r Pozdravljeni osvoboditelji Trsta ham ej ah Svobodnega tržaškega ozemlja \ v. Primorska združena z Jugoslavijo POT NAŠE BODOČNOSTI Dogodki prvih dni Svobodnega tržaškega ozemlja so z vso jasnostjo še enkrat potrdili in dokazali v. obsegii naših ozkih meja to, kar velja za vso Evropo in za ves svet. Fašistična zver še ni do krhja potolčena. Omamljena od strašnih udarcev se je ob skrbnem negovanju raznih tujih in domačih imperialističnih krogov opomogla in neprestano išče prilik, da poruši to, kar je miroljubni svet zgradil z velikimi zmagami na frontah in s skrajnimi napori svojih diplomatov za zeleno mizo: ■ Ves svét ve, dà je Svobodno tržaško ozemlje plod odločitve: mir ali vojna. Vsi, ki resnično žele mir in ki imajo velik interes, da se ta mir ohrani, so za to sprejeli to novo rojeno dete visoke diplomacije v svojo oskrbo in vse bodo storili za njegov zdrav, in napreden razvoj, zavedajoč se zgodovinske važnosti vloge, ki jo lahko in jo mora igrati Svobodno tržaško ozemlje v. korist jugoslovanskih in italijmiskega naroda pri graditvi neporušljive stavbe miru. Po drugi strani obstajajo v svetu klike, ki so kovale že v preteklosti in še danes kujejo svoje račune na vojnah. Te dobroznane sile so zato nasprotne vlogi, ki naj bi jo imel Trst po svoji zgodovinski nujnosti. Nasprotne so zbliža-nju meti narodi na osnovi enakopravnosti, kvečjemu dovoljujejo suženjsko podrejenost malih svojemu imperializmu. Dogodki neposredno po zmagi na bojnih poljih proti fašizmu so ta namen imperialističnih klik popolnoma razgalili in Grčija, Indonezija, Kitajska, Turčija so danes le najvidnejše krvave žrtve rušilceu obstoječega miru; Marshallov načrt! pa je »mirna« pot za zasužnjenje sveta kapitalističnim mogočnikom. Svobodno tržaško ozemlje je in bo tudi v bodočnosti mogoče najbolj izpostavljen cilj imperialističnih strelic, kajli dosedanji u-spehi njegove notranje demokratične fronte Slovanov in Italijanov. še bolj pa krasen vzgled, k} jo ta vedno širša in močnejša e-notnost daje za bodoče prijateljske odnose med narodi sveta, poganja strah v kosti starih imperialistov. . Njihovi domači oprode, potomci italijanskega, fašizma pravilno čutijo odločnost demokratičnega prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja, da enkrat za vselej pomede Z njimi. Dobro čutijo, da izgubljajo primat superiorne rase in da bodo v. novih odnosih med soživečimi Italijani in Slovani na STO-ju živeli le še v spornimi kot ogabni tvor. Borba in volja miroljubnega ljudstva za trajen mir je izdelala novo diplomacijo z novimi diplomati, stare pa je postavila, kamor spadajo — v muzej starih razbitin. Načelo te nove diplomacije je pred ' dnevi podai v. zvezi z zadnjimi dogodki s posebnim ozirom na STO jugoslovanski minister v. Rimu, rekoč: »Taka rešitev ni srečna ne z jugoslovanskega, ne z italijanskega in tudi ne s tržaškega stališča,^toda trenutno obstaja in z njo moramo računati. Poiskati ie treba rešitev,, ki naj zbliža dva naroda v. interesu nni-nč obnove mirnega sodelovanja in utrjevanja miru. V medsebojnem spoštovanju odstranjujoč razloge, ki' so' iu, razdvajali v. preteklosti .bo’mnogo bpf je,'če' ta dva'naroda rešit jetir svofe: prptiieme brez, vnie-šaminja nepovabljenih tujčevi« SEŽANA MARŠALU TITU TAKI NAPISI 50 POSTAVLJENI NA VSEH VAŽNEJŠIH PREHODIH NA NOVI MEJI. ZASUŽNJENI BRATJE jene pori terorjem De liasperijei/e Italije Po prvi svetovni vojni Italija ni hotela prevzeti nikakih obveznosti za zaščito narodnih manjšin, kajti »Spoštovanje narodnostnih manjšin bo stvar časti in politične modrosti«, jc 1. 1920 izjavil grof Sforza. Venio, kakšna je bila ta čast iu politična modrost, videli smo jo in doživeli. tn čudno .danes je. isli Sforza v italijanski vladi, kjer. vodi zunanje ministrstvo. Kakšna »čast in politična modrost« pa je nastopanje fašističnih tolp te dni v Gorici? Zločinci se sami hvalijo, da imajo tri dni »cario bianco«, to se pravi, da lahko počno nad goriškimi Slovenci kar hočejo, ne da bi jih pri tem kdorkoli nifi najmanj oviral. Ne da bi vsaj ma. lo mislila na obveznosti, ki jih je morala premagana Italija spréje- V SEŽANI SO SE SREČALI JUGOSLOVANSKI MILIČNIKI IN ČLANI CIVILNE POLICIJE. li z mirovno pogodbo, dopušča italijanska oblast, ko se je komaj pojavila, najhujše nasilje. Geslo podivjanih zločincev v Gorici je danes: smrt Slovencem. Kakor pod skvadristi in še huje se danes godi goriškim Slovencem. Vedeli smo, da je De Gasperijeva vlada daleč od tega, da bi bila izraz italijanskih demokratskih množic, težko bi pa verjeli, da se bo z zasedbo Gorice razkrila v tako fašistični obliki. Prozoren je namen teh nasil-i sl, \ : preplašili slovensko Ijud- t sl\u, da bi pobegnilo in zapustilo svoje domove. Toda zmotili so se! Slovensko ljudstvo jc v zadnjih tridesetih letih po'goštp gledalo sovražniku v oči. Tndi novih fašistov se ne bo ustrašilo. Zavedajo pa se naj De Gaspcrijevi kriminalci in De Gasperi sam, da Jugoslavija ne bo trpela nasilstva nad Slovenci, ki so po krivičnih odločitvah ostali izven njenih meja in padli v roke De Gasperije-vib fašistov. De Gasperi ho dajal natančen odgovor za vsa nasilstva, za vso zločine, ki jih njegova drhal vrši med slovenskim življem. Casi so se spremenili. Danes Italija ni obvezana za zaščito pravic narodnih manjšin s »častjo in politično modrostjo«, temveč z nedvoumnimi določili v mirovnih pogodbah. In zelo se je zmotil demokristjan (res lep kristjan!) De Gasperi, ko jc svoji bandi dal »cario bianco«. To »cario bianco« bo Italija drago plačala. Vendar jč bridko misliti, da je še možno tako nasilje nad ljudstvom, ki je'že trpelo trideset let, pa jc upalo, ‘da jc trpljenja že vendar konec. Toda naj fašisti še tako razsajajo, tudi tokrat bodo uničeni. In njih konec bo hujši kot je bil kònec njihovih »kame-ratov«, ki so že prejeli zasluženo plačilo. Ljudstvo ne plačuje, vsak dan, a kadar plačuje, plača dobro. r-------------------- Najvažnejši dugiitlki v (ržaslti /.gnilnvini 177 Pr. Kr. Rimljani si podvržejo v hudih Bojih ves Kras in Istro. Domače istrsko prebivalstvo jo skoro iztrebljeno in Istri v Neza-ciju s kraljem Epulom na čelu pomore vse'svoje družine in še sami sebe, da ne bi prišli Rimljanom v ro-' ke in bili prodani za sužnje. - 479 Po Kr. Konec . zapadnega rimskega cesarstva in rimske oblasti v Trstu. 1202 Benečani prvikrat zasedejo Trst. 1295 Tržaški škof proda mestu vse svoje pravice 'm Trst postane samostojna republika. Res pubjica Teige-stina. 13*2 Zaradi stalnih voj n z Benečani in svoje nemočnosti se Trst, prostovoljno priključi Avstriji. Vodja de-' logacije v Gradec Adelm Petpč 1463 Benečani oblegajo Trst, ki mora v Beneškem miru pristati na sramotne pogoje. 1469 Zaradi neredov v mestu zasede Nikolaj Logar s 3000 možmi Trst in prevzame v njem vso oblast, Trst se prostovoljno priključi Kranjsk'- 1719 Trst in Reko proglasi Karel VI kot prosti luki. 1797 Konec tisočletne benečan-ske republike. 1857 Steče železnica med Trstom in Dunajem, mesto odslej stalno raste in se širi v vse smeri. 1918 Italija zvijačno izkoristi prošnjo jugoslovanskega odbora v Trstu za živila in drugo hrano ter pošlje namesto tega v Trst svojo mornarico. 1945 Jugoslovanska armada p-svobodi Trsi, katerega pa mora po mesecu dni prepustiti angloanicriškim zaveznikom. 