj ogrca vosli pri govedu Ogrčavost spada med najvažnejše bolezni goveda, ki jih povzročajo zajedavci. Je zelo razširjena in v veliki meri zmanjšuje koristnost in uporabnost obolele živine. Kdaj je govedo ogrčasto? Zanesljivo takrat, ko se pojavijo podkožne oteklj-ne na hrbtu živali. Prav te podkožne otekline, iz katerih zlezejo čr-viči temnorjave barve, imenujemo ogrce. Temnorjavi črvički pa seveda niso prav nikaka nedolžna stvarca. Vendar je na žalost zelo malo živinorejcev, ki vedo, da so ogrci ličinke velikega in malega ali progastega govejega obada, ki ga ponekod imenujejo tudi z drugimi jmeni kot na primer: zolj, pisanka, bezljava muha. Se manj pa je živinorejcev, ki jim je znano, da sta goveji obad in njegova ličinka ali ogrc govedu v izredni mer; škodljiva. Povsod, kjer so spoznal; občutno gospodarsko škodo, k; nastaja zaradi znatno zmanjšane mlečnosti, slabega razvoja in rasti mladih živali, zmanjšane sposobnosti za delo, uničenja dragocenih kož in celo zaradi pogina ogrčaste živine — Prečiščevanje trtnih poganjkov Trtne poganjke krajšamo zato da grozdje preveč ne debeli, da ni preveč v senci, da se sok, ki prihaja V trto, ne uporablja po nepotrebnem 5 in da ga izrabijo oni poganjki, iz »katerih nameravamo pridobiti bodoči '1 [trti palce m napenjalce. 'ip- Ko je trta že odcvetela in ko jagode ,;t. precej odebele, skrajšamo vse one po. -«I. ganjke, ki so obloženi z grozdjem in ifi ki jih bodoče ne bomo rabili za pal-'i Ice ali napenjalce, pri četrtem listu nad vrhnim grodzom. Ako odščip-'^ilnemo poganjek, prevzame njegovo ([nalogo tako imenovani zakotni poga-■■19 njek, ki je navadno tik glavnega poet ganjka. Ce pa «Zakotnika» ni, potem se razvije in požene gotovo oko, ki OL prevzame tudi vlogo prejšnjega odščipljenega poganjka. Ko preščipne-lal mo glavni poganjek, prehaja ves sok, j. ki je prej nasičeval odščipljeni poga-njek, v grozdje in druge trtne dele. 'j0J Takrat grozdje v nekaj dneh odebe-2Ili. listi postajajo veliki in temnoze-leni. r.eskrajšani poganjki pa se krep-^ijSkeje razvijejo. Nekaj dni potem, ko 3 smo vršičke prikrajšali, pa prihajajo Tj ha njih mesto novi poganjki. Sok, ki ^ bi moral prihajati v trtne dele, kot jiih je določil vinogradnik, uhaja po J nemarnem v nove vršičke: potrebni Četrtni deli pa zopet zastajajo v tasti. jt>a to preprečimo, nov poganjek zo-1 pet preščipnemo ali skrajšamo na dve očesi. Pozneje zrasteta na tem Zakotniku zopet eden ali dva Zakotnika. Toda tudi teh ne smemo pustiti, da dalje rastejo. Ce je en sam, ga zopet preščipnemo, če sta dva drug za drugim, zgornjega popolnoma odrežemo, spodnjega pa skrajšamo zopet na dve očesi. Večkrat pa se dogodi, da trtorejec zgreši in preščipne poganjek, ki je z grozdjem obložen, že pri prvem listu, ki je nad gornjim grozdom in da od-ščipne celo list, ki raste na poganjku, grozdu nasproti. To grozdu zelo škoduje. Ce preščipnemo poganjek preblizu grozda ali celo Ust. ki je blizu grozda, uničimo trti oni važni del — listje — ki ima nalogo dovajati trti prebavljen sok. Zakotniki niso le na onih poganjkih, ki rodijo, ampak tudi na takih, ki so ostali ne skrajšani ali na bodočih nalcih in napenjalcih. Tudi ti Zakotniki so trti le v škodo, ji odtegujejo sok po nepotrebnem. Ako poganjajo trte prešibko ali če jih prizadene kaka bolezen, tedaj poganjkov, ki so namenjeni v bodočem letu za palce ali napenjalce, nikakor ne krajšamo. Pri takih trtah prešči-povanje ni umestno, ker bi šibka sli bolna trta po takem delu še bolj osla-belal povsod tam zatirajo živinorejci go-vedovega obada z veliko pozornostjo in doslednostjo. RAZVOJ OBADA,, Veliki goveji obad — hipoderma bovis — je 13 do 16 mm dolga v glavnem črna, jako dlakava muha. Njena glava je široka, polkrog-lasta, pepelnasto sive barve z belimi al; rumenkastimi dlačicami izza glave. Na trupu (grudih) ima tri do štiri podolžne gole proge. Zadek je dlakast. Na početku zadka so dlačice belo sive do rumene barve, po sredini zadka črne in na kraju oranžnordeče barve. Krila so ozka, vsaksebi odmaknjena, motna in rjavkasta, noge so dolge, nežne zgoraj črne, spodaj rumenkasto -rjavkaste. Samica govejega obada ima kratek, črn, cevast organ za odlaganje jajčec. Mali ali progasti goveji obad -hipoderma lineatum - je nekoliko manjši od velikega govejega obada, meri le 12 do 13 mm v dolžino. Na trupu (grudih) ima podolž-ne črne in gole proge. Na zgornji strani trupa je pokrit s sivorumen-kastimi in črnimi dlačicami. Krila so prozorna in svetlo rjavkasta. Zadek malega govejega obada je podoben zadku velikega govejega obada. V ostalih | svojstvih je podoben velikemu'govejemu obadu. Goveji obadi živijo le kratko dobo dveh do sedmih, večinoma štirih dni in rojijo v glavnem v mesecih juniju, juliju in avgustu. Mali goveji obad roji bolj v juniju, veliki goveji obad pa bolj v avgustu. Samice govejih obadov napadajo govedo na paši ob zelo toplih sončnih dneh in ležejo svoja 1 do 1 1/2 mm dolga jajčeca na mlado, komaj izraslo letno dlako goveda prav blizu kože. Jajčeca se prič-vrščajo s pomočjo posebnega lepljivega priveska. Samica velikega govejega obada leže praviloma le po eno jajčece, redko po dve do tri na vsako posamezno dlako z razliko od samice malega ali progastega govejega obada, ki leže po 5 do 20 jajčec na vsako posamezno dlako. Jajčeca odlagajo večinoma na spodnje dele telesa, predvsem na noge, trebuh in spodnji del prs. Povprečno število jajčec, ki jih znese posamezna samica v teku svojega kratkega življenja, znaša okrok 400. Nadaljnji razvoj govejega obada poteka v samem telesu goveda. Iz jajčec že po nekaj dneh izležejo mlade ličinke, dolge pol do enega milimetra, ki niso odporne proti vplivom okolice. Zato takoj prodirajo skozi kožne pore in vzdolž dlačnih mešičkov pod kožo. Odtod potujejo ličinke, ki spotoma tudi rastejo in se dalje razvijajo, skozi celo telo, da se končno javijo pod kožo na hrbtu, kjer dovršijo svoj razvoj v govedu, Po- tovanje velikega in malega obada je različno. Ličinke velikega govejega oba. da potujejo ob živcih v hrbtenični kanal ter se zadržujejo v maščobnem tkivu, ki obdaja hrbtenjačo. Odtod nadaljujejo pot med mišičjem v podkožno tkivo, hrbta, ledij in fceiža. Ličinke malega govejega obada ubirajo drugo pot. Pod kožo potujejo do požiralnika, se zadržujejo v njegovi steni ter odtod potujejo skoz; prsno in trebušno votlino v podkožje hrbta ;n ledij. Prve ogrce ali ličinke pod kožo hrbta, ledij in križa opažamo včasih lahko že decembra, večinoma *se pa pojavljajo šele v februarju. Ve-likost teh belkastorumenkastih ličink je že 10 do 16 mm. Ličinke si napravijo v koži goveda luknjice, da lahko dihajo. Po približno 3 in pol mesecih dozorijo. Tedaj so dolge 11 do 15 mm; široke 12 mm, členkaste, splošno jajčaste, jamasto izbočene in v zadnjem delu nekoliko debelejše oblike. Na površini obročkov (členkov) so ščetinaste. Nadaljevanje sledi. VINOGRADNIKI! Pozor pred trtnimi škodljivci Nevarno je, da se pojavi grozdni sukač (seneni črv), ki lahko uniči veliko pridelka (do 25 odst.). To je metuljček, ki sg pojavi konec maja ali v začetku junija, ravno ko začne trta cveteti. Samica polaga jajčeca na male grozdičke 200-250 po številu. V 8-10 dneh se zvale male ličinke (črvički), ki se hranijo z malimi jagodami in jih uničujejo. ličinka v 15—20 dneh doraste, se po pajčevini spusti na tla (na zemljo) ali v kakšno skrivališče na trsu in se tam zabubi. Preobrazba (metamorfoza) ličinke traja približno tri tedne. Po treh tednih prileze iz bube metulj in oplojena samica polaga kakor pri prvem zarodu jajčeca na jagode, ki so v tem času približno kot grah debele. Prvi zarod se pojavi konec maja ali v začetku junija, drugi zarod pa konec julija ali v začetku avgusta, tretji v začetku septembra. Ce pa nastopi v septembru hladno vreme, se tretja generacija ne pojaui, temveč se dorasla ličinka druge generacije spravi v skrivališče pod lubje trsa, v razpoke kolja ali V zemljo in se tam zabubi ter prezimi. Naslednjo pomlad izleze na dan kot metuljček. V primeri, da se škodljivec pojavi v večjem številu, bomo pri drugem škropljenju mešali modri galici svinčeni ali apneni arzeniat. Vzamemo ga na 100 litrov škropiva 250-300 gr. Namesto arzeniata vzamemo 350-400 gr oranija zelenila. Ta prah zmešamo iž nekaj lit. vode in ga prilijemo k modri galici, ko je škropivo že napravljeno. Vsi arzenikom preparati so želodčni strupi in tako tega škodljivca zastrupimo. To ponovimo pri tretjem in po potrebi tudi pri četrtem škropljenju. Vsi arzenikovi preparati so močni želodčni strupi in strupeni za vsako živo bitje, zato bodimo previdni’. Kmetje, vinogradniki! Cim se 'a škodljivec pojavi, sezite po omenjenih preparatih in z njimi škropite. Ta strupeni prah dobite u vsaki kmetijski zadrugi. Gorše Tone, kmet. teh. SNAGA V HLEVU Snaga v hlevu je eden glavnih pogojev za uspevanje živinoreje. Mnogo starih predsodkov v tem pogledu je že izginilo in se umaknilo pravilnemu naziranju o uredbi ;n vzdrževanju hlevov, a vendar jih je še nekaj, ki kvarno vplivajo na našo živinorejo. Zrak je bistveni element življenja. Njegov kisik oživlja našo kr j po pljučih, brez katerih bi se popolna izmenjava elementov, ki se pojavlja pri dihanju, ne mogla izvršiti. Posledica tega bj bila hiranje ustroja človeškega telesa, vzrok za razne hude bolezni. Kakor za človeka tako je zrak Zelo potreben tudi za živino, ki diha kakor mi. Zaradi tega ne smemo imeti živine zaprte v hlevih, kjer je slab zrak, okužen po bacilih in nasičen smrdečega duha, ki prihaja od odpadkov (blato in voda). Zp v mrzlem zimskem času moramo vedno paziti na to, da pride v hlev namesto težkega, okuženega zraka svež in zdrav vzduh. Ce ne zračimo hlevov ob gorkih pomladanskih ali ob vročih poletniti dnevih, živini samo škodujemo. Kali raznih bolezni so vedno pripravljene napasti živčevje živali. Ce to ni popolnoma zdravo, se more le s težavo ubraniti napadom Lahka sprejemljivost bacilov pa povzroča bolezni s smrtnim izidom V hlevih ie torej treba zraka in snage. Nikdar naj ne bo ležišče živine zamazano, odpadki naj se od- stranijo čim prej mogoče, voda mora imeti pr.ost odtok po kanaliču do gnojnične jame, tla naj bodo vedno dobro pometena in po možnosti poškropljena z živim apnom, ki zadržuje izhlapevanje amoniaka. Živina naj se redno čisti in češe vsak dan. Ce se žival vrne z dela vsa potna, naj se dobro osuši in zdrgne s slamo. Tak posel je lahek in koristen za žival, obvaruje živino pred prehladom in pred raznimi pljučnimi boleznimi, ki imajo večkrat za posledico pogin živali ali oa vsaj povzročajo živinorejcu mnogo stroškov. Snažnost koze omogoča hitro odstranjevanje vseh snovi po kožnih luknjicah. Te snovi bi drugače mo. rale odhajat; po drugih telesnih delih v njihovo veliko škodo. Razni poizkusi so dokazali, kako velike važnosti je negovanje in snaženje kože. V zamazani koži se plodijo večkrat cela gnezda nevarnega mrčesa, ki kvarno vplivajo na razvoj živali. Star kraški živinorejec, ki je imel v svojem hlevu vedno lepo in dobro rejeno živino, je pokazal na vprašanje, kako ravna z njo, da mu tako uspeva, česalo (Strigelj), rekoč: «To krmo pokladam redno vsak dan svoji živini». Umen in napreden živinorejec bo tudi res tako delal, kajti snaga je poleg krme tisti činitelj, ki mnogo pripomore k uspešni vzreji živine. 12! 2 Id ^ »IcTJ II i iB \Jlovtniblt! Se nikoli r,i pri ms nobena umetnostna razstava doživela tolikšen obisk kakor skupna razstava del mojstrov slovenskega impresionizma, Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Matije Jame in Mateja Sternena. Ta prikaz najboljših in najbolj značilnih slik vodilne četvorice naše polpretekle upodabljajoče umetnosti pomeni nedvomno eno najpomembnejših kulturnih prireditev, kar smo jih imeli po osvoboditvi, pa tudi sicer v celotni preteklosti našega umetnostnega življenja. Naša javnost je ta dogodek pravilno sprejela. , Čudovit vtis je zapustila v nas ta razstava, ki je bila zaradi svoje izredne pomembnosti odprta skoraj dva meseca, aprila in maja, in s katero je naša novozgrajena Moderna galerija prvič samostojno stopiUi pred javnost. Blizu 200 u-metnin, najbolj izbranih del im presionističnega slikarstva, je bilo zares dobro in okusno razstavljenih na stenah osmih obsežnih dvoran: Grohar v eni, Jakopič v treh Jama v dveh in Sternen v dveh Razstava na takšni višini in s to. likšno vsebino, kakor je pričujoča, je v pravem pomenu reprezentativna za celotno kulturno življenje našega naroda, je edinstveno in najgloblje doživetje na tem področju. Pomisli, da imaš prvič pred seboj izbrana dela vseh štirih glavnih mojstrov tiste dobe, ki je pomenila v razvoju slovenske umetnosti ogromen korak naprej in ki jo imenujemo v tej zvezi dobo slovenske moderne, podobno kakor v književnosti, glasbi itd., ali točneje dobo slovenskega impresionizma. Višek impresionističnega slikarstva traja pri nas prvi dve desetletji našega stoletja, torej prav tedaj, ko je deloval Ivan Cankar, ki je skupno z Otonom Zupančičem in drugim^ naprednimi kul turnimi delavci navdušeno pozdravljal slovenski umetnostni preporod ter oznanjal, da je v njem in v umetnikih te mlade moderne umetnosti, ki so mu bili prijatelji in soborci, pravo kulturno razodetje, pomembno za ves tedanji slovenski svet. Končno je le prodrlo prepričanje, da je majhen narod Slovencev dobil svojo lastno in na evropski višini stoječo umetnost ki so jo odslej kot tako spoznavali in priznavali tudi na številnih inozemskih razstavah, počevši od znane prve dunajske razstave pri Učethkeju I. 1904. Prihodnje leto bo preteklo pol stoletja, odkar smo začeli prirejati umetnostne razstave, in prav na Pm teh razstav 1-1900 so se pi-vič pokazali s svojimi deli mladi slo-venski impresionisti, ki so položili temelje slovenski moderni in ki jih je zato sedaj upravičeno počastila s svojo prvo razstavo Moderna galerija, — dolgoletni sen in sedaj uresničeni cilj naših umetnostnih prvakov, Ivana Groharja (1867. 1911), Riharda Jakopiča (1869-1943), Matija Jame (1872-1947) in Mateja Sternena (1870). Sternen je edini izmed svojih tovarišev, članov dunajskega umetniškega kluba «Save» (1904) doživel ta veliki praznik slovenske umetnosti. Tudi ta naša razstava je ponovno pokazala, da odloča tudi v slikarski umetnosti o umetniški višini ali vrednosti dela umetniška osebnost s svojimi ustvarjalnimi sposobnostmi in da ne odločajo zgolj formalna sredstva, način ali slog (stil) določene dobe ali šole. Naši umetniki se poslužujejo umetniške govorice svoje dobe, ki bi ostala brezizrazna ali nema, če bi ti naši mojstri impresionizma ne bili močne umetniške osebnosti. Kakšen je torej način impresionističnega slikarstva, in drugič katere so notranje ali vsebinske odlike teh umetnikov? Impresionisti slikajo svoje predmete predvsem v prirodi sami, in sicer tako, da podajajo vsakokratne vtise sončne svetlobe, razsvetljave in ozračja, ki obdaja predmet, n. pr. krajino ali figuro v njej. Zato je njih barvni sestav drugačen kakor v umetnosti starejših dob, ki upošteva v glavnem le ateljejsko svetlobo in sklenjene obrise (konture) predmetov. V sončnem ozračju predmeti niso več ostro in «jasno» vidni, temveč so bolj razblinjeni in se obrisi stap ljajo. Tudi barvna in slikarska tehnika (uporaba lopatice za naglo in pastozno nanašanje barv) je v tem primeru drugačna in se prilagaja močno jrotrebam slikarja v prirodi, ki je postala glavni vir umetnikovega študija. Vendar to, kar nas še vse bolj zanima, je umetnikovo vsebinsko doživljanje predmetov ali snovi, ki jih upodablja, je njegov duševni svet ali umetniški izraz, za katerim stremi. In v tem pogledu so razodeli naši mojstri tolikšno bogastvo kakor še nihče pred njim!, pa čeprav so tudi njihovi predniki dovolj pomembni umetniki (n. pr. brata Janez in Jurij Šubic v 2. polovici 19. stol.)-Vzemimo samo naše krajinarstvo, slovenski pejsaž, ki je postal pri impresionistih za upodobitev lepot in značilnosti naše zemlje in njenega ljudstva zares neprecenljiv in pomemben. Ali ni n. pr. v Gro. harjevih delih izražena vsa nežnost in sanjavost naše kmečke poezije, tisto lirično in vedro razpoloženje, ki te prevzema v cvetoči pomladi naših dobrav in poljan in nič drugače tudi na poletnih senožetih, -jesenskih in zimskih meglenih dneh na vasi ali zunaj v skrivnostnih samotah. Podobno sorodno nam za poje barvno pesem naših gora voda tudi preostala trojica naših mojstrov, katere je ločila od Gro harja tragična usoda njegov« smr. ti (1911). In prav Groharjevo življenje in delovanje je še posebej povezano tudi s Slovenskim Pri. morjem, ki je že od nekdaj imelo najtesnejše in najplodnejše stike svojim zaledjem v preteklih dobah slovenske umetnosti. Neštetokrat in v najrazličnejših oblikah se pojavlja naša kulturna skupnost in ubra na enotnost, ki vsebuj« sicer podrobnostih v življenju posamez-nih pokrajin toliko razgibane in slikovite pestrosti, toliko posebnih mmn •8U!i:i!ij;i — - « t svojstvenih značilnosti, bodisi v umetnosti, bodisi na drugih področjih. Povsod pa zasledimo isto mišljenje in čustvovanje na-ših ljudi, visoko v planinah in v gorskih vaseh pa r.a našem Krasu, v bregovitem Posočju, kakor tudi v sončnem vipavskogoriškem svetu, na brdih, in v dolinah. Ne daleč za gorskimi sedli, v Sorici na koncu Selške doline je bila Groharjeva revna domačija, borna, a v prele-pem in slikovitem gorskem okolju-Kmalu po odhodu v svet je pripeljala, Groharja pot tudi v primorske kraje. Ko je služil v vojski, je mikalo mladega in idealov polnega janta na akademijo v Benetkah in je pobegnil v južne kraje. V Trstu so ga zato obsodili kot begunca, tu je prestal svojo petmesečno ječo in svoj kazenski vojaški rok (1889. tik pred študijskim potovanjem v Italijo, zg katero mu je končno uspelo doseči podporo deželnega odbora. Na Groharjevo zgodnjo bivanje v Primorju nas na tej razstavi spominja samo oljna skica «Pri morju», ki nam kaže majhen izsek obale med prednjo kamenito ograjo in med morjem, motiv, ki je slikan v skopih in preprostih potezah. Slikarsko je nedvomno zanimivejša, slikovitejša «Hiša ob vodi» (po katalogu 1899). Pred l. 1902. je nastala tudi «Krajina s topoli», nadalje slika «Stari devinski grad», «Devin», še starejši deli pa sta «Na pokopališču v Gorici» (signirana 1895) Brezdomci (1927) 1892), Nato se je. šolal v Gradcu in v Monakovem. Po povratku v domovino je Grohar oktobra 1902. drugič odpotoval v Beneško Slovenijo, (St. Peter na Beneškem), kjer je slikal le malo časa; nepričakovano se je moral vrniti v Ljubljano zaradi neutemeljenih obtožb, ki so ga tokrat najgloblje prizadele in mu pripravile stisko, razočaranja in bolezen. Jetika ga je strla prav in «Most v beneški vasi» '.akvarel, o. 1895), vendar teh del na tej razstavi ni ter so bila prikazana zadnji krat na galerijski kolektivni spominski razstavi 1926. Videti je, da j« moral biti Grohar tudi 1895. v Primorju ali pa da je slikal po drugih starejših predlogah (risbah). Znano je še, da je Grohar tudi 1909. obiskal Trst in Gorico in da je v vseh dobah svojega razvoja pose- gel po primorskih krajinskih motivih, kar naj pomeni, da naše na" vedbe v