1947 15. septembra stopi v veljavo mirovna pogodba z Italijo, ki poleg drugega odvaja od Italijo tudi zvijačno pridobljeni Trst m ustvarja iz njega SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE. V______________________________y 8. t. m. je generalni poročnik g. Ja-nes Steel, visoki komisar, in glavni poveljnik britanskih tet v Avstriji obiskal maršala Tita na Bledu. O razgovorih, ki sta jih imela, je podal predstavnik zunanjega ministrstva FLRJ Badnjevič izjavo, v kateri pravi, da je bil predmet razgovorov ureditev odnosov na jugoslovansko-av-slrijski meji med jugoslovanskimi vojaškimi oblastmi in angleškimi okupacijskimi oblastmi v Avstriji. v nadaljevanje svoje izjave o raznih aktualnih zunanje-političnih zadevah Jugoslavije je minister Bad-njevič govoril o grških izzivanjih na jugoslovanski meji, rekoč: Monarho-fašistične grške čete nadaljujejo izzivanja na grško-jugoslovanski meji. Tako je bilo tudi 2. septembra 1.1. izstreljenih na naše ozemlje 6 topovskih granat z grške strani. Jugoslovanska vlada je o tem najnovejšem Izzivanju po svojem odpravniku poslov v Atenah protestirala pri grški vladi. Ko se je dotaknil položaja jugoslovanskih beguncev v taboriščih, je minister Badnjevič dejal: „Zaradi nevzdržnih razmer v taboriščih za raz-seljence v Nemčiji so Jugoslovani pričeli močno bežati iz taborišč v Belgijo. Znatno število teh oseb je zaposlenih po rudnikih in industrijskih podjetjih, ker so našli tam najboljše možnosti, da pridejo v stik z jugoslovanskimi predstavniki in da se prijavijo za repatriacijo v svolo dižavo. Jugoslovani So se proti pričakovanju ponovno znašli v težkem položaju. Tiste ljudi, ki so zapustili svoje dejo in so se prijavili za repatriacijo, so tamkajšnje oblasti silile, naj se vrnejo v svoja taborišča, ter jih izročajo okupacijskim oblastem. Tako nimajo naši državljani najosnovnejših pravic, da bi se vrnili v svojo domovino, temveč morajo izbirati med težkimi delovnimi pogoji v rudnikih ali vrnitvijo v taborišča, iz katerih so po. begnili, pri čemer so večkrat tvegali življenje. Nato je navedel predstavnik zunanjega ministrstva pri ne, ki dokazuje, da demokratično prebivalstvo v bivšj coni A Julijske krajine in v Trstu še nadalje trpi zaradi postopanja anglo-ameriških oblasti. Gre namreč za tri jugoslovanske državljane, dr. Danila Miliča, Staneta Staniča in Lada Poharja, uradnika Jugoslovanskega zunanjega ministrstva, ki fO biti aretirani med io. in 1?. julijem ter so jih brez kakršnegakoli vzroka pridržali v zaporu. Ob tem dogodku je jugoslovanska vlada poslala noto vladam Velike Britanije in ZDA, v kateri protestira proti zakoniti aretaciji jugoslovanskih drža /1 ja nov in zahteva njihovo izpustitev na svobodo. Glede na tendenčno pisanje nekaterih tujih reakcionarnih listov proti Jugoslaviji je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva iv.ia-vilt ,»Nekateri reakcionarni grški, avstrijski. švicarski, italijanski• in ameriški listi že več dni vztrajno pie- našajo lažne vesti, da se v Jugoslaviji, ali še bolj točno rečeno, v Makedoniji, Srbiji in Hrvatski bore enote jugoslovanske armade z uporniki. V istem času so pričeli turški, listi gonjo zaradi namišljenega preganjanja turške manjšine in muslimanov sploh. Te laži so bile lansirane z dvojnim ciljem — je zaključil svojo Izjavo Badnjevič — in sicer 1. da se pozornost svetovne javnosti odvrne od izzivalne politike mo-narhofašistične grške reakcije in da bi se odvrnila pozornost od odkrite zaščite in pomoči, ki Jo grška, avstrijska, v zadnjem času pa posebno turška reakcija in vladujoče krogi iz- kazujejo vojnim hujskačem in zločincem. 2. Uspehi naše države pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov z večino sosednih držav kakor tudi naš prispevek k utrditvi miru sploh, so dvignili ugled Jugoslavije med širokimi sloji demokratične svetovne javnosti. Prav zato se prav v trenutku, ko doživljajo pred svetovno javnostjo poizkusi Imperialističnih intervencionistov v Grčiji poraz za porazom, pojavljajo razni pisuni z željo, da jim pomagajo. Brez dvoma bodo tudi te izmišljotine doživele prav tako sramoten neuspeh kakor vrsta podobnih izmišljotin v preteklosti. nim državam, služila utrditvi miru in demokracije. Popolno izkoreninjenje ostankov fašizma bo prispevalo samo po sebi k ojačenju prijateljskih odnosov med narodi. Ratifikacije mirovnih pogodb u-stvarjajo nujno potrebne okoliščine za zagotovitev nadaljnjega demokratičnega razvoja bivših sovražnih držav in njihovega mirnega sodelovanja z drugimi narodi. Sovjetska zveza je tudi to pot dala primer pravičnega postopanja s premaganimi državami s lem. da je z vsemi sredstvi pripomogla k obnovi njihovega gospodaistva. Gospodarski dogovori, ki jih je pred kratkim sklenila Sovjetska zveza z raznimi deželami, ki so se udeležile vojne na strani Hitlerjeve Nemčije so primer mirnega in prijateljskega sodelovanja med narodi izvirajočega iz načel prave enakosti in gospodarske ter politične neodvisnosti. IVIiir.šiiiui/ naiiri ji: mrtev Po ratifikaciji mirovnih pogodb Namen mirovnih pogodb, ki so bile pred kratkim ratificirane, je prepre-čenje, da bi prišlo do novega vojaškega napada, istočasno pa tudi zagotovitev demokratičnega razvoja o-svobojenih ozemelj. V zvezi z nasprot-stvi, ki so nastala med razpravljanjem o mirovnih pogodbah, je Molotov rekel v Parizu: Obstajata dve metodi, ki sta s’i v mednarodnem življenju popolnoma nasprotni. F.na dobro poznana od najstarejših časov je metoda nasilja in hegemonije, pri čemer so dobra vsa sredstva za pritisk. Druga metoda, v resnici še nezadostno razvita, je metoda demokratičnega sodelovanja, ki temelji na priznavanju načela enakosti in zakonitih interesov vseh držav malih in velikih. Prepif-čani smo, da bo končno kljub tem oviram zmagala metoda demokratičnega sodelovanja med deželami." Vplivni anglo-ameriški krogi so skušali med sestavljanjem mirovnih pogodb izkoristiti te pogodbe da za-sužnijo politiko bivših sovražnih držav svoje lastne gospodarske interese. Predlogi, ki so jih ti krogi iznašali, so v bistvu stremeli h gospodarski odvisnosti teh malih evropskih dežel od gospodarskega in finačnega organizma, ki je neprimerno jafiji od teh držav kot na primer Anglije in predvsem Amerike. Okoliščina, da so take poizkuse naštevali z lepimi izjavami v enakih možnostih, je še enkrat razkrila pravno mnenje avtorjev takih načrtov. „Zato ni težko razumeti — je dejal Molotov — da bi bilo treh« pustili proste roke ameriškemu kapitalu v malih deželah, ki jih je uničila ali oslabila vojna. Kot hočejo gospodarski pogodnlki načelo o enakih možnostih, bi se ameriški kapital polastil krajevne^industrije in najvažnejših romunskih, jugoslovanskih in drugih pod.ietii ter tako postal v tem oziru vladar teh malih držav. Naslednji dogodki in zlasli tako imenovani Marshallov načrt so prikazali. kako pravilno je bilo ocenjeno na pariški konferenci bistvo proslule-ga načela o enakih možnostih s strani sovjetske delegacije. Glede na zagrizene poizkuse mednarodne reakcije, da bi navdušila fašistične elemente v bivših sovražnih državah kakor tudi v onih deželah, ki so bile osvobojene nemškega fašizma (spomnimo se samo na odkritje fašističnih zarot v Madžarski, Romuniji in Bolgariji), dobiva tem večjo važnost določba v mirovnih pogodbah, ki prepoveduje obstoj in delovanje fašističnih organizacij. Nedvomno je, da bo izvedba teh