tem bežnem pregledu in naštevanju nikakor ne zajemajo vseh tovrstnih del. Poseben dogodek za naše tržaške Slovence je prva slovenska umetnostna razstava v Trstu oktobra l. 1907, na kateri so bili zastopani tudi naši mojstri impresionizma (Jakopič, Grohar, Jama), v tem času že priznana umetniška skupina mladega slovenskega slikarstva. Odmev te enkratne pomembne kulturne prireditve je bil tedaj razumljivo bolj politično reprezentativnega pomena, saj dobivajo naši primorski rojaki umetniki kasneje svoje umetniške pobude, v kolikor se seznanjajo s slovenskimi impresionisti in z našo moderno, neposredno iZ skupnega središča v Ljubljani. Zanimivo je opažati, kako zasleduje mnoko kasneje slikar Albert Sirk, rojak iz Sv. Križa pri Trstu, tu. pa tam sorodne cilje glede stopnjevanja barvne in svetlobne slikovitosti, ki Pa ostane v svojem bistvu še vedno realistična. Istega leta, nekaj mesecev pred umetnostno zastavo v Trstu, o kateri piš« Jakopič (Ljubljanski zvon, 1907, str. 680-682) pod naslovom «Mi vstajamo», da j« doživela neuspeh, j« prav ta naš najvidnejši glasnik in organizator slovenske moderne umetnosti, veliki umetnik Jakopič, predložil ljubljanskemu občinskemu svetu načrt za ustanovitev slovenske umetnostne galerije v Ljubljani. Leto nato smo že dobili umetnostni paviljon. Vztraj-na in dosledna borba naših impresionistov je končno morala uresničiti vsaj del njihovega programa, Polagoma se je posrečilo zasidrati mlado sodobno slovensko umetnost, ki je tedaj razpolagala s tolikšnimi umetniškimi silami, v napredno mislečih krogih naše javnosti. Nadaljevanje prihodnjič Duh bratstva in edinstva ter po polne enakopravnosti je bil temelj skupne antifašistične borbe hrvaškega in italijanskega naroda v na-rodno-osvobodilni borbi. Ta temelj je ostal neizpremenjen kot edino pravilen tudi v povojnem času, ko se je na podlagi najbolj demokratičnih načel začela izgrajevati nova Federativna ljudska republika Jugoslavija. Enakopravnost med vsemi jugoslovanskimi narodi ni bila niti v najtežjih časih okupatorskih ofenziv sam0 na papirju. Zato uživajo Italijani v Jugoslaviji, posebno med Hrvati v hrvaški republiki, kjer živi italijanska narodna manjšina, ne samo vse manjšinske pravice, temveč popolnoma enakopravni. Italijanski narodni manjšini v Jugoslaviji se ni treba boriti na pr. za narodne pravice. Da, celo kolikor se samo zaradi pomanjkanja sposobnih ljudi ne morejo sami dovolj krepko izživljati v duhu svojih bogatih kulturnih tradicij, je že tu ljudska oblast, ki pomaga pri ustvarjanj i kulturnih or-ganizacij, pri dviganju novih italijanskih kulturnih kadrov, ki materialno in moralno v vseh prilikah podpira italijansko narodno manjšino. 2e takrat v letu 1943, ko so se partizanske brigade morale skrivati po gozdovih Gorskega kolarja, po skalnatih dolinah Kastavštine io po redkih gozdovih Učke so se italijanski partizani med večino hrvaških partizanov čutili kot med svojimi tudi v kulturnem pogledu. Prve italijanske partizanske publikacije so izšle novembra 1943 v partizanski tehniki Brikvice nad Bribirom, to je globoko na ozemlju še stare Jugoslavije, dalje razne brošure v Cvijah nad izvirom Ri-ječine na Kastavštini, še druge v Globičih tudi na Kastavštini. Celo vrsto italijanskih partizanskih listov so izdajali takratni oblastni odbori v času težkih borb, tako: «La donna istriana«, «La libertà», «La nostra lotta», «Lottare», «Noi giovani» in druge. Takoj po osvoboditvi so istočasno s hrvaškimi listi izšli tudi italijan-ski in so se pojavile novo tiskane knjige za italijanske šole, za sindikaliste, za vse Italijane-otroke in odrasle, z leti je izdaja italijanskih knjig postala še bolj sistematična, da stalno izhajajo na vseh po-priščih kulturnega življenja venomer nove italijanske knjige. Poseben odsek za italijanske šole pri ministrstvu za prosveto v Zagrebu skrb; skupaj z «Uredom za informacije» pri Predsedstvu vlade Hr-vaške, da je italijanski knjižni trg zmerom dobro založen z novimi italijanskimi knjigami. Unija istrskih in reških Italijanov pa dgje vzpodbudo, nakazuje potrebe in pa tudi sama tu pa tam izdaja po kakšno knjigo splošne važnosti za italijansko narodno manjšino v Jugoslaviji, tako n.pr. knjigo: «Gli Italiani nella RPF di Jugoslavia», ki vsebuje vse. polno podatkov o italijanskih' šolah, italijanskih kulturnih klubih in sploh o življenju Italijanov V Jugoslaviji. Tudi zajetni almanahi, ki izhajajo vsako leto, so plod italijanske Unije. Jedro vsega italijanskega za-ležništva v Jugoslaviji tvorijo tri sistematične zbirke, in sicer: 1. Piccola biblioteca di cultura: 2, Piccola biblioteca politica in pa 3. I grandi uomini e le loro opere. Do konca 1948 je izšlo samo v mali kuitumi biblioteki "3 knjig, tako na pr. kratki življenjepisi mučenikov znr-osti: Kopernika, Giordana Bruna, Galileja in Keplerja, dalje knjiga o atomih in molekulah, o praživalih, o zemeljski skorji kot dokumentu razvoja zemlje, o zemlji in svetovju, o strašnih silah ng-rave. Knjige te biblioteke jzhajajd redno po določenem načrtu, tako da bo lahko imel vsak Italijan V Jugoslaviji malo, toda popolno zbirko znanstvenih razprav. Mala politična biblioteka pa poglablja politično znanje Italijanov v Jugoslaviji. V malih knjižicah se seznanjajo z nauki marksizma-leninizma, v Kardeljevi razpravi o zadružništvu se spoznajo z napakami stare- NOVA PREMIERA SNG ri COVA: UZI fJs&P&l Mira Pucoya je zajela snov iz dni italijanske okupacije .enćga, dela Slovenije. Prenesla je ligu re, iz_ Življehjskp'.resrii6nosti\ na ocièi\ 'jih med seboj smiselno‘'po vezala, 'prikazala njihove odnose in nasprot-stya med starimi in novimi idejami in tako ustvarila psihološko dramatično dogajanje. Prikazala je na eni strani sebičnost in cinizem liberalnega meščanskega kroga tedanje slovenske družbe, na drugi strani pa iskrenost in idealizem na noyo se porajajočih sil. Vzroki te borbe dveh svetov, od katerih se bo eden spremenil v pepel, se nahajajo seveda še v preteklosti, kar je v drami seveda tudi nakazano, tako da imamo smiselno povezavo s prejšnjimi razmerami in da se nam odpre obenem tudi pogled na bodoče dni. Prikazala nam je ljudi, ki si sloje nasproti že od vsega početka, obenem pa tudi notranjo borbo mlade Tanje, ki se je že zdavnaj čustveno ločila od te družbe pod vplivom mladega Roba in ki že skraja ve, da Živi med ljudmi, ki so odigrali svojo vlogo v Življenju, ki se zaveda kdo bo zmagal, a se kljub temu le z muko dokoplje do odločitve, ker jo veže na prejšnji svet še skrb in ljubezen do očeta. Stari, bolni senator, je kol politik eksponent gospodarskih krogov in orodje v njihovih rokah, čeprav si domišlja, da vodi niti on. On bi hotel vplivati na razvoj dogodkov in jih spraviti v ono smer, ki se njemu zdj pravilna. Njegov svet se ruši v njem samem, predvsem zaradi tega, ker se sam ni nikoli dosledno ravnal po principih, katere na zunaj izpoveduje, in ker so oni ljudje, s katerimi se je bil poveza] močnejši in brezobzir-nejši od njega, in ker bo moral sprevideti, da ne bi zaradi tega njegova načela prodrla in da ne bi uspel v svojih prizadevanjih, četudi bi zmagali ti ljudje, kajti pri njih je zločin, za katerega pa on ni, jn ker stoji njegovemu življenju nasproti nov duh. To čuti ko opazi, da se je njegova hčerka Tanja u-maknila z njegovega sveta. Njegov nečak Savo gre do skrajnosti v syojem cinizmu in v svoji borbi za koristi svojega sloja, ki so protivne narodovi skupnosti. Samo svojo osebo išče v vsem njegoya sestra Iris. V njenem hlastanju jio užitku, je.p^ .tudi trohjca fatalizmg, k;i‘ izvira iz ' dejstva, .«ja ne more vedeti,1 kaj bo jiAri, posebno če zmagajo revolucionarji. Predsednik Tojan si želi, da bi se politične zadeve tako razvijale kot je njemu prav: Italijani naj bi le še ostali, ker mu dobro plačujejo slab premog in ker bi se morali Angleži prej še sporazumeti z nemškim kapitalom, s katerim je bil on povezan, tako da bi on od tega še za naprej imel korist. Narod ga seveda-pri tem prav nič ne briga, kot tudi ne briga narod odvetnika Beliča, ki se kaj ironično izraža o ubogem narodu, ker mu intervencije pri oblasteh precej nesejo. Spregledal je sicer Belič igro ljudi Tojanove vrste, pa se temu ne protivi, ker mu pač tako nese. Beneški Slovenec, vojni kurat Padre Giovanni, je moralno pokvarjen človek, ki se hlini, da si želj rešit-ve svojih rojakov, da bi čim več zvedel kot agent italijanske tajne policije. Zdravo silo ljudskih množic predstavlja stari Rob. Dr. Sonc je tudi eden izmed tistih, ki jim nič nj prav. Ni jim prav da bi gospodarili isti, ljudje kakor nekoč, to sé pra^i, ;da jri si polnili žepe, ve dà; se 5e SfefljN, ki jo senator rešuje že; potopila. Vzlic temu se pa ne more in ne upa jasno izreči France MarteJ je človek iz družoc novih Ijvidi, ki žrtvujejo vs? za vse, zatp ida žpliiga novi čas. V osebnih značajih se zrcali) i psihološki kompleksi raznih slojev slovenske družbe. Borba v tej drami tedaj ni zunanja, temveč se odigrava v miselnih spopadih, zato ni v tej drami skoro nič zunanjih dogodkov. Notranje dogajanje raste, in se razvija le v Tanji, nežni čustveni senatorjevi hčerki, ki si je čustveno že na jasnem in se zato v njej bije borba le med nasprotujočimi si čustvi. Realni liki so dovolj odmaknjeni od nas v pravilno objektivnost. Taka je psihološka zgradba te drame. Stane Raztresen je dobro doumel, da mora podati ljubečega, zaskrbljenega očeta in cbenem politika, kj hoče zmago svojega mnenja, človeka ki je zašel y precep, iz katerega ni rešitve, človeka ki se upira zločinskim dejanjem