obvez, naloženih bivšim sovraž- Marshallov načrt se vedno bolj u-taplja v nasprotujočih si mnenjih in interesih sodelujočih kapitalističnih držav. Ta rakova pot Marshallovega načrta kot veje Trumanove doktrine je prišla posebno jasno do izraza ra eni izmed zadnjih sej gospodarske konference 16 evropskih držav, ki so pristopile k Marshallovemu načrtu. Ameriški odposlanec Clabton je namreč zavrnil poročilo, ki ga je izdelal odbor 16 držav kot nesprejemljivo za ameriško lavno mnenje in za Kongres. Claytonova poteza grozi porušiti vse naporno delo in upe predstavnikov 16 držav, ki vedno globlje spoznavajo načrte Marshallovega plana. Clayton je sicer svetoval konferenci, naj znova prične z delom in s pregledom položaja ter predlagal, naj bi pri izdelavi novega poročila sodelovali tudi ameriški strokovnjaki. Izko- n gospodarstva. Po vsej Jugoslaviji in tudi Slo-peniji so zato ustanovljene številne strokovne šole, katerih namen je vzgajati nove kvalificirane delavce za industrijo, promet in druge praktične poklice. Mladi rod notve Jugoslavije bo strokovno usposobljen in izučen pričel • ' izvrševati svoj novi poklic, Za katerega čuti veselje, država pa bo imela na razpohngo dovolj doma izšolanih strokovnjkov. Važno je pri tem poudariti še o-kolnost, da se je v novi Jugoslaviji bfstveno spremenilo vrednotenje in gledanje na tkz. praktične poklice. V Jugoslaviji, ki je zgrajena na enakosti in upoštevanju interesov vseh, ki delajo, ni več razlike med tkz. »višjimi« poklici in ročnimi delavci, ki so še v mnogih državah po vsem močno zapostavljeni in predmet izkoriščanja. Tudi med spoloma ni več razlike in vsakomur, tudi če začne z de- za praktičnepoklice tom kot učenec v gospodarstvu, je odprta pot do najvišje kvalifikacije in do neaivišjih položajev. Višje strokovne šole Strokovne šole vseh vrst so višje in nižje: za vstop v višje je potrebna dovršitev nižje gintnazi je, za vstop v nižje pa zadošča o-snovna šola. Višje strokovne šole tio precej številne ter namenjene tvzgoji strokovnjakov prav vseh vrst gospodarstva. Med najpomembnejšimi je tehnična srednja šola v Ljubljani, ki ima sedem oddelkov: to so arhi-tektonsko-gradbeni, strojni, elektrotehnični, kemični, lesni rudarski in geodetski. Studij, ki je teoretičen in prakttčen, združen^ z. delovno prakso poleti, traja štiri leta in je precej obsežen ter težaven, kajti polaga se važnost na vsestransko strokovno usposobljenost bodočih tehnikov. Višje inr dustrijske šole, ki so osnovane pn železarni na Jesenicah, prt tovarni za fino mehaniko in elektrotehniko tv. pranju, pri avtomobilski tovarni v Mariboru in cinkarni tv Celju so podobne Tehniški srednji šoli, imajo pa namen vzgajati strokovne kadre za potrebe stvojih totvarn. Studii se tudi razlikuje Od onega na tehnični srednji šoli po tem. da se krajši in bolj praktičen. V to tvrsto sol štejemo še industrijsko solo v I-driji in tehnično šolo državnih železnic u Mariboru, Tekstilna šola v Kranju je popolnoma samostojen zavod, ki obstoji že od leta 1JI30 in je po vsej Jugoslavia znana kot najboljša šola te vrste, ki vzgaja prvovrstne tekstilne tehnike. Srednje gospodarske šole v Ljubljani, Notvent mestu, Mariboru in Cehu ter Murski Soboti vzgajajo v štiriletnem šolanju računovodske, statistične, administratorske in dopisotvalne strokovnjake za industrijska, trgovinska in druga sorodna podjetja. Nižje admini-stratorsko osebje za ta podjetja pa se šola na nižjih gospodarskih šolah, kjer traja pouk le eno leto. Uspešnim dijakom pa je omo- gočen prestop na srednjo gospodarsko šolo. Cisto specialne višjie strokcivne šole so zadružno gospodarske šole ter šole za vzgojo turistično gostinskega osebja. y gospodarski osamosvojitvi ima važno vlogo zlasti kmetijstvo. Strokovni kadri, ki bodo poznali moderne pridobitve glede obdelovanja zemlje in bodo svoje znanje uporabljali na veliMih državnih in zadružnih posestvih, se bodo izobraževali na srednjih kmetijskih šolah, ki so v Sloveniji štiri: vinarsko sadjarska šola v Mariboru, živinorejska šola v St. Juriju, vrtnarska šola tv Celju ter kmetijsko-strojna šola na Verdu. Iz njih bodo že kmalu izšli naši prtvi kmetijski strokovnjaki. Zdravstvene šole so tri. Sred- nja farmacevtska šola ima namen vzgajati pomožno lekarniško o-sebje, ki bo v lekarnah ali tovarnah zdravil v. pomoč magistrom, oz. bo samostojno opravljalo lažje lekarniško delo. Iz zobotehnična srednje šole bodo izšli zobni teh-rfiki, v. šoli za medicinske sestre ki je le za žensko mladino, pa se usposabljajo gojenke za asistentke zdravnikom, za delo v raznih zdravstvenih ustanovah, mladinskih domovih ter tudi za zdrav-stveno-prosvetno in socialno delo na terenu. Tudi v železniški in poštni službi je obilo poklicev, za katere je potrebna dovršitev nižje srednje šole. Pozneje dobe učenci na raznih specialnih tečajih usposobljenost za bodoči poklic. Tako obstoje tečaji za prometnike, komercialne železniške uradnike, nadzornike, brzojatvce, tv poštni stroki pa za poštne, brzojavne in telefonske manipulante. Izbira je torej dovolj za vsakega mladinca. Nižje strokovne šole Tudi nižjih strokovnih šol, na katere je mogoče vstopiti že po dovršeni osnovni šoli, ie po vsej Sloveniji ustanovljenih že precej. Te šole usposablja jo m Inde u-čence tv kvalificirane delavce in mojstre, študij pa je po tvseh šolah tako urejen, da je pridnim in k napredku stfemeiitn mladim ljudem po dovršitvi šole tvcdno omogočen vstop na višje strokovne šole in celo na univerzo. Nižje industrijske šole obstoje pri tvseh važnejših in večjih industrijskih obratih, tako v Kropi za kovinarsko stroko, v Vevčah Za papirniško stroko, v. Trbovljah, Zagorju, Hrastniku za rudarstvu in še druge panoge industrije. Baš s temi šolami, ki so dostopne vsem, je ljudska oblast dala mladini tisto, ker prejšnja oblast ni mogla in niti ni hotela dati. Občutno je pomanjkanje strokovnega kadra v. gozdnem in lesnem gospodarstvu; zato so tudi za to stroko ustanovljene strokovne šole, ki vzgajajo logarje, gozdarje in gozdne ter lesne manipulante. Pri teh šolah je posebnost v tem, da že vsak letnik šole vzgoji strokovnjake, ki lahko stopijo tv, službo ali pa nadaljujejo šolanje t? tvišjem letniku ter s tem pridobe višjo strokovno kvalifikacijo. Obilo je po vsej Sloveniji nižjih enoletnih kmetijskih šol, ki so bodisi vinarsko-sadjarske (Maribor, Skocijan pri Kopru j, vinogradniške (Ptuj), živinorejske (Tolmin), mlekarske (Kranj) ali fcme-tijsko-gospodinjske za kmečka dekleta (Svečina, Lože pri Vipavi). Nižje zdravstvene šole vzgajajo bolničarje in bolničarke ter o-troške negovalke. Ker so ti, če so pravilno strokovno usposobljeni, velikega pomena za zdravstveno službo, je po teh strokovnjakih velika potreba. Slednjič imamo še razne ženske obrtne šole za vezenje, krojenje, čipkarstvo in sorodne stroke v Ljubljani, Idriji in drugod. Iz tega vidimo, kako veliko skrb polaga ljudska oblust nove Jugoslavije na vzgojo in izobrazbo mladih strokovnjakov. Z brezplačnim šolanjem, internati in štipendijami, ustvarja država možnost izobrazbe tudi najrevnejšim. Strokovne šole bodo vzgojile množino strokovnjakov, ki bodo v izvrševanju priljubljenega poklica zase In za ostale sodržavljane pomagali graditi močno Jugoslavijo. (Kdor se zanima za točnejie podatke, bo te našel v brošuri: Kaj naj postanem.). PRIMORSKI LJUDSKI