v lastnih vrstah, a v katerem izgoreva ogenj njegovega lastnega sveta, bolnika, ki bi hotel še za nekaj časa premagoviti bolezen, zato da reši Tanjo in da izpelje do konca svojo politično linijo. Bolezen in starost ter njegovo brezupno prizadevanje, skrb in zavest, da gre h kraju vse, kar je on hotel, so ga naredile jedkega. Razočaran je, ker ‘čuti, da se je hčerka oddaljila od njega in njegovega sveta. Tako je Raztresen dosledno podal svojo vlogo. To je bila doslej prav gotovo njegova najboljša vloga. ZLATA, RODOSKOVA je tolmačila vlogo Tanje tako kot sem povedal v uvodu in jo je znala v izraževanju čustva tudi v tem smislu izpeljati. Z muko pride do spoznanja, da ni dovolj čustvena oprede-litev ampak, da je treba dejansko stopiti odločno v borbo. Do tega jo dovede tudi zelo rahlo nakazana porajajoča se ljubezen do Franca. Njeno odločitev pospeši dejstvo, da v njeni hiši zajamejo Franca. -V-SVojih kretnjah pa je še vedno preveč odsekana, kar ni v skladu z značajem figure. Igralec mora prilagoditi svoje kretnje in izraz svo- V srèdo 1. junija je gostovalo SNG z Gogoljevo «Ženitvijo» v Borštu, kjer je repriza te igre doživela kot doslej povsod velik uspeh. • • • V soboto 4. junija je bila prva repriza igre «Ogenj in pepel» Mire Pucove na Kontovelu. S tem je začelo novo romanje našega gledališča med našim ljudstvom, zato da bodo lahko vsi deležni tudj te gledališke igre. * * * Nekateri igralci, člani SNG, so letos na novo oživeli «Veselo sceno» in so imeli svoj prvi nastop v mali dvorani gledališkega paviljona v ul. San Vito v četrtek 2. junija, ki je bil namenjen v prvi vrsti članom prosvetnega društva «Srečko Kosovel». Nastopili so s staro, kratko francosko «Burko o jezičnem dohtarju», s šaljivimi pri-žori, samospevi, šaljivimi kupleti in spevoigro «Pod lipico zeleno». Ponovno je ta skupina nastopila v torek 7. junija v Dolini. ■ ■■ u g t zadružništva in s socialistično j smerjo novega zadružništva na va-si, v razpravi Moše Pijada pa o | ustroju diktature proletariata. Vrste se v tej zbirki še drugi pisci, tako Boris Ziherl, Svetozar Vukma-novič in drugi. Podobna mali kulturni biblioteki je tretja zbirka «Veliki ljudje in njihova dela». V tej zbirki je opisano delo in življenje velikega italijanskega umetnika Tiziana, velikega italijanskega duha in umetnika Leonarda da Vinci, španskega čudovitega slikarja Goya in tolikih drugih. V posebnih brošurah dobijo Italijani v Jugoslaviji prevode najvažnejših zakonov, tako na pr. zakone o agrarni reformi, o tisku, o invalidih, o vajencih, o veroizpove-dih itd. Kot ostale brošure o raznih zakonih so dobili Italijani tudi v nakladi 5.000 izvodov brošuro o Zaščiti narodnih jn verski pravic v Jugoslaviji in zakon o prepovedi izzivanja narodne, rasne in verske mržnje. Stala je samo 3,50 dinarjev, tako da jo je lahko še tako siromašen človek kupil. Preteklo je le šest let, odkar se stalno širi ideja bratstva med narodi Jugoslavije in zato nikomur niti v glavo ne pade, dg bi kakor koli žalil Italijane v Jugoslaviji, kot na pr. tako pogosto obdelujejo nas v Trstu in Gorjci s «sciavi». Na splošno jzkajajo italijanske knjige v Jugoslaviji v nakladi 3-5000 izvodov. Istočasno pa ne uganjajo ljudske oblasti nobenega šovinizma in kupujejo za italijanske knjižnice in kulturne klube knjige za vsote, ki gredo v milijone. Ljudske oblasti ne skrbijo samo za to, d» pride čimveč italijanskih knjig med vrste italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji, temveč skrbno zbirajo in čuvajo vse stare hrvaške in italijanske rokopise v velikih znanstvenih knjižnicah Zadra jn Reke. Iz popolnoma porušenega Zadra so še pravočasno rešili vse knjige stare zadrske knjižnice in jih uredili v novo urejenih prostorih. Okoli 100.000 zvezkov znanstvene knjižnice so bogat vir za vse znanstvenike Jugoslavije, ki preučujejo zgodovino Dalmacije jn Gornjega Jadrana. Tudi znamenita reška knjižnica, ki je štela pod fašizmom 40.000 zvezkov, je najlepše urejena in povečana z novimi nabavkami m 80.000 zvezkov. Izbrano strokovno osebje čuva, skrbi in urejuje tudi manjše mestne arhive v Pulju, Rovinju in drugih manjših istrskih mestih. Proti koncu vojne po polomu fašizma so italijanske oblasti odnesle redke stare primere knjig jn doku-mentov v Italijo. Zlasti so v tem pogledu očistile Pulj in Zader. Posebni odposlanci jugoslovanske vlade, zlasti univerzitetni profesorji se mude že mesece in mesece v Italiji, kjer predlagajo sezname odnesenega arhivskega materiala, ki naj bi se vrnil v arhive in knjižnice mest, ki so bila P° mirovni pogodbi dodeljena Jugoslaviji. Je to dolgotrajno in mučno delo, kot je to vedno bilo z arhivi in umetniškimi deli odnešenimi po vojnih dogodkih- Kot se skrbno čuva stara knjiga za znanstvene namene, tako pa živo teče tok nove knjige Za široki krog občinstva. Poleg znanstvenih knjižnic delujejo posebne mestne knjižnice široke kroge bralcev. Hrvati v Istrskih mestih in v Zadru prihajajo po desetletjih do svoje hrvaške knjige, riso pa zato prav nič prikrajšani Italijani, katerim stoje na razpolago splošne mestne knjižnice in knjige v italijanskih kulturnih klubih, ki delajo in s razvijajo povsod, kjer živi večje število Italijanov. Reška 'vojezična radijska postaja s svojimi italijanskimi oddajami, reško gledališče z italijanskim ansamblom, mešane operne predstave, kulturno - umetniška italijanska društva po istrskih mestih, kjer žive Italijani, predvajanje filmov z italijanskimi napisi, obilica stare in nove knjige, italijansko £aso pisje, vse to daje Italijanom v u-goslaviji možnost popolnega kul. turnega izživljanja v duhu njihovih starih kulturnih tradicij in kot popolnoma enakopravni člani velike družine med raznimi narodi Jugoslavije. jega obraza značaju svoje vloge. JOŽE BABIC je postavil pred nas brezobzirnega cinika, ki zasleduje odločno svoj cilj. Predstavil je brez vsakega pretiravanja brezsrčnega človeka, ki gre hladnokrvno naprej po svojj zločinski poti. V vsem je d° podrobnosti izdelal svoj lik, tako da je živo zaživel pred nami, ne da bi bil s pretiranim dramatiziranjem preobložil svojo vlogo. V ANGELCI SANCINOVI je zaživelo plehko dekle, ki hlepi samo po vnanjem blesku, po trenutnem uživanju in nasladi. Zaradi same sebe, pa tudi zato, da bi poskrbela bratu ugodno zvezo z londonskim kurirjem, hoče omrežiti Franca Martela in v tem nastopu je bila tudi najboljša. Znala je dati svoji vlogi lahkotnost svojega brezmiselnega življenja in ton nadutosti. Ves čas je bila njena igra skladna in prepričljiva. To pot se je BELIZAR SANCIN rešil one hladnosti podajanja, zaradi katere niso njegovi liki pravilno živeli, čeprav so bili pravilno igrani, že v zadnji svoji vlogi pr; «Globoko so korenine» je v tem smislu napredoval. V tej vlogi je zaživel pravi človek s takim značajem kot mu ga veleva vloga. ERNEST ZEGA je z masko, kretnjami in govorom dobro posnemal odvetnika in politika Beliča, ker le to plat poudarja njegova vloga, ta. ko da je postal ta lik celoten in verjeten. RADO NAKERST je bil v svojem nastopu kot napačni kurir iz Londona prav tako samozavesten, gotov samega sebe, neustrašen, hladnokrven. junaški, pripravljen izpostaviti se brez oklevanja vsaki nevarnosti, zavedajoč se, da mor? tvegati vse za vse in pozabiti na vse, kot sm0 tega bili vajeni pri partizanskih borcih. Iz njegove igre je dihalo opogumljajoče in prepričujoče navdušenje, ki se je dvignilo v momentu aretacije do povsem verjetnega pa tosa. ANTON POŽAR je bil, v maski in obnašanju dober zdravnik, vendar je bila njegova govorica premalo plastična. Vse skozi človeški in iskren je bil KOSIČEV Rob, predstavnik malega človeka, kateri se je moral vsakomur priljubiti in s katerim mora vsakdo sočustvovati. Kosič je to vlogo izdelal z vso ljubeznijo in je v njej popolnoma na novo zaživel s pravo življenjsko preprič-Ijivostio. MODEST SANCIN je bil pravi priliznjeni, hinavski, maziljeni, povsod oprezujoči vojni kurat in tajni agent, izprijen in podel človek, katerega je podal plastično z glasom v kretnjah in v mimiki. Vešče .ie znal prilagojevatj fon svojega glasu vsakokrntn'n nameram svojega lika. VERA REMCEV A je bila v vseh podrobnostih tihotapska usmiljenka, ki zna hote biti potuhnjeno ne. opazna tudi tam, kjer je njena navzočnost potrebna in upravičena in ie zato n; treba skrivati. Učinko. vito je vplivala kot taka in kot slepo orodje v rokah svojih pokvar. jenih predstojnikov. Režiser Milan Kosič je realistično zgradil potek dogajanja v smislu teksta drame. Brez pretirava-Ria je podčrtaval dramatične mo. mente in je pravilno ter človeško ■n življenjsko verjetno vodil tudi izraževanje čustvovanja. CESAR je znal dati ambientu pečat ugodnega življenja meščanskega sloja, ki nima prevelikih zahtev za skladnost v slogu, le da niso razlike preveč kri-čeče, ker sta mu važna predvsem udobnost in nekoliko razkošja. Občinstvo je pravilno objektivizirani ambjent in osebe lahko popolnoma razumelo. Ta premiera je dozivèla upravičeno močan uspeh. J. K- * * * Fo: zaključenem tekmovanju med de-lavskijfii kulturno-umetniškimi društvi Bosne in Hercegovine so bile razdeljene nagrade najboljšim društvom kot je določila ocenjevalna komisija, Razdeljenih je bilo precej nagrad v zneskih 40.000 din, 30.000 din in 25.000 din. Glavni odbor Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine je določil 250.00 din, da se razdelijo med najboljše voditelje odsekov in skupin. med Ijud'ìlvmi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim V soboto 4. t. m. je bila na prijaznem vrtu domače svetoivanske gostilne pri «Capuzzeri» — ali kot bi mi Slovenci rekli «Pri nekdanji zeljarici» ker je svoje dni v tisti domačiji živela gospodinja, ki je pridelovala zelje, ga morda tudi po domače kisala in nato razpečevala, — zelo posrečena in pomembna umetniško — kulturna prireditev, na katero je našo javnost povabilo v goste slovensko prosvetno društvo «Simon Jenko». To ime nam je že znano, ker je to društvo še lansko leto priredilo mnogo pestrih koncertnih, recitacijsko — igralskih in tudi šaljivo — vedrih zabavnih večerov z dobro umetniško vsebino, dostopno vsakomur, kajti kar je lepega ugaja vsem, ki so pa zadovoljili tudi zahtevnega obiskovalca. Naš list je še vedno skušal ugotoviti pri vsakem pojavu ali dogodku, ki ga je zabeležil v svoji kulturni kroniki, tisto mesto, tisto vrednost in tisti pomen, ki mu je šel prj našem kulturnem snovanju, ki je bilo vse doslej zelo mnogovrstno, ker je upoštevalo vse panoge umetniškega ustvarjanja in kulturnega udejstvovanja. Iz tega našega poročila bo postala očitna pomembnost tudi te, le imenujmo jo tako, «veselice», saj je ves spored razveseljeval naša srca, če pod tem razumemo uteho, zadostitev umetniških ali kakih drugih zdravih in naravnih duševnih potreb, užitek, vedrino, ki nastane v nas. ko se zazremo v prelepi svet umetnosti itd. V svojem pozdravnem nagovoru je tov. predsednik «Simona Jenka» čestital svetoivanskemu pevskemu zboru «Slavko Škamperle» k njegovi uspeli turneji po Dalmaciji, k njegovi požrtvovalnosti, k njegovemu prizadevanju, poglobiti kulturne vezi z našim matičnim zaledjem, zato da bj bila naša kulturna raven na isti višini kot pri našem matičnem narodu in da bi se v istem pravcu razvijala, k njegovemu prizadevanju posredovati našemu ljudstvu vse ono, kar je bistveno za našo narodno samobitnost ter lepoto in duha naše pesmi. Dejal je še, da je naša pesem bistvena za naš narodni značaj, za našo tenkočutnost, za našo občutljivost, za vse odtenke našega notranjega življenja in za realnost, v kateri je naš človek živel v raznih zgodovinskih dobah. Naša pesem je ona močna sila v nas, ki nas je družila, ki nas je krepila, da smo kljubovali in premagovali vse težave in sile, ki so nas ovirale in skušale zatreti, kj je oblikovala v nas vse ono, kar je tvorilo značaj našega naroda, njegovo miselnost in njego-va čustvena nastrojenja. Kultura je osnova narodovega življenja. Kulturna usedlina daje vsakemu narodu neizbrisen pečat njegove narodnosti. Od tod se razvija njegovo družbeno življenje, njegovo gospodarsko in politično snovanje, kar vse zopet vpliva na kulturno snovanje in skupno s tem tvori skupnost njegovega celotnega živ. ljenja. Cim izrazitejša je ta kulturna usedlina, tem izrazitejše je vse njegovo življenje. Pesem tega dru-štva, je dejal govornik, je tako dobra. da je lahko zadovoljila tudi temperamentne in zahtevne Dalme-linee. V vsem tem je govornik videl pomen tega gostovanja in tudi prireditve tistega večera in vseh podobnih prireditev. Kot doslej si bomo tudi za naprej prizadevali izoblikovati v nas to, kar je bistveno našega in svetoivanski pevski zbor bo v tem duhu vedno posredoval našemu ljudstvu slovensko in slovansko pesem, ker čuti kot mi vsi v sebi slovensko kulturo in potrebo po lepoti in umetnosti. Žene ga k temu njegovo notranje, prirojeno navdušenje. Spored je bR zelo skrbno in skladno sestavljen. Petje je zelo ugajalo občinstvu, ki ga je zaverovano dojemalo. Ogrelo je zaradi dovršenosti in čustvenosti predna* Nadaljevanje na 14. strani 14 IfPl jU Jho'iLmla med tiiiđdlvom milili.. iiiniiimi Nadaljevanje s 13. strani sanja, ki ga je pevovodja tov. Ven turini zelo dobro izdelal. Recita-cijske točke so bile izrecno dobre in so močno dojmile vse navzoče. Bile so izdelane do vseh odtenkov čustva kot so ga izpovedali Kajuh-Destovnik v svojih pesmih «Dekle v zaporu» in «Kmetova pesem», Franc Kosmač v svojem '«Pismu partizana materi», Srečko Kosovel v svoji pesmi «Kakor naraščanje» in naš slovenski genij France Prešeren v dveh igrivo-šaljivih pesmih «Hčere svet» jn «Jezični dohtar». Recitirali so tov. Mara Gecova in Berta Ukmarjeva, učenki SNG in tov. Jofež. član «Slavka Škamperle». Zato so tudi te recitacije našle pot v srca vseh navzočih. Prijetno vzdušje so pomagalj ustvariti tudi svetoivanski harmonikarji člani iste kulturne skupine. Pri vseh je bilo opaziti veliko za-dovoljstvo in zadoščenje. Vsem se je brala na obraz ' velika želja in potreba po takih umetniških prireditvah. ki naj bi bile kót ta na dostojni umetniški višini in od mar-sikod je bilo čuti, da naj se taki večeri pogostoma prirejajo, KONCERT «KOMORNEGA ZBORA» NA OPČINAH Kar smo rekli v prejšnjem vre-dnotenju tam navedene kulturne prireditve, velja, v kolikor gre za načela, tudi za to prireditev, ki je bila sicer strogo koncertna. Komorni zbor je za časa svojega obstoja naštudiral, že obširen program, preko dvesto pesmi, ker vežba stalno tako. kot da bi bila to profesional-na skupina. V svojem repertoarju ima pomembnejše skladbe iz slovenske. hrvatske, sr' ke in ruske zborovske literature. Zato je Pa ta zbor zelo rutiniran in poje z lab koto tudi zelo zahtevne pesmi. Ta koncert ni bil stilen, ker zbor ni izvajal pesmi n, pr. samo iz ene dobe ali samo isto zvrst pesmi ali na morda samo pesmi istega skladatelja ali pa tudi več skladateljev, ki bi pa zastopali vsi isto umetnostno smer, jn ker tudi ni hotel pokazati pregleda razvoja naše zbo. rovske pesmi. Dirigent je hotel pri-kazati občinstvu le niz kvalitetnih in zahtevnih pesmi, zato da bi spored tako postal pester in zanimiv Zaradi svoje razgibane raznovrstnosti je koncert zelo ugajal ob-činstvu. Na tem svojem koncertu v petek 3 t. m. je zbor ponovno pokazal, da je dovršeno ubran, Ta zlitost gre od pianissima do mezzoforte. Pri močnejših stopnjah izrazne jakosti pa tu na tam rahlo izstopajo posamezni glasovi, ker pri majhnem številu pevcev ni mogoče v takih primerih doseči take zlito.sti glasov kot pri številčno močnejših zborih. Zborovodja U. Vrabec je tudi pri tem koncertu vse pesmi na. ravno in dovršeno tolmačil in se pri tem ni lovil za nepotrebnimi efekti. V prvem delu smo slišali borbe ne in partizanske pesmi, katerim je vsem dal njihov pravilni notranji patos. Najboljša je bila «Bile-čanka» v Vrabčevi obdelavi. V dru. gem delu je zbor izvajal umetne pesmi, ki jih pa ni tako dobro pripravil, kar je bilo opaziti pred. vsem v Grečaninovi «Jeseni» tn Mirkovi «Odkrii nam zarja svoj «obraz». Rahla le težko zaznavna nesigurnost je nastala zaradi negotovosti intonacije d.ugega basa, kar je vplivalo tudi na druge glasove. Naiboljša je bila Kogojeva pesem. «Trenutek». Dovršeno je zbor izvajal {jve Galli sovi, skladbi in zelo sta navdušili Adamičevi «Jezdec» ;n «Mlad junak». V tret. iem delu so najbolj ugajale prepro-stc harmonizacije slovenskih in hrvatskih narodnih pesmi. Zbor je moral ponoviti pesem «D~kl-> na vrtu zelenem sedi», v kateri sta pela solo sopranistka Mirjana Per tot in Marijan Solenc. Velik uspeh Pa je dosegla pesem Krsta Odaka «Dremlje mi se dremlje», ki jo je pela altistka Danica Trobec ob spremljevanju mrmrajočega moške, ga zbora. Zbor je med našim občinstvom zelo znan in priljubljen in tudi pri tem koncertu je bilo mnogoštevilno O PODNASLAVLJANJU Vsak obiskovalec jugoslovanskih kinematografov se je gotovo že vprašal, kako vendar spremlja sliko in igralčev dialog besedilo na platnu. V novi jugoslovanski socialistični film Prisluškovalna miza je prav ljudski državi, ki povsem drugače pojmuje pomen filmske umetnosti kot pa predaprilska Jugoslavija, kjer ni več mesta tujim kapitalističnim filmskim družbam, da bi zastrupljale ljudstvo, obenem pa kovale zase mastne dobičke, je film postal eno najmočnejših kulturno političnih vzgojiteljev novega socialističnega človeka. Film je postal dostopen najširšim delovnim množicam. A da bi zdrava napredna ideja, umetnost, ki kaže novo življenje, čim globlje piodrla v vsakega delovnega človeka, je bilo treba misliti, kako prenesti misel, govorico. igro v tujem jeziku v domač jezik, Sele po osvoooditvi leta 1945. je takratno filmsko podjetje DFJ, Direkcija za Slovenijo 'ustanovilo poseben oddelek za podnaslavljanje filmov. Začeti je bilo treba skoraj maznih rok. Vendar pa so marljivost. iznajdljivost, predanost delu za novo svobodno, demokratično in socialistično držaim premagala vse ovire. Namen podnaslavljanja filmov je, približati gledalcu, ki ne obvlada tujega jezika, idejno, miselno, besedno moč in globino govorjenega dialoga. Potemtakem se deli tudi delovni postopek podnaslavljanja i> dva dela: v. literarno prevajalski in v tehnično laboratorijski. Oglejmo si literarno prevajalski del. Navadno prispe z vsakim tujim filmom ustrezajoča montaža ali dia-log-lista ali scenarij filma, to je napisan igralčev dialog (če take liste ni, mora prevajalec delati po posluhu, kar prevajanje neizmerno oteži). Tega dobi prevajalec, prevede i aa v slovenščino, nato pa sede za montažno, imenovano tudi prislu- | U škovalno mizo. na kateri preigra za prav samo poseben projekcijski aparat, majhno platno ter ojačeval-na tonska naprava, in vse je prirejeno tako, da prevajalec pri vsakem izgovorjenem stavku — leo posluša in gleda film, ki ga obdeluje — aparaturo ustavi, zaznamuje na filmskem traku in na slovenskem prevodu ustrezajoče zaporedne številke, nato zopet sproži aparature. Prevajalčevo delo zahteva obširnega in temeljitega znanja, več tujih in pa seveda predvsem domačega jezika, dalje široko in temeljito kulturno razgledanost; obenem pa izredno dober sluh za vse šepete, za govor med hrumom, fizično in živčno vzdržljivost zaradi dela v temi, med zvoki glasbe, streljanja, vpitjem in podobno. Prevedeni m piisluškovalni dialog dobi strojepiska, nato ga mora prevajalec zopet predelati oziroma redigirati. Na širino filmskega traku smeta kriti največ dva stavka z 20 črkami, računati je treba pač na zmogljivost gledalca, ki mora gledati in še brati film, ozirati se je treba na tempo govorjenega dialoga, na njega pomembnost za potek in umevanje celotne filmske zgodbe. Zato odpade vse, kar ni važno. Tako predelano slovensko dialog-listo dob; spet strojepiska, ki začne pisati dokončno besedilo na gladek umetniški papir, prirezan v širini filmskega traku. Njeno delo mora biti zelo natančno, saj mora vse črke prešteti, da pridejo enakomerno čez vso širino traku, obenem pa je njeno delo tudi dokaj zamudno. Lepota napisov je odvisna že v veliki meri od spretnosti prepisa-valke. Na ta poseben način pisano slovensko besedilo, pošljejo u kli-šarno, da narede klišeje. Za vsak napis, ki ga vidimo na platnu, je poseben kliše, dolg 21 in širok 6' milimetrov, črke pa so visoke 0.75 milimetrov (Dalje prihodnjič) KRONIKA V Rigi so dovršili prvi latvijski barvni film -.