NAPISI (Naduljevnnje št. fi) 23. NARODNE NOŠE NA ZBOROVANJU PROSVETNE ZVEZE V SKEDNJU PROSVETA TO MAŠA JE OSVETA Slutleč nasini napisom, smo se vsaj za kratek čas že pomudili na Krasu, na Vipavskem, na Cerkljanskem,v gornji Soški dolini, nato ob morju in spet na Krasu. Do danes pa nismo še bili na Pivki. Na nekaj primerih od lam bomo to pot videli, kako so nam epi-grafski podatki dragocen pripomoček tudi pri proučevanju razvoja skega stavbarstva. Ce se s tržaške strani pripelješ na Pivko po železnici ali po cesti od Sethpetra proti Postojni ali po ‘Irugi strani čez Razdrto, ti ne morejo uiti razlike med novo pokra, jino in niže ležečim Krasom, Ne samo zemlja, tudi naselja in domovi so drugačni. Ljudska arhitektura krije v sebi že nekaj sred. njeevropskih črt, in enako tudi vaške cerkvice (te sp po večini zidane na način, katerega J. Zabukovec imenuje celo »pivški slog«). Toda pri cerkvah in zlasti pri zvo. oikih moramo biti previdni. Sc pred slo leti namreč mnogo današ-ojih stolpnih zvonikov sploh ni bilo. Ime »zvonik« je sicer staro, vendar pa na Primorskem nekdaj ni bilo vezano za stolpe ali »tujnc« današnje oblike. »Zvonik« je bil le oni del zidu, ki je kot nastavek pročelja preraščal cerkveno stre. ho; ta nastavek je imel eno, dve ali tri line za zvonove (na Krasu je dobil smešno ime »zvonik na brano« zaradi podobnosti s tem poljedelskim orodjem pač kasno, ko je bilo, javno mnenje že splošno naklonjeno mogočnejšim »turnem«). Pred vhodom v cerkev *je stala navadno lopa, imenovana »klonica« (Pivka) ali »zvonica« (Soška dolina). Cerkvice s takimi zvoniki so nekdaj prevladovale ne samo pri nas po Primorskem, marveč ludi .po Istri, po Hrvatskenr Primor}u, po Dalmaciji in drugod. Starejša poročila pravijo, da so Kile razširjene tudi po Pivki. O prehodu od »zvonikov« na »tuf-fie« bi nam lahko marsikaj povedali napisi. Dva prinašamo iz knji. Se J. Zabukovec — Slavina, Ljubljana 1910. 21. Podružnica sv. Lovrenca v Ro-dohovi vasi pri Šempetru na Pivki (iz 17. stoletja) je imela »zvonik« in lopo oz. »klonico«. Da bi ne zaostajali za drugimi vasmi, ki so bile že porušile stare zvonike ter sezidale nove stolpe, so tudi Rodohovci storili isto leta 1836. To Posnemamo s plošče nad vhodom v stolp. Ta tuni je naredila soseska s »soje Mozm we« (Glej: J. Zabukovec . Slavina, str. 150). 22. Med zadnjimi na Pivki je bil odstranjen »zvonik« podružnice sv. Trojice v Gradcu pri Slavini Nad vhodom pod novi stolp piše: »CIRKV SV. Trojice Joz. Sore Vodje 1877. M. P.« Zidanje stolpa so vodili Sorci iz ■Slavine. Pod začetnicama M. P. pa 5e je hotel skriti ali ovekovečiti cerkveni ključar Matiju Penko. (Glej: Zabukovec - Slavina, str. 158). P.ivški »zvoniki« seveda niso bili izjema. Podobna usoda je zadela neštete zvonike po naši deželi, Mer so danes že redkost (enega vi-'limo na risbi, ki predstavlja cerkvico M. b. v Šmarjah pri Seža- iz 1. 1502; risba M. Gasparija •1« posnela po Bednariku, Goriška tržaška pokrajin« v besedi in P«dol>i.). V slovenskem delu Istre je vas Padcna (v domači izgovarjavi »padna«) dobila stolp leta 1885: P. F. D1LL1CH SIMON ~ DILLICH MATTIO GRISON ANTONIO 1885 Ta napis prav za prav ni ne slovenski ne latinski ne italijanski. »F. F. « na čelu je "V epigraliki navadna kratica za lat. Feccrmit (naredili, postavili so). Imena so nekoliko »poglajena«, prirejena za tako častno in trajno »objavo« — na plošči v novem stolpu. Toda tri gola imena bi nam sama po sebi nič ne povedala, če bi imenovani ne živeli več v spominu starejših vaščanov, ki so mi razložili (27. avgusta 1947.), da je bil Di-lič Simon »vaški župan«, medtem ko sta Dilič Matej in A. Grizon starešiuil». Marsikomu se bo čudno zdelo, zakaj so se na stolpe — najvišje in najvidnejše zgradbe na vasi — mirno podpisovali samo ljudski predstavniki, kakor v zadnjem pri. meru vaški župan (volili so ga vaščani samo za 3 ali 6 let, po dogovoru) in dva častna funkcionarja — starešini. Mimogrede lahko po. vemo. da latinski napis na vratih prenovljene podenske cerkve omenja že leta 1867. prav ista dva starešina — »procuratores« — jn sicer takoj za bogom, župnik in darežljivi verniki pa sledijo komaj na tretjem in četrtem mestu. Pri napisu št. 22 je podpisan po-leg zidarskega mojstra, ki bi danes bil »inženir«, samo še cerkveni ključar M(atija) P(enko). Na-pis št. 21 pa izrecno poudarja, da je »Umi« zgradila soseska z lastnimi močmi (s soje moči). Kako in zakaj vse to? V dveh besedah ali v enem stavku ni mogoče obrazložiti tega nekoliko zamotanega vprašanja, ki služi, da bi .sc ga kdo lotil posebej. Skrben pretres pravnih običajev in pravnih na-ziranj našega ljudstva v preteklosti nam bo odkril še veliko zanimivega. Do «pohoda na Rim» je bilo Se dve leti. Fašisti še niso vladali, pa so vendar že smeli nekaznovano opravljati svoje zločinske posle. Tako so se 13. julija 1920 zasvetili iz oken slovenskega Narodnega doma v Trstu plamen; požara, ki so ga pripravili fašisti in ga branili pred ognjegasci. Tudi ljudem v palači se ni smelo pomagati. S »m požarom je bila fak o rekoč pretrgana nit življenja slovenskemu kulturnemu delu v Trstu. Društva so izgubila svoje prostore in svoje imetje. Uničevalna sla fašističnih požigalcev je poiskala še drugih žrtev: pogoreli so domovi pri Sv. Ivanu, v Rojanu, Barkovljah, pri Sv. Jakobu, v Pulju in v Pazinu. In še so siedili napadi in uničevanje. Sole so se z vsakim letom bolj preobražale, dokler niso bile končno slovenske šole sploh ukinjene. Društva so bila razpuščena in časopisi so morali prenehati. Nazadnje se je morala slovenščina umakniti še iz cerkev. Imena so morala postati italijanska in zamreti je morala slovenska pesem. Tujec si je bil na jasnem: za nacionalno uničenje slovenskega življa na Primorskem je najhitrejša pot preko uničenja njegove kulture. In ni ni--kakega dvoma: pet in dvajset let takega režima ni bilo brez vsakega uspeha. Uspelo je preko materialne škode prizadejati silno moralno škodo našemu kulturnemu življenju- Res je, stvar je bila zanje na najboljši j>oti. Ob popolnem onemogočenju slovenskega kulturnega življenja, je raznarodovanje zlasti v Trstu in bližnju okolici razmeroma hitro napredovalo. Odločilno je pri tem bilo še nasilje, zaradi katerega se ni smela slišati slovenska beseda. In danes se «Giornale di Trieste», ki je baje demokristijanski list, ne le ne sramuje fašističnih zločinov nad slovenskim ljudstvom, marveč je celo nanje ponosen, ko z neprimerno nesramnostjo poudarja, da slovenski otroci, raje govore med seboj italijanski kot slovenski. To jelena naših najbolj bolečih točk in fašist v «Giornale di Trieste» lahko nad tem dejstvom 'uživa. Toda ali se je kdaj ta pokvarjenec vprašal, kako ta mladina misli? Tedaj bi namreč videi, koliko je sovraštvo te mladine do tistih, ki so jo jezikovno napol potujčili. Po veliki zmagi 1, 1945 smo mislih, da bomo s popolno politično svobodo zaživeli tudi v popolni kulturni svobodi. Toda Zavezniška vojna uprava, ki je po odhodu jugoslovanskih čet prevzela Trst in cono A, nam je odrekla najprej politične svoboščine, pridobitve naše narodno osvobodilne borbe, in ni nam dopustila svobodnega kulturnega razmaha. V vsem času po zmagi ni moglo Slovensko narodno gledališče imeti v Trstu ene predstave, ne da bi se potegovalo od Poncija do Pilata za dodelitev ene izmed množice tržaških dvoran za