«Praznik pesmi sovjetske Latvije». Film je režiral laureat stalinske nagrade S. Bubrikov. * * * Planet Mars je predmet kratkega dokumentarnega filma, ki so ga posneli v leningrajskih ateljejih poljudnoznanstvenih filmov. B. P. Šmid je režiser filma, ponesel ga je A. S. Lav-i entjev. * * * Po metodi, ki jo je iznašel inženir S. P. Ivanov, bodo na Kavkaškem obrežju Črnega morja posneli nov plastičen film z naslovom «Sončni kraj». » • * V dokumentarnem barvnem filmu «Vrnitev k delu», ki so ga nedavno dovršili v Moskvi, je prikazano, kako se vojni invalidi ponovno izključujejo v delovni proces, potem ko so se na posebnih tečajih za to usposobili. • * » Po znadem romanu Dostojevskega «Zločin in kazen» bo režiser M. Ka-stor izdelal barvni film. TELL 1 Prizor iz italijanskega filma Viljem Tell. MM hi Plastične ceste V Argentini delajo preizkuse za tlakovanje cest z novo snovjo, s kockami iz furfurala (ene izmed tolikih pia. stičnih snovi). Pravijo, da bodo večje stroške pri graditvi takih cest «krili» z njihovo večjo trpež-nostjo. _ ----- ko zopet občinstvo zelo zadovoljno zaradi le- predstavi. pote, svežosti in izrazitega izvaja nja vseh pesmi. PETROVIČEV «VOZEL» V DOBERDOBU Veliko pozornost moramo posve, liti tudi našim kulturnim prireditvam na Goriškem, kjer je prosvetno delo precej razgibano. V nedeljo «9. maja je prosvetno društvo «Je-zero» iz Doberdoba uprizorilo komedijo «Vozel srbskega pisatelja Petra Petroviča, katero je že leta 1925 prevedel režiser in igralec Mi. lan Skrbinšek- Namen te igre je prav za prav samo zabava, kajti pisatelj ni zajel pravega življenja na vasi, Ker ta zgodba bj se bila lahko dogodila kjer kojj. Doberdob-ci so se zelo potrudili, da bt eim bolje podali svoje vie ,e in da bi bila igra čim živahnejša, kakor moča to biti pri takih veseloigrah. Igralci so bili precej kos tej nalogi. Gledalcem je igra kajpada ze-lo ugajala in nagradili so domače umetnike z bogatim aplavzom ter Izrazili željo, da bi kaj kmalu lah-prisostvovali podobni Titan Čeprav je titan kovina, ki jo lahko dobite povsod po vsej zemeljski skorji, le redko kdo pozna to kovino. Te kovine industrija skoraj do sedaj sploh ni uporabljala, sedaj pa je vendar še njena uporaba v industriji vedno večja. Njena svojstva so včasih celo boljša od jekla: ne rjavi, je prožen, kljubuje pri vleku itd. Ker je to zelo lahka kovina je verjetno, da bo titan v kratkem zasedel važno mesto med jeklom in lahkimi kovinami. Tino postane staro v 5 minutah V Franciji, deželi šampanjca, delajo v zadnjem času poizkuse, kako bi mlado vino na umeten način dobi-lo prav take lastnosti in okus, kot ga ima staro, že dolgo časa uležano vino. Sedaj so prišli do prepričanja, da lahko pridejo do tega že v petih minutah, če pustijo vino krožiti po steklenih ceveh «py-rex» in med tem časom spustijo v akcijo infrardeče žirke. Toplota, ki nastane pri tem obsevanju znaša od 55 do 60 stopinj. Tako vino skoraj v trenutku zgubi del kisline, je manj trpko in se dosti bolje ohrani. Letala bodo laže pristajala Ze nekaj let so se bavili letalski strokovnjaki s tem, kako bi zmanjšali hitrost letala pri spuščanju, pikiranju in pristajanju. Sedaj pa poročajo, da so že precej napredovali poizkusi z vijakom, ki se vrti v nasprotno smer. Kakor je znano imajo skoraj vsi aeroplani vijake, katerih dele lahko gibljejo zaradi boljšega izkoriščanja motorja, posebno pri dvi-ganju. Pri novem tipu vijaka pa more biti nagnjenost delov vijaka «negativna». Ta potem spremeni moč motorja, ki žene letalo nazaj in ne naprej. To rapravo uporabljajo zaenkrat samo pri pristajanju. Pravijo, da more zmanjšati hitrost letala od 600 m na 400 km. Uran... Medtem, ko hočejo dnevni časopisi Zapada prepričati svoje čitatelje, da Sovjetska zveza ne more narediti atomske bombe zaradi pomanjkanja potrebnih rudnin, je mnenje tehnikov teh dežel po. vsem drugačno. Tako je pred nedavnim objavila ameriška revija «Nature» vest, da so že leta 1903 odkrili ležišča rudnin (Fengana, Srednja Azija in območje jezera Balkaj), ki so potrebne za proizvajanje atomske energije ter da te rudnine niso pravnic slabše od onih, ki jih kopljejo v Ameriki in Afriki. Prvič so pri-čeli načrtno raziskavati ta območja že v letu 1918. Pozneje so našli nova ležišča v Tinji, Agaliku, Tjurinu in celo v Ukrajini. V zadnjem času so pričeli s pospešenim tempom izkorišča, ti ta ležišča: vendar pa Sovjetska zveza iz razumljivih razlogov ni objavila podrobnejših podatkov. Ameriški znanstveniki poudarjajo v tej reviji, da si je Sovjetska zveza pridobila že dragocene izkušnje pri raziskavanju atomske energije. Umetni poliglot V nekem poizkusnem labo- ratoriju v Los Angelesu so pričeli preizkušati aparat, ki ga nazivajo «električni mož- gani». Ta more avtomatično prevesti r.r drug jezik angleški tekst, ki je bil preje prepisan na ten stroju. Dela po istem elektromehanič-nem principu kot «mize za preračunavanje», na velikih vojnih ta. djah, ki natančno določijo pot ustrelka. Viljema Tella poznamo jz zgodovine, pripovedk in literature kot revolucionarnega junaka, kateremu se ima švicarsko ljudstvu za-j hvaliti za svojo neodvisnost. Mnogi pisatelji so že obravnavali usodo Viljema Tella, med vsemi deli pa je nedvomno najbolj znana drama v petih dejanjih, ki jo je na j pisal Friedrich Schiller. Po tej dia. | mi so tud; v Italiji izdelali film, ki ga zdaj igrajo v Trstu. Švicarski kantoni: Uri, Unterwalden in Schwyz sklenejo zvezo zoper Avstrijo, ki jo zastopa tiran Gessler. Viljem Tell, preprost človek, v za ; četku ne sodeluje z uporniki, dasi z njimi soglaša; to dokaže zlasti takrat, ko pomaga mlademu kmetu, da pobegne pred Gesslerjevo kaznijo. Do vodje upora pa ga pri vede nenavadna okoliščina: Da bi dal Gessler Švicarjem čutiti, da so njegovi sužnji, je uka. zal, da sredi trga izpostavijo njegov klobuk, katerega mora vsak mimoidoči pozdraviti: Ko je šel nekoč mimo tega klobuka Viljem Tell s svojim sinčkom, ne da bi se pr klonil, je Gessler za kazen od njega zahteval, da sestreli jabolko z gla-ve lastnega sina. V. Tell je kot do-ber strelec preizkušnjo srečno prestal, toda takrat se je v njem ro. dilo smrtno sovraštvo do tiranskega gospodarja. Neprestano mu je stregel po življenju in ga končno res usmrtil. Dejanje se sicer nekoliko diugače razpletakotvdrami, vendar je v bistvu enako; končna tiranova smrt in upor ljudstva vrnejo Švicarjem svobodo in Viljema Tel. la proglase za osvoboditelja domovine. Film sicer ne poustvarja vse veličine klasične drame> je pa ven. dar precej močan. Tako na primer predvsem učinkuje scena na trgu, napeti so tudi zadnji prizori med Gesslerjem in Rudenzom. Zelo dosledno je izpeljan značaj Viljema Tella, ki ga je res umetniško predstavljal znani igralec Gino Cervi. Viljem Tell je družinski oče srednjih let, ki nežno ljubi svojo ženo in otroke, in v katerem je globoko razvit čut tovarištva. Njegovo pravo nasprotje pa je zlobni in sadistični Gessler, ki ga tudi zelo do. bro igra Paul Muller. Vlogo žene, ki sočustvuje s trpečim ljudstvom in mu prav za prav pripomore do zmage, igra Monique Orban. Kakor je v vsem filmu čutiti tiranstvo, ki tlači ubogo ljudstvo, ta* ko tudj diha iz vse igre upor, pro-test proti tiranom in želja po svobodi. Le škoda, da nam ponekod scenerija ne more pričarat; resnične narave. Med novimi francoskimi filmi, ki so vzbudili največ pozornosti so: Nova filmska verzija «Manom», ki jo je režiral Henri Georges Clouzot, «Fantom proti Fantomu», režija Ro* berta Bernaya, «Doktor Laennec» v režiji Maurice Clochea, «Molčanj* morja» po knjigi P. Vercorsa. Otvoritev nogometnega igrišča na stadionu "Prvi maj,, PONZIANA - DINAMO 2:3 in le tnalo je manjkalo, da Potma~ na ni dobegla neodločenega iemltata Qb priliki otvoritve novega nogometnega igrišča na štadionu «Prvi maj» je igral zagrebški Dinamo prijateljsko tekmo z domačo Ponziano. Vendar pa je prišel Dinamo precej okrnjen v Trst. Manjkali so Čajkovski, Jazbinšek. Lešnik, Cimermančič, Lampelj in Kacian (Kacian je že dalj časa bolan; njega so imenovali «možgane» Dinama). Ti odlični nogometaši, ki so bili tudi na znamenitih turne-jih v inozemstvu z Dinomovim moštvom (Avstrija 5:2, uspehi v Belgiji) so bili nadomeščeni z igral, ci zagrebške Lokomotive, ki so se venili s turneje po Alžiru. Prišel pa je v Trst naš stari znanec Wolfl, katerega smo zopet enkrat videli, kako zna prav po lisič- je paziti na ugodno priliko, kako se zna postaviti na tako mesto, kjer bo dobljena žoga imela največ uspeha in končno, kako zna s prej nesluteno hitrostjo opraviti odlično svojo nalogo. Carlin je imel to nedeljo nalogo, da je «pazil» na njegovo delo. Marsikatero njegovo zvito nakano je preprečil. Brez njega bi bil rezultat dosti višji. V bližini svetišča Dinama je bil za varuha Horvat L, ki je s svojimi dolgimi nogami znal priti tudi do Erede igrišča, če je bilo treba. Za napadalce Ponziane je bil Horvat S tekmo med Slogo in Dinamom (1:0) se je končalo jugoslovansko nogometno prvenstvo. V obeh delih prvenstva so odigrali 90 tekem, vsega skupaj jih je gledalo nad milijon gledalcev. Prvak je postal za letos zopet enkrat Partizan, ki \ bo nosiI ta naslov vse do prihodnje- ga leta ob tem času. Partizan je zasedel prvo mesto zaradi svoje tehnike in kondi-Bobek cije. Igral je celo sezono s 17 izenačenimi igralci. Njegov odlični vratar je samo 12 krat spustil žogo v mrežo, dva gola pa je dobil Grčevič. Najboljši strelec moštva je bil Bobek (13 gplov). Partizan je prevzel 5.872 km, da je izven doma odigral vse tekme. Druga je Crvena zvezda. Na drugem ludi italijansko prvenstvo zaključeno Italijansko prvenstvo se ju kom 6alo to nedeljo z zadnjimi tekma-mi. V nedeljo bo gostovala italijanska reprezentanca v Budimpešti. Italijanska reprezentanca bo takole sestavljena: vratarja Moro (Bari) in Franzosi (Inter), potem pa Becattini (Genoa), Bertuccelli in Cuscela (Lucchese), Giovannini (Inter) in Tognon (Milan), Anno-bazzi (Milan), Fattori (Inter), in Bergamo (Genoa) ter napadalci Boniperti (Juve), Cappello (Bologna), Carapellese (Milan), Amadei in Lorenzi (Inter) ter Baldini (SampDoria). To je zaenkrat «formazione di emergenza». Pravijo, da ima vse dobre karte v rokah za uspešno igro z Madžari. mestu je zaslužno pa čeprav ima samo eno točko več od Hajduka. Ima soliden nogometni kolektiv, odličen napad (Takač, Vukosavljevič) in dobro srednjo vrsto (Palfi, Džudževič, Džaič). Crvena zvezda ima še veliko bodočnost, ker so v njenih vrstah sami mladi igralci. Hajduk je tretji, kar je že tradicija. Njegov napad je dosegel največ golov v tem prvenstvu (41) In je imel v novih vrstah najboljšega strelca Matošiča (16 go-Matošič lov). Hajduk je v zadnjih tekmah preizkusil mlado gardo v napadu: Arapoviča, Mladiniča in Krstuliča, ki sedaj tvorijo skupaj z odličnim Vukasom najmlajši napad v državi, katerega odlično vodi kapetan moštva — «stari mojster» Matošič Frane - Dmamo je bil v krizi. Zasedel je četrto mesto, ker ima moštvo neizenačeno tako po vrednosti, kakor po letih. Najboljša je linija Puk-šec, Jazbinšek, Pleše. Ožja o-bramba je večkrat menjala svojo postavo. Poskušali so jo na vse mgoče načine osvežiti po bolezni Kaciana z napadalci, vendar pa so imeli potem vedno težave, koga namestiti v napad. Woelfla smo videli «delati» v nedeljo. Ponziano, kakor poročamo na drugem mestu, smo videli v nedeljo, ker je igrala vedno zunaj; odločujoče je bilo tudi, da ni imela ves čas popolne postave, ker so bili skoraj najboljši njeni igralci po lastni krivdi izključeni. Po zadnjih tekmah, ki jih je odigrala bi lahko sodili, da če bi Vedno igrala v Trstu in če bi imela polno postavo, bi lahko zasedla vsaj osmo mesto. trd oreh. Stalno so ga nadlegovali (Tommasini, Polak), toda on je reševal vse naloge s popolnoma mirnim srcem. Dobra sta bila tudi Pleše in Lokovšek. Drugače igra sama v prvem polčasu ni bila prav nič posebnega. Videti je bilo, da se igralci igrišča če niso privadili. Prvi gol je prejela Ponziana po sami smoli. Zaradi roke v kazenskem prostoru je Pukšec streljal osemmetrovko in Seveda tudi dosegel gol (17. min. prv. polčasa). Drugi gol je padel v 38. min. prvega polčasa. Tretji gol je padel pa še zaradi večje smole kot prvi. Lokošek je streljal s približno 30 m, močno in pred golom 1 m nad talmi. Segalla se je vrgel, ker mu je pa zaradi valovi-etga terena y golu samemu spodrk-nilo, je prišel na tla prej, kot je mislil. Tako je bilo zaman prizadevanje, da bi še s tako močno iztegnjenimi rokami dobil žogo. Prekratek je bil in žoga je šla v mrežo. Ponziana je pa približno takole odgovarjala na napade Dinama. V 7. min. Polak doseže kot. Toda iz kota ni bilo nič. Ponziana je še vedno napadala. V 25. minuti bi Preselj skoraj dosegel gol, toda streljal je previsoko. Tudi rezultat 2:0 za Dinamo ni povzročil padca morale pri Ponziani. To pot je Ponziana napada. imela prvič v pomladanskem prvenstvu svojo publiko za seboj (če bi jo imela vedno, bi bila na boljšem mestu na kvalificacijski lestvici, kot je), ki mu je pomagala, da je pretrpela tudi «moralno» krizo po 3 golu. Ravno nasprotno! Ponziana je šla v čudovit napad, ki je trajal prav do poslednje minute in ki bi kmalu prinesel tudi izenačenje po golih, kakor je že prinesel izenačenje po igri. Najlepša je bila akcija Colombi-na v 9. minuti. Ta je bila menda edinstvena v vsej igri po lepoti. S srede igrišča je pripeljal Žogo v gol, sam brez pomočj je prelisjačil tri ali štiri nasprotnike in zabil prvi gol. Colombin je poizkusil takoj dve minuti pozneje s podobno akcijo, kateri je le malo manjkalo, da ni uspela. Žoga je šla preko. Polak se je pognal kot tretji v ospredje — in zopet je šel strel previsoko. Na pomoč je prišel končno iz zaledja sam Valcareggi in med igro z glavami potrese, to pot drugič, mrežo Dolca. Napadi so se nadaljevali, trda konec je bil preblizu. Ponziana je dala lepo in požrtvovalno igro v drugem polčasu. Izenačenje ji ie ušlo prav za las. TRŽ A Š K A Š P O R T N A NEDELJA datola Se ceduo ploa ,) tlemi tačkami na,)Italia iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiuiiiiimiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Woelfl Tovarna strojev si je s tekmo v Trebčah, kjer je premagala (2:1) Ar-rigonijevo moštvo skoraj popolnoma zasigurala tretje mesto na kvalifikacijski lestvici (saj konec prvenstva ni daleč in ona bo tudi napela vse sile, da si to častno mesto zadrži). Igra sama, kot smo jo videli v Trebčah ni bila nič posebnega in bi prav zaradi ugodnih pozicij obeh moštev pričakovali veliko več. Vse nekaj drugega je bila tekma med Umagom in Miljami. Milje so dobro igrale, vendar pa se jim je pripetila precejšnja nesreča. V samo igro so se dejansko zagnali, ko so hoteli popolnoma razbiti obrambo Umaga in doseči prednost. Prišlo pa je do tega, da te prednosti v začetku niso dosegli. Umag se je pravilno branil in potem, ko je čutil, da so Miljčani utrujeni, napad vrnil in tudi uspel. V drugem polčasu so hotele iti Milje v ponoven napad in vrniti Umagu milo za drago, toda bilo je že prepozno: Umag je že čutil zavest zmage, se zavedal, da bo le s tem, če zadrži napade Milj, tudi uspel. Tako je 'končala tekma s 4:3 v korist Umaga. Tekma med Skednjem in Meduzo je bila prekinjena v 43. minuti drugega polčasa. Tekmec Skednja, koprska Aurora, je uspela tudi to nedeljo. Za goste je imela Pristaniščnike. Sicer se v tekmi z njo ni kaj posebno potrudila; zdelo se ji je dovolj, če si prisluži 2 točki in niti previsoke razlike golov. Tekma se je končala z 2:0. Rojan si je «prislužil» dve točki, ker se moštvo OMMSE ni javilo na igrišču. Piran in Magdalena pa sta remizirala s 3:3. Tekma med njim je bila zelo hitra in odločna. Zdelo se je skoraj, da je to važna odločilna tekma med dvema moštvoma, ki se borita za vsako točko. Piran in Magdalena imata vsak po svoje varni mesti in da nič več ne pričakujeta od tega prvenstva; zdi se, da je šlo obema moštvoma samo za športno čjist in nič drugega. Tako je tudi rezultat popolnoma pravilen. Tekma med Sv. Ano in Ponziano B Z A BISTRE G E A. V E ZLOGO VNIC A VDORAVNO; Zensko ime - užaljen je, 2. domača žival, 3. obrtniki (tožilnik) - slovenski knez, 4 obed - naravoslovec, 5. mera • pripove- dovanje, 6. laznina, 7. španska narodna igra - ločilo, 8. žensko ime-vojaško poslopje, 9. moško ime ’ zdravilišče, 10. zaprt prostor, 11. moško ime - popularni godec iz slovenskega romana. NAVPIČNO: A. stanje - slaba hiša - italijanski operni skladatelj, B. kovina - mesto v Italiji, C. orodje - slovensko mesto - moško ime, C. žensko ime - literarna tvorba -hudobni, D. žensko ime - strah - kraj pri Trstu, E. luknje na cesti - urad, F. zasilen zdravnik . sleparija - moško ime. ČRKOVNICA Sestavi besede sledečega pomena: 1. vremenski pojav, 2. oblika «fantovskega» glagola, 3. žensko ime, 4. izdajalec, 5. kraj na Krasu, 6. moško ime, 7. tujka za voditelj. Ako vzameš iz vsake besede po tri zaporedne črke, sestaviš poziv tržaškim demokratom. „ REŠITVE VODORAVNO: 1. samun - Pazin, 2 anilin - nakana, 3, na - mlaj - nart - DD, 4. alt - obelisk - ura, 5. ton - rž - le - osa, 6. Mate - Lido 7. Pad - že - Ob - Ada, 8. bon -sinonim - era, 9. as - tona - Anam ‘ il, 10. beseda - anatom, 11. atika -ikona. NAVPIČNO: A. Sana - baba, B. anali - poset, C. mi - Toman - si, C, l Im nod - tek, D. milo - sod ), E. Nabrežina. F jež - ena, H. Nil -ona, I. naselbina. J. park - mani, K. akt - oda - mak, L. za - usode - to, M. Indra - arion, N. Nada - Alma J!£u]>ou št. 113 ža nagradno tekmovanje Ljudskega tednika IS» Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska i dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ulica Montecchi 6 Rokopisi se ne vračajo c ui.a popolnoma v znamenju bližnjega konca letošnjega prvenstva. Obe moštvi sta bili precej zmučeni, kar ni prav za prav nič čudnega, ker sta obe v zadnjih nedeljah igrali in tudi odločili celo vrsto važnih dvobojev. Zmagalo je tisto moštvo, ki je bilo najbolj požrtvovalno; in ker je bila to Sv. Ana, (2:0). je ta dobil* še e • zaporedno zmaeo Med Trstom in Opčinami v hoji V nedeljo zgodaj zjutraj je bila po cesti Fabbio Severo na Opčine tekma v hitri hoji. Udeležili so se je naši najboljši zastopniki v tej športni panogi. 