vsako predstavo posebej. Končno je ZVU našemu gledališču sploh odrekla katero koli dvorano, ker so tako želeli italijanski šovinisti... Mi Slovenci pa ne moremo več nadalje gledati razdejanja na-še ul-ture, našega kulturnega pogorišča. Spontano se je rodila volja, da se na tem pogorišču grade nove stavbe, še lepše in mogočnej.e od prejšnjih. Kajti nasilno pretrgano nit življenja slovenske kulture v Trstu smo spet zvezali, kulturno življenje Slovencev v Trstu je spet postalo realnost. A največja težava je ravno v tem, da ta naša oživljena kultura nima primerne strehe.' Potreba po novih zgradbah se občuti na vsakem koraku. Zato je Slovensko-hrvatska prosvetna zveza sklicala za preteklo nedeljo delegate z vsega STO-ja, da se pogovore o tem, Uako bi pristopili k zgraditvi novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču. Povabilu Prosvetne zveze so se res odzvali predstavniki prosvetnih društev od vseh krajev. Pazljivo so sledili uvajanjem referenta dr. Pelerina in diskusiji, ki je sledila njegovemu referatu. Končno so izvolili širši odbor 80 oseb, ki je izmed sebe izvoli! takoj po zborovanju ožji odbor, ki bo vodil vse delo za zgraditev novih stavb za našo kulturo. Kot so poudarili govorniki na zborovanju, se bomo Slovani STO-ja obrnili na ves slovanski svet in na vso svetovno demokratično javnost za pomoč, da se čimprej popravijo krivice in zločini nad slo- vanskim prebivalstvom STO-ja. Nič nas ne sme več odtrgati od našega kulturnega središča, ki je za nas Slovence v Trstu isto kot za Slo-* vence v Ljubljani ali pa v Mariboru. Meje STO-ja napram Jugoslaviji ne bodo pomenile nikakih meja v naši kulturi, kajti kot je nekdo dejal na škedenjskem zborovanju, ni tržaške in goriške in ljubljanske slovenske kulture, temveč je ena sama slovenska kultura. In mi tržaški Slovenci se ne moremo, se ne smemo in se nočemo več odtrgati od te kulture. Odslej pa ne bomo nikjer nič več moledovali in prosjačili. Zahtevah bomo priznanje naše kulture in našega jezika vsepovsod, pa naj bo to komu ljubo ali ne. Pravica, priznana v statutu STO-ja ne sme ostati samo na papirju. In da bo prišla do veljave, za to bomo poskrbeli. Uveljavljenje te naše pravice ne pomen; nikakega oškodovanja italijanskega dela prebivalstva. Zavedati se pa morajo Italijani — tu mislimo na tiste, ki jih kaj rad premaga šovinizem -— da STO ni več Italija. In naj piše «Voce libera» še bolj debele naslove: «Mai rinuncieremo allTtalia», tukaj vendar ne bo nikoli več Italija. Naj se zavedajo ti Italijani) da se Jugoslavija sicer začne onstran Opčin, toda Slovenija se začenja v Rojanu, pri Sv. Ivanu in pri Sv. Magdaleni. Nam niti na kraj pameti ne pride ovirmi kulturo Italijanov — ne mislimo * Trstu, temveč tam, kjer žive Italijani pod Jugoslavijo, n. pr. na Reki. . Zato pa tudi ne bomo več dovolili, da bi nam ^ STO-ju kdo preprečeval na?;e kulturno udejstvovanje. Neslavna tradicija fašizma se je lahko še nadaljevala^ pod ZVU, a odslej se ne bo več. In čimprej se s to našo odločno voljo seznanijo in spopri-jaznijo vsi, ki se jih liče, tem bolj« zanje in za nas. R. R. Jugoslavija je za obnovo Isfre in Slov. Primorja dodelila 750 milijonov dinarjev Na predlog maršala Tita je zvezna vlada dodelila prve kredite za obnovo Istre in Slovenskega Primorja. Kredit za Istro znaša 500 milijonov dinarjev, za Slovensko Primorje pa 250 milijonov dinarjev za tekoče leto. Ti krediti so dopolnilni krediti že obstoječih kreditov v letošnjih republiških proračunih, ki znašajo za Istro 406 milijonov, za Slovensko Primorje pa 190 milijonov. Hkrati je zvezna vlada zagotovila potrebni gradbeni material m odredila -izdelano podrobnih planon. PRED TRGATVIJO Naloge kmetijstva Mesec oktober se bliža. Temu mesecu pravijo tudi vinotok — to je mesec trgatve. Letos pa, ko se je zorenje pospešilo predvsem zaradi zadnjih sušnih tednov ,bodo naši vinogradniki morali pričeti s trgatvijo nekoliko poprej. Tako so mi dejali Krepeljci. Kdaj je grozdje godno za trganje? Tedaj, ko trtno listje porumeni, pecelj oleseni in v grozdje ne prihaja več novi sok. Sedaj pa še nekaj besed o najpotrebnejših rečeh, na katere mora misliti vsak vinogradnik že pred trgatvijo. Vsak vinogradnik mora skrbeti zato, da bo imel že ob za-četku trgatve vse potrebno orodje, stroje in posodo popravljeno in očiščeno. Neverjetno je, koliko sc v tem pogledu pri nas greši. Velika večina vinogradnikov pere potrebno posodo zadnji dan pred trgatvijo. Tedaj šele opazijo, da pušča sod, bedenj ali pa se vratca ne dajo dobro zapreti in morebiti tudi, da stiskalnica ali grozdni mlin nista v redu. Takrat letajo od so-darja do kovača, seveda so ti obrtniki z delom preobloženi in ne morejo izvršiti naročil. Ce pa naročilo sprejmejo, ga izvršijo slabše in draže zaračunajo kakor po. zimi, ko jim dela primanjkuje. Torej vsi pripomočki za trgatev naj bodo pripravljeni ob pravem času 1 Navodila za trgatev Začnite s trgatvijo, ko grozdje popolnoma dozori. Ko trgate, ločite zdravo od bolnega, gnilega in nedozorelega gro-zdja. Zato morate imeti dve posodi s seboj: eno za zdravo, drugo za gnilo in bolno grozdje. Za trganje in čiščenje grozdja služijo najbolj posebne škarje. S takimi škarjami je tudi mogoče odrezati grozd, ne da bi se jagode pri tem osule. Zato se nabava takih Škarij zelo izplača. Trgajte, če jo le mogoče samo oh lepem in suhem vremenu in ne prezgodaj zjutraj, ko je še rosa na grozdju. žveplenem amonijevem fosfatu pa je raztopljen tudi amonijev fosfit, ki je redilna sol za kipelnc glivice. Zato je tudi razumljivo, da mošt, ki smo mu dodali to sredstvo, bolje prevre in da bolj zdravo in stanovitno vino. Nekatera vina pa imajo tudi to lastnost, da rada menjajo barvo in porjavijo. To pa prepreči goto. vo uporaba amonijevega fosfata pri pripravljanju mošta. Amonijev fosfat je rabiti tudi pri pripravljanju črnih vin. ki pridobijo tudi na barvi in lepoli pene. Kdor se boji malo več stroškov, naj uporablja mesto amonijevega fosfata kalijev metabisulfit. Tudi to sredstvo ubije vse slabe kali v moštu, le kipenja ne pospešuje, kakor žvepleni amonijev fosfat. Rabi se 10—15 g na stot grozdja. Po maščenju je mošt dobro prezračiti. To se napravi takole: v bedenj se zabije že pred mašče- njem potrebna pipa. Pred to pipo sc postavi v bednju kaka mreža, bodisi lesena ali kovinasta. Ta mreža ima namen, da brani, da se pipa ne zamaši. Ro tej pipi se toči mošt. in sicer tako, da sc čim bolj ubije in speni. Odtočeni mošt se potem nosi v kipelnc sode, ali pa v primeru, da se želi pokipeti mošt na tropinah, se zliva v isti bedenj nazaj. Pri pridelovanju črnih vin, ko moramo dalje časa pustiti mošt kipeti na tropinah, ponovimo še enkrat po preteku enega dneva to zračenje s pomočjo odtakanja in zlivanja nazaj v isto posodo. Dobro je tudi mešati v bednju kipeče tropine in privzdigovati jih z močnim kolom. Drugi dan se to zračenje ponovi.