2e po nekaj sto metrih sta se ločila od glavne skupine Corsi in Vecchiet in vodila prav do kamnoloma, od tam naprej pa je prišel v vodstvo Govorčin. Vecchiet in Corsi Edvard sta ga zasledovala prav do obeliska. Do Opčiri si je Govorčin pridobil celih 6 minut nastoka. Vrstni red je bil na cilju sledeč: 1. Govorčin (Sv. Marko) 54:49,4. 2. Corsi Ezio (Prista-niščniki) 1,22:0, 3. Corsi Edvard. .4 Netto, 5. Vecchiet. 6. Sulič. Košarka V tekmovanju za pomladanski pokal sta odločila tekmo Sv. Alojz in Skedenj s 40-31. Sv. Alojz je vodil je v prvem polčasu z 21-10. Kakor je bilo pričakovati bo DSz premagala Skedenj. V tekmi med njima v petek je DSZ zmagala prepričljivo s 44-32. Acegat in Barriera sta se pa sporazumela kar za 26-8. Pri tem rezultatu moramo vedeti, da je Barriera še mlado moštvo. Zenske so to nedeljo nadaljevale s samo eno- tekmo tekmovanje za Matiassijev pokal. DSZ je premagala Skorkljo s 55-32. KOLESARJI NA PROGI Trsi - Portorož - Trst -rsq od Co>[Bi |iq at Kp (uepnod Proga nedeljske kolesarske tekme je vodila iz Trsta v Portorož in nazaj. Dolga je bila 72 km. To nedeljo je bil na vodstvu v začetku Fontanot, vendar pa je ta pozneje prišel, ker mu je počila guma, v zadnjo skupino. Od tam je ves čas prehiteval svoje nasprotnike in do Trsta tudi že prišel na prvo mesto. Vso progo je vozil povprečno z brzino 42,720 km na uro. Za celo progo je rabil 1 uro in 41 minut. Drugi je bil Stibel-Marino (Arzenal), 3. Javornik Jurij (Arzenal), 4. Sosič Rudolf (Opčine), 5. Dona-del Galliano (Frausin), 6. Capretto (Olimpia), 7. Rinaldi (Frausin), 8. Rebula (Olimpia), 9. Sosič Avre-lij (Opčine) itd. firn ai PEPA PIŠE J 0 CI Draga Jaca! Končno vendarle prispeli do tržaških smo volitev, ta nedelja kakor kaže, ostra bo kot dobra bri‘.ev. Se o končnih retultatih čisto nič ne more reči, marsikak samozavestmi pa zelo se zna opeči. Prav gotovo bi Viđali od srca to dobrava' če pod imsko trikoloro bi svobodni Trst zaplaval. C e b! se to res zgodilo, bi Viđali do Santina hitro stopil roko stiske t, spila bi kozarček vina. In za blagor italijanstva bi prijatelja postala, rekla bi: Za skupne cilje boj sva v Trstu bojevala? Majh ‘■■"Urico tr> dneve sem ■‘c i -z-la^a brati sc o. ■ n e , prikazan je resnični o' raz Gombača. Tam o srajci govori se, ki je barve rdečo-črne, je črna, zdaj je rdeča, kot pač veter jo obrne, kdor Gombača misli volit naj to knjigo prej prebere, pa zaupanje v njega se kaj hitro mu podere. V Repentaboru nekteri okrog grozda so se zbrali, v Nabrežini pa so klasje si posamezni izbrali. Tale grozd in tole klasje pa bo slab užitek dalo, prav nič vina in nič moke danes, jutri naš čas pride, saj peterokraka zvezda prav nikoli ne zaide. Od fašistov večkrat bila je ta zvezda opljuvana, od Vidalija nesramno blatena in umazana, vendar ona v bistvu čista kakor bila je, ostala, in na tem ozmleju zmeraj bo nad vsem visoko stala. V nedeljo, draga moja, na volišču se dobiva, po opravljeni dolžnosti Pa se še kaj zgovoriva. Te pozdravlja Tvoja Pepa Basen Basen je pripovedka, navadno zelò kratka, v kateri govore živali. Evo vam kratke basni o openskem Malalanu. S tem pa ni rečeno, da je Malalan živina. Potrpite: Po neuspelem volivnem shodu gre Malalan na sprehod po openski gmajni in naleti na osla, ki se je pasel. Nagovori ga: «Blagor tebi, osliček, ki ne poznaš ljudske hudobije in ignorance. Bolj se trudim, da bi do-kazal ljudem, da sem politik, bolj se mi smejejo!» «Potolaži se!» mu odgovori osliček. «Saj sem tudi jaz konj, pa mi nihče ne verjame!» Votivne vrstice Te dneve gasilcem slabo se godi, zdaj tukaj, zdaj tam kaka hiša gori. Požarom tržaških hiš tale vzrok: s papirjem obdane so okrog in okrog. Ponoči po cesti mlad fantič hiti, se z lesivo na rami mu nekam mudi. Si misliš, ta k ljubici gre vasovat, a o« gre le lepit v olivni plakat. Nek ribič te dni se je odpravU na lov Se s plenom bogatim povrnil domov, V tržaškem zalivu je soma ujel, k' na repu volimi plakat je imel. Tri tedne odpustkov vsak tisti dobi, ki demokristjanom svoj glas podel!, Ce Rim bi na ta način Trst s; dobil, namesto odpustkov — boš ricinus pU. Desničarskim strankam samo to je mar, da Rim bi nad Trstom bil spet~gospodar. Kdor zopet svetovn si vojne želi, desnici volimi naj glas podeli. ZUPAN NA ŽUPANA-ITALIJ A GIANQUINTO ADAMOM DOZZA TERRACCINI FABIANI Prvi polčas 2:1 iz tega ne bo nastalo. Vse volime stranke v Trstu enak svoj program imajo; vse pa v našo rdečo zvezdo se nenehoma pehajo. Mi se pa teh zaletavanj nit, malo ne bojimo, kakor stali smo pred leti, prav tako še zdai stojimo. M, verno da nrav gotovo ttazlika A: Kakšna razlika je med ko-lesarji, ki se te dni udeležujejo tekme «Giro d’Italia», in italijanskimi politiki? B: To je lahko: Kolesarji se vozijo iz enega mesta v drugo, politiki pa iz. vseh mogočih mest samo v Trst. A: Ni slabo. Ampak razlika je druga. B: Kolesarji imajo svoja kolesa v redu, politikom pa včasih manjka kako kolesce. A: Tudi ni slabo. Razlika pa je druga. B: No, pa povej ti! A: Cisto enostavno: Kolesarji kolesarijo, politiki Pa klobasa-rijo! V Trstu je tudi mata radiopostaja «Radio Venezia Giulia», ki se je le redkokdaj oglašala in ki je nihče ni poslušal. Toda zdaj ob predvolilni borbi je ta postaja bolj glasna in pridno rogovili v svet. Vse kaže, da je dobila primeren dotok sveže krvi v obliki kakega milijončka lir. Seveda postaja služi tistemu, ki jo plača: italijanskemu bloku in demokristjanom. Pravilno je, da se nasprotniku priznajo dobre strani, če jih ima. «Radio Venezia Giulia» predna-ša svojim poslušalcem, v kolikor jih ima, s posebnim veseljem le take stvari, ki že od dalea smrdijo po plesnobi in gnilobi, včasih še po bolj ostrih «dišavah». Te dni pa je prišla na dobro zamisel — priznajmo — da prikaže tržaški predvoliyni boj kot nekako nogometno tekmo. Najela je spretnega napovedovalca, ki je svojo nalogo dobro opravil. Moštvi sta bili: Na eni strani «Pro-Italia», ki ga sestavljajo de-mokristjanska, liberalna, reputali, kanska stranka, MSI ter italijan- ski blok; na drugi strani — «An-ti-Italia» — pa vse ostale stranke. Po poročilu je bil uspeh prvega polčasa dva gola proti enemu za moštvo «Pro-Italia». O drugem polčasu «Radio Venezia Giulia» ni poročal. Drugi polčas bo namreč v nedeljo, na dan volitev. Za prvj polčas, t. j. predvolilno borbo, je bil poročevalec «Radio Venezia Giulia» pravzaprav skromen. Pravi uspeh bi moral biti vsaj 5 proti 1 za «Pro-Italijo». Saj je sama demokri-stjanaka stranka porabila najmanj petkrat toliko papirja, črnila, zvočnikov, bencina, velikih napisov, potnih stroškov itd. kakor vse tiste stranke skupaj, ki jih je «Radio Venezia Giulia» združil v moštvu «Anti-Italia». Bliža se drugi polčas tega vsekakor zanimivega «nogometnega» srečanja. Igra bo stopila z ulice na volišča in uspeh bo malce 'drugačen nego v prvem polčasu. Za to bomo poskrbeli mi z glasovnico v roki! V' Prvi slovenski film in Vidaiijevci (Film «Na svoji zemlji» ni samo prekrasna epopeja naše osvobodilne borbe, ki jo je bojevalo vse naše ljudstvo, ampak obenem tudi važen kulturno-zgodo-vinski dogodek, ker je to prvi slovenski film. V Trstu so ga predvajali v več dvoranah in imel je izreden uspeh. Od blizu tn daleč ga je ljudstvo hodilo gledat in je stalno polnilo dvorane. Čudno je torej, da ta film ni imel dostopa v «Kino ob morju», čudno je nadalje, da ga «Lavoratore» ni omenil, a najbolj čudno je, da ga ni omenilo «Delo», ki se tako rado pobaha, da je samo ono pravo in edino glasilo slovenskih tržaških «resničnih» komunistov.) DELAVEC: Zakaj pa prav nič ne omenjate prvega slovenskega filma «Na svoji zemlji»? «DELO»-VEC: Zato, ker je film nacionalističen. DELAVEC: Kako to? Saj vendar prikazuje samo osvobodilno borbo. «DELO»-VEC: Da, ampak tudi borbo proti italijanskim okupatorjem. (Op. ur.: Vidah je lahko zadovoljen s svojimi slovenskimi oprodami!) Poročilo iz nebes Pravijo, da je Mussolini vložil prošnjo nadzemskim oblastem, da mu v nedeljo dovolijo obiskati Trst. Svojo prošnjo je podprl z izjavo, da mora biti na vsak nà-£*n tu, ker je njegova MSI stranka tudi zastopana na volitvah in bi želel takoj zvedeti kako se bo odrezala Mihec in Jakec MIHEC: Slavni arabski učenjak Ben Akiba je rekel: «Nič novega pod soncem». A vendar se še vedno dogajajo nove stvari. JAKEC: Kaj se je pa zgodilo takega, da se ti dozdeva novo?, MIHEC: Odkar svet stoji, še ni bilo v Trstu slovenskih klerikalcev. Zdaj pa jih je Slovenska demokratska zveza prignala na letošnje volitve. JAKEC: Prav imaš. To je res novo. Zato pa boš doživel nekaj, kar' je zelo zelo staro. MIHEC: Kaj pa? JAKEC: Odkar svet sloji, pravi Tržačan še ni volil za klerikalca in tudi 12. junija ne bo! Malalan in zvonjenje Te dn‘ je opoldne zvonilo kot običajno. Pa so videli Malalana, da se je razburjal nad tem. A nekdo je pripomnil: «Zvonjenja zadnje čase Riko ne more slišati. Zelo ga moti, ker ga spominja na to, da bo tudi njemu kmalu odzvonilo. Kaj je mislil boter jež Boter Jež na list je naš, bodice ostre je naperil a le pazi mali Ježek, ker napičit sam se znašl TRENO ELETTORALE (J mi Jena Madre patria je poslala svojim iraškim vzdibujoćim sinčkom kar cel vlak črnosrajčnik volivcev, da rešijo, kar se rešiti da.