* Kdor bo tako delal, tam ne bo vino zadobilo gotovo nobenega neprijetnega duha po žveplu in bo z žveplenim amonijevim fosfatom gotovo zadovoljen. v novi državi liimiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiniiHiuiiimmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiimiiiiiirmiiiiuiiiiiimtiiiiitiiimriiMmiiiriiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii} = . S Trgatev v Brelih . m* y y. \ ■jt' JP , hv ■ • ’š> , f '4 i' M m. , 1* V * • v ■ jtt, ' Tf m V i > 1 - ■j», Kipelne kleti Ze nekaj dni pred trgatvijo po-meti in očisti kipelno klet. Ce se ti zdi potrebno, pobeli stene kleti z apnenim beležem. Nikakor pa ne opusti zadimljenja kleti z žve-plenim dimom. Zato postavi zvečer v sredo zaprte kleti kako staro železno posodo z žerjavico in žveplom. Klel mora osta_ti čez noč zaprta. Operi vso posodo, orne, bednje, stiskalnice in sploh vso opravo, ki pride z moštom ali grozdjem v dotiko. Ce imaš stiskalnico z že. lezpim vijakom in koritom, pobarvaj železo s takim lakom, ki ga kisline ne razjedajo. Skrben in razumen “^vinogradnik si bo nabavil za kipelno klet toplomer, s katerim ^o lahko meril toploto v moštu in kleti. Maščenje in stiskanje Maščenje z golimi nogami opustite,- ker je nehigienično. Sicer pa ima maščenje z nogami to dobro stran, da se pri tem načinu maščenju ne /mastijo nezrele in trtic jagode. Kdor bi hotel obdržati ta način maščenja, bi moral obleči na noge dolge nogavice iz gumija. Mnogo hitrejše pa se maščenje izvrši z grozdnim mlinom. Rred miiščeiijcm je kolikor mogoče natančno ugotoviti težo na. branega grozdja. Na vsak stot j? pomešati med nabrano grozdje 25 do :t() g ali pa 20 do 25 kub. cm žveplenega amonijevega fosfata. To odlično sredstvo, ki se že več let uporablja tudi pri nas, je tekočina nekoliko rumenkaste barve. Na mošt deluje takole: V njej nahajajoča se žveplena sokislina ubije vse slabe bolezenske kali v moštu. Na kipelnc glivice pa vpliva količina v njej nahajajoče se žveplene sokisline pa samo oma-mljivo. To se pravi, da kipenje samo začasno nekoliko ustavi. Cim se pa grozdje zrnasti in mošt prezrači. kakor je predpisano, pa mošt začne kipeti še bolj burno, kakor brez dodatka te snovi. V g ■ - ftt v A. " , ■■ M •< • ••■V ' • ■ ; ' Ki . . • > v - iAt '■ .:v - % ' ... . - » s-M T .£ mmiMiiiiiimMiimtMiiiimimiiiMmiiiiiimMimHimiimimiiiiimiiiiiiiiimMiiiiiiiiimiimiiimiiiiiMiHiiiiimiMiiiiiiiiiiuiMmmiHimimiiiifi Nekam tesno je človeku pri srcu ob polaganju novih kamnov naši novi državici z veliko glavo na pritlikavem telesu zn njeno samostojno utripanje. Ne cesar, ne kralj ali republiški predsednik - guverner nuni bo, oslonjen na načela in na. potila Varnostnega sveta in sporazumno z začasnim vladnim svetom ter z lastno razsodnostjo, Za enkrat delil našo usodo. Nad nami visi niz gospodarskih vprašanj, od katerih rešitve bo odvisen naš obstoj. Nekam zaskrbljeno gledamo na razmerje med našim osrednjim živcem Trstom in deželo. Ta velika glava bo igrala veliko vlogo v svojstvu proizvajalca in potrošnika. Deželi pritiče odgovor na vprašanja: Kaj bo temu središču nudila, koliko in pod kakšnimi pogoji? Nimamo še natančnih podatkov o površini kulturne zemlje, o njem kakovosti, številu kmetij itd. da bi mogli natančno izračunati tozadevni dohodek. Vendar pa moremo'že danes trditi, da bodo naši pridelki na splošno skromni, in to ne samo zaradi skromne površine in nizke kakovosti kulturne zemlje, ampak tudi zaradi splošne strokovne zaostalosti. Kakšna razlika med tehniko v industriji in tehniko v kmetijstvu! Dočim se je prva okoriščala z vsemi izsledki znanosti, je kmetijstvo tavalo za njo kot njena pastorka. Drobnemu in gospodarsko neznatnemu kmetu na naših tleh ni fašizem posvečal nobene pozornosti,-ni mu pomagal in oskrbel za dvig njegove strokovne sposobnosti. Kolikor je naše kmečko ljudstvo napredovalo, je bilo to samo-pobudno. Naš človek je dovzeten za vse, kar ima svojo praktit-no vrednost. Kako v prazno je vodila fašistična kmetijska politika, nam pove na pr. prizadevanje v žitni bitki, ki so jo forsirali tudi na Krasu, kjer ni za to pogojev. Niso upoštevali tal in podnebja. Z varljivimi in potvorjenimi številkami so izračunavali donos s kvadratnih metrov ter prikazovali našo nežitorodno zemljo s svojstvi n. p.. Banata in Slovenije. Ce bi se bil fašizem resno zanimal za napredek naših krajev in se ravnal po načeht »Vsako stvar na svoje mesto«, bi bil moral naši zemlji odmeriti one kulture in pospeševati kmetijske panoge, katerim odgovarjata naše tlo in podnebje. Namesto tega nam je zapustil zmedo, ki nam bo naprtila mjiogo dela, truda in stroškov. Naše prvo vprašanje je, kaj na naši zemlji hočemo in kako naj to dosežemo. To pomeni, s čim naj se ta ali oni kraj bavi. To pa predstavlja načrtnost v gospodarstvu. Načrtno delati pa pomeni skupno se za nekaj odločiti. Ta skupnost prične v vasi, se raztegne na več vasi s skupnimi ali manj - več različnimi okolnostmi, zajme širša območja in končno celotni državni teritorij. Poslednjo besedo i7?ia torej državna uprava ali vlada. Polno je perečih kmetijsko gospodarskih zadevščin, kot n. pr.: vprašanje živinoreje, pred vsem govedoreje, brez katere si ne moremo misliti umnega kmetijstva. Gre pri tem tudi za rejo malih živali, ki je za naš konsum zelo važna, a zelo zanemarjena. S tem v zvezi je vprašanje preusmeritve poljskih kultur v pravcu živinoreje, izboljšarij (melioracij), travniškega terena, napajališč, vodovoda. Važni sta vprašanji vinarstva in sadjarstva. Prvo je osnovna kme-tiiska veja Istre in dela Krasa. Kljub videzu napredka je še daleč za ono višino, ki jo zahteva umno vinarstvo. Sadjarstvo je še boli zanemarjeno in preveč smatrano kot postranska kmetijska veja. Prav tako resno je vprašanje kmetijskega šolstva in Ijudsko-šolske-ga pouka. Fašistična šolska politika se ni ozirala na interese dežele in ni vskladila vzgojno^poučno delo z interesi kmetijskega gospodar itvn. Prav resno mislimo s tem liuósko-šolski pouk, ki je s sedanjim programom neživljenjski in nazadnjaški. Spet se vprašamo: Kdo bo to reševal? Samo oni »od zgorai?« Ne samo oni, ampak tudi mi. Drug z drugim sporazumno in s sodelovanjem. Pobuda bo morala priti iz njih gospodarskih udružen) (zadrug) .sporazumno z ostalimi množičnimi organizacijami. Takšni so naši pereči problemi. J. V. POPLAVA LTR V ITALIJI Vse. ameriška „pomoč" Italiji nič kaj prav ne zaleže. Italijansko gospodarstvo je v težkem stanju. Eno Izmed znamenj za tako stanje je inflacija. če govore zadnji uradni podatki o 590 milijonih lir denarnega obtoka, ki da je do 20. avgusta že na 630 milijard, potem se skoraj dnevno dvigne’ obtok za eno milijardo. De Gasperijeva vlada bi rada ta pojav zaustavila: zvišala je obrestno mero, s čimer bi zvabila več denarja s tega v denarne zavode, po drugi strani pa je omejila kredite. Industrijski krogi se zaradi tega razburjajo. Položaj italijanske industrije zaradi vse močnejše mednarodne konkurence sploh^ni več tako rožnat kot nekoč. Ukrepi italijanske vlade niso taki, da bi obetali kak učinek. Italija le še naprej išče posojil v Ameriki. In za ceno materialne pomoči čedalje bolj rine v jarem ameriškega kapitalizma. Kaj vpliva na množino in kakovost mleka (Nadaljevanje iz prejšnje številke.) Cim več mleka imajo krave, tem več močnih krmil dobivajo, in obratno. Vedno pa pokla-dajmo močna krmila le v toliki meri, v kolikor sc nam izplačajo z namolzenim mlekom. To pa je mogoče dognati edino le z redno poizkusno molžo 1. in 16 dne vsakega meseca za vsako kravo posebej. To so v naprednih in ži-vinorejsih krajih že davno uvedli in dosegli lepe uspehe. Kako vpliva sveža zelena krma in paša na mlečnost krav, smo govorili že zadnjič. Na večjo mlečnost krav se skuša vplivati tudi z bolj vodenimi krmili, posebno pa s tako imenovanimi napoji. Ti se sestojijo iz vode, med katero je primešano več ali manj otrobov, moke ali oljnatih pogač. Toda za mlečne krave nikakor ni zdravo, če jih prisilimo, da popijejo prekomerno množino vode. Posebno škodljivo je to za plemenske živali; tudi nimamo od lega posebno velikih koristi. Da vpliva red pri krmljenju zelo dobro na mlečnost živali, ni treba še posebej poudarjati- Oskrbovanje: Z rednim čišče- njem, snaženjem in negovanjem mlečne živine lahko zelo pospešimo njeno mlečnost,. Zato pa bi ne smelo biti pri nas nobenega hleva, kjer bi sc poleg daugih ne snažile redno vsak dan tudi mlečne živali. Kdor nc verjame, lahko napravi sam majhen poizkus in videl bo, kako vpliva redno snaženje ugodno na mlečnost krav. Za to zadostuje 14 dni. Zmeri naj mleko vsake krave posebej pred in po sneženju pa se bo lahko prepričal na lastne oči. Tudi na redno negovanje parkljev, posebno tisto mlečne živine,’ ki je večinoma v hlevu, nc smemo pozabiti. Slabo surovo ravnanje z mlečno živino ne vpliva dobro na mlečnost. Tudi hlevi niso brez vsakega vpliva. V mrzlem ali pretoplem v temeni zatohlem in vlažnem hlevu dajejo krave manj mleka kakor v dobro urejenem hlevu. Gibanje, posebno zunaj na svežem zraku je ob primernem krmljenju ali paši za živali zelo koristno. Gibanje pospešuje zdrav- je in' presnavljanje in s tem tudi tvorbo in brejost, kjer sc kaže na pr. spomladi, ko pride živina na prosto Zato skrbimo, da se mlečne krave, kolikor mogoče gibljejo na prostem vsak dan. Tudi zmerno in lahko delo, ki Je enako zmernemu gibanju v prostem zraku, ne škoduje, pač pa pospešuje mlečnost krav, prenaporno in dolgotrajno delo pa zniža mlečnost. Molža: Bistveno vpliva na mlečnost krav tudi molža. Cim več časa preteče od eno molže do druge, toliko več mleka toda tem manj mastnega namolzemo. Zato pa je pri trikratni molži v 24-ih urah ki se ne vrši v enakih presledkih, množina jutranjega mleka navadno višja, kakor pa množina opoldanskega ali pa večernega mleka, toda jutranje mleko je manj mastno. To nam dokazuje poizkus, pri katerem se je uredila dnevna molža ene krave tako, da Je poteklo od večerne do jutranje molže 12 ur, od jutranje do opoldanske 8 ur in od opoldanske do večerno 4 ure. Po enetn mesecu sc je pokazal naslednji rezultat: množina mleka mlečna tolšča zjutraj 9 kg 3.3 % opoldne 6.5 kg 4 2 % zvečer 4.&S kg 6.1 % Ako molžemo v enakih presledkih, to je pri trikratni molži vsakih 8 ur in pri dvakratni vsakih, 12 ur, potem se nc kažejo takšne razlike v množni in tolšči mleka. Cim večkrat na dan molzemo, tem več mleka namolzemo od posameznih krav. Vendar pa je iz gospodarskih razlogov v navadi le trikratna, oziroma dvakratna molža, Štirikratna molža na dan se izplača le pri zelo dobrih mlečnih kravah, dokler so mladovnc. Zelo važno pa je, da pri vsaki molži izmolzemo vime prav dobro in čisto. S čisto molžo dobimo več in bolj tolsto mleko kar kor pa s površno. Prvo namolzeno mleko ima zelo malo tolšče, nazadnje izmolženo pa Jo ima največ, kar razvidimo iz naslednje Izkušnjo: v prvih curkih pomolzenega mleka Je bilo: 1.2% tolšče; (Konec prihodnjič.). Umrl je umetni tov. ALBERT SIRK Težko nas Je prizadela žalostna novica, da je umrl akademski slikar Allrert Sirk. Sicer smo vedeli, da se gre zdravit, ko se je prijel meseca junija poslovit v naie uredništvo, toda s svojo šepavostjo in vedrino »i dal slutiti, da nosi v sebi težko bolezen S svojo mdrkantno pojavo kakor tudi kot človek in umetnik je bil Sirk prava podoba skalovitih kraških tal. Bil je ljubitelj vsega zdravega, elementarnega in tudi njegova umetnost je bila moška, nerazglabljajoka, pri tem pa globoka in občutena. Kdor ga je poznal, ga je moral vzljubiti, kajti vedno in povsod je imel za vsakega prijazno besedo in s svojim zdravim humorjem je vnašal dobro voljo, kamor je prišel. Tako smo tudi na ,.Tedniku" bili vedno veseli njegovega prihoda in zdaj, ko ga ne bo več k nam, močno občutimo, da je naš list izgubil v njem. zvestega in nad vse požrtvovalnega sodelavcu — ilustratorja. Kakor vedno, tako neutruden pri svojem delu, je bil tudi v dneh, ko se je poslavljal od življenja; vprav ko je hotel narisati nekaj slik za naš Ust, so pa zapustile 8e zadnje življenjske moči in svinčnik mu je padel iz rok ... za vedno. Albert Sirk se je rodil 26. maja Mi v Sv. Križu pri Trstu. Tu je dovršil nižjo srednjo šolo in vstopil nato na srednjo tehnično, ki pa jo je kmalu zapustil, da se posveti samo slikarstvu. V Benetkah, na akademiji, je študiral pri znamenitem beneškem slikarju Ettoreju Titu. Akademijo je končal z odličnim uspehom in nato potoval po Italiji. Njegovo najzanimivejšo dobo tvorijo leta, ki lih je preživel kot mornariški slikar v avstrijski vojni mornarici. Objadral je skoraj celo Sredozemlje. Pred iz Vruhom prve svetovne vojne je dobil dekret za nastavitev kot profesor v Trstu, toda zaradi vojne je morat zopet v Pulj kot mornar, kjer je bil pa tudi privatno zaposlen kot učitelj lisanja. Po vojni je poučeval na šentjakobski šoli v Trstu, dokler je obstajala. Ker pa ni hotel stopiti v sindikat fašističnih slikarjev, ni mogel dobiti službe na srednji šoli Pouče-ut je hodil na obrtno šolo na Kras ■e udejstvoval v svoji vasi kot prometni delavec pevec, igralec, režiser. toda, ker so pa fašistične oblasti zasledovale, je zbežal v Jugoslavijo. Preselil se je v Ljubljano, nato pa v Sv Lenart v Slovenskih goricah. USI. *e bil premeščen v Celje, odkoder so na pregnali v zadnji vojni gestapovci v Srbijo V Zaječaru je živet trdo življenje pregnanca, kljub temu pa ie neumorno risal Po osvoboditvi je sodeloval pri ljudski oblasti v Zaječaru in člani R. A. so kmalu v njem spoznali umetnika. Ko se je vrnil v Celje, je prosil za premestitev v Trst in dodeljen je bil Pokrajinskemu narodnemu osvobodilnemu odboru v Trstu, Delo za borbo ga je precej zaposlilo, vendar je posvetil vse svoje sile za ustanovitev slikarske šote, za katero je zbirat gradivo celo v keramični tovarni v Libojah pri Celju. Letošnjo zimo je začel hirati, javljala se mu ie bolezen, ki si jo je nakopal v pregnanstvu Iskat je zdravja v ljubljanski bolnici in k« se le julija vrni! v Celje, je upal, da bo kmalu zopet mogel prijeti za čopič in se preseliti med AVTOPORTRET POKOJNEGA ALBERTA SIRKA svoje kriške ribiče in brajde, toda bolezen mu ni dala. Razumljivo je, da si je vedno želel v svoj rojstni kraj, k svojim ribičem, k morju . . . tja, od koder je bil nasilno pregnan. Pptreba po razgibanih in slikovitih motivih je tov Sirka vodila na jug. v Makedonijo, Ohridsko jezero in Skoplje, in ko se je vračal, je prinašal s seboj vedno polno akvarelov. Toda tudi lepota Slovenskih goric Savinje, skrite lepote tihožitij so prihajale do izraza v njegovih slikali. Najljubši predmet njegovega slikarskega oblikovanja so bili: voda, morje in ljudje ob morju. Strokovnjaki prištevajo Sirka med slikarje poznega impresionizma, on sam pa je izjavljal, da ne pripada no-.beni struji, da slika kot vidi. Svoje razoloženjc je izražal z bogastvom barv na svojih slikah. Njegov akva rei je tako v krajini kakor v tihožitju tehnično in formalne dovršen, pum čistih akvarelnih tonov, harmoničnih barv in strnjene kompozicije, kar ga je uvrščalo med najboljše sodobne krajinarje Bil je zelo plodovit slikar. Razstavljal je v Trstu, na Reki, v Opatiji, v Gorici, v Ljubljani in v Mariboru Udeleževal se je skoraj vseh razstav društva likovnih umetnikov. L. liso. se je z lepim uspehom udeležil velike manlfcstativne razstave Julijske Benečije v Beogradu. Njegova dela so bila razstavljena-tudi na češkem in v Londonu. V glavnem je bil Sirk slikar krajine in ljudi v njej, v prvi vrst. ribičev. Poleg tega je bila tudi odličen portretist in med njegovimi portreti je najboljša podoba njegove matere. Udejstvoval se je tudi kot ilustrator naših knjig in listov; zlasti po osvoboditvi ni bilo na Primorskem revije ati lista, v katerem ne bi mogli občudovati Srkovih mojstrskih risb. Tako je slikar Albert Sirk tudi s svojim umetniškim delom v obilni meri pripomogel k obnovi nasilno porušene slovenske kulture v Primorju in obžalovati moramo, da mu ni bilo dano dočakati dneva, ko je velik del slovenske zemlje, za katero je živel in delat, pHkliučen k Jugoslaviji. Slava njegovemu spominu! PRIPRAVLJA SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD Šostakovič » Benetkah in » Trnln Ko še ni končal iilmski festival, se je v Benetkah že pričel glasbeni festival. Za uvodno predstavo 11. septembra, je bila določena &o-štakovičeva opera Katarina Izmajlova ali . Lady Macbeth iz Minska" Dirigiral ,|e Nino Sanzogno, režiral pa Aurei Millos. Solisti so bili dobri, vendar bi v Italiji našli tudi boljše. Vsekakor pa je predstava uspela in navdušila. V soboto pa Je bil v Trstu simfonični koncert, kjer so poleg drugega predvajali Soštakovičevo V. simfonijo, ki je bila po dobri izvedbi deležna burnega ploskanja. Guy de Maupassant Slovenski knjižni zavod je knjižna založba, ki se od ostalih založb ouii-kuje zlasti po tem, da so njega knjižne izdaje najraznovrstnejše in zadevajo vse panoge literarnega ustvarjanja. Namen Cankarjeve založbe je nuditi slovenskemu ljudstvu predvsem politično literaturo in prevode iz sovjetske književnost'. Državna založba izdaja v glavnem dela slovenskih in svetovnih klasikov ter šolske knjige. Slovenski knjižni zavod pa izdaja izvirna domača dela, prevode, poljudno znanstvena in poljudno zdravstvena dela, dramatiko in slovarje. V času dveletnega obstoja je Slovenski knjižni zavod popolnoma jasno pokazal smer, ki jo zasleduje in tudi dokazal, da Je na pravi poti v svojem prizadevanju nuditi slovenskemu ljudstvu dobro, a obenem -animivo berilo za razvedrilo in za rouk. Te smeri se Slovenski knjižni zavod namerava ur-žatl tudi letos. Začenja nova kulturna sezona in zato je prav, da se vsaj površno seznanimo s programom te . slovenske kulturne ustanove. V zbirki izvirnih del slovenskih pisateljev, ki je brez dvoma najbolj pomembna, bo ponovno izšel slovenski roman Jurčičev Deseti brat. to .pot z ilustracijami Gasparija in v posebno lepi opremi. Nad vse zanimiv bo obsežen roman v dveh knjigah, ki ga je pravkar dokončal Anton Slodnjak, ki ga poznamo že kot uv-lorja romana o Prešernu. V tem aelu pod naslovom: Pogine naj pes, prikazuje pisec življenjsko tragedijo slovenskega posatelja Prana Levstika. V isti zbirki bodo izšle še povesti dosedaj zapostavljenega slovenskega pisatelja Milana Puglja, nadalje šhu-derlove novele in. Faturjeve pesmi. Redna, knjižna serija bo obsegala šest večjih knjižnih tekstov, med katerimi vzbuja posebno radovednost novi roman sodobnega slovenskega pisatelja Miška Kranjca; Fara sv. Ivana. Roman se dogaja tik pred minulo vojno na slovenskem štajerskem in bo kot kažejo odlomki in napovedi vsestransko zanimiv. Ostali dve domači deli bosta že izbrane humoreske najboljšega slovenskega humorista Milčinskega ter povest Cirila Kosmača, Domovina na vasi, v kateri prikazuje pisatelj preporod slovenske vasi pred zadnjo vojno. Izmed ostalih treh knjig bo zanimiv roman iz ameriškega življenja, ki ga je pod naslovom „Ameriška tragedija" napisal ameriški pisatelj Theodor Dreiser. Francoski pisatelj Stendhal, avtor svetovno znanega romana Rdeče in črno, bo tudi zastopan v navedeni zbirki knjig. To pot bo izšel roman Lucien Leuwen. Zadnjo knjigo bodo predstavljale izbrane novele ruskega piša. telja Ljeskova. Med slovenskimi knjižnimi izdajami je lani dosegla posebno velik uspeh Prešernova knjižnica, ki je izšla v nakladi 30.000 Izvodov in katere knjižni dar je bil v nekaj tednih razgrabljen. V tej splošno ljudski knjižni seriji, bodo tudi letos izšle štiri knjige in to še po nižji ceni (05 din). Med njimi so: Koledar Osvobodilne fronte z zelo -pestro vsebino, druga knjiga Spominov na partizanska leta | in roman danskega pisatelja Nexdja, Sirota Stina, v dveh knjigah. Prevodi iz tujih književnosti tvorijo posebno zbirko knjig Napovedanih je bilo zanimivih del tz jezikov vsega sveta, med katerimi so poseb- Irancoski pripovednik, mojster novele, se je rodil 5. avgusta 1850 na gradu Miremesnil v bližini Dleppa, umr. pa 3. julija 1893 v Parizu. V mladosti je študiral nekaj časa pravo. Leta 1870. se je udeležil nemško-fran-coske vojne. Po uspehih, ki jih je doživel s svojimi deli, se je popolnoma posvetil literaturi. V desetih letih, od 1880 do svoje bolezni 1890, je ustvaril niz romanov In nad tri sto novel, pravih mojstrovin. Naj popt-skie življenje normandijskega kmeta ali pariškega meščana, naj slika po- krajino svojega rodnega kraja at, zagatno velemestno vzdušje, vselej je oster opazovalec, ki prikazuje svetln človeka v njem stvarno, brez olep-šavanja, takšnega, kakršen je v resnici. Posebno pozornost zaslužijo njegovi orisi meščanske moralne pokvarjenosti, egoizma tn notranje praznote. V novelah tz nemško-franeoske vojne Je nazorno upodobil zgrozljivo surovost in nečloveško brezčutnost osvajalcev v vsej njihovi divjosti tn uničujočem besu. Maupassant je umetnik, ki prodira preko zunanjega videza stvari in življenjskih pojavov v podtalne nagibe človeških značajev tn analizira družbo z naravnost presenetljivo odkritosrčnostjo no zanimivi naslednji prevodi: Dg,-dierjev dnevnik, ki Je eden najmoč- ' nejših dokumentov narodno osvobodilne borbe, bo zastopal srbsko književnost, Iz ruske literature bo izšel prevod romana Alekseja Tolstoja: Peter prvi, iz češke Olbrachtov roman Proletarka Ana, iz angleščine Dickensova Starinariea. ameriška književnost pa bo -zastopana z Adamičevim Dinamitom. Upton Sinclalrovim Petrolejem in še drugimi deli. Posebna zbirka Slovenskega knjižnega zavoda bo Mala knjižnica, ki bo prava ljudska knjižna zbirka. V tej seriji bodo štirinajstdnevno izhajala po minimalni ceni 5 din slovenska in tudi tuja krajša dela, ki zaslužijo, da se z njimi seznani prav ves slovenski narod. Poljudno znan- stvena in zdravstvena knjižnica, ki sta že letos izhajali, bosta nadaljevali s svojim poučno-vzgojnim programom. Tudi knjižnica slovenskega gledališča bo še obstajala in nudila slovenskim dramskim družinam tekste dobrih dramskih del. Isto velja tudi za ostale posebne zbirke slovenskega knjižnega zavoda. Tako bodo Zbirke: Pogledi. Mojstri in vzorniki, Politična kjijižniCE, Dokumenti po programu, ki obeta zanimiva tn pestra dela, izhajale še nadalje. Nemogoče je na kratko označiti vse knjige, ki jih v svojih raznih zbirkah Slovenski knjižni zavod pripravlja in namerava izdati v novi kulturni sezoni, že iz zgoraj navedena pa vidimo, da bo letošnja knjižna žetev te knjižne založbe zelo pestra In tudi kvalitetna, tako da bo prav vsakdo našel v njenih knjigah obilo razvedrila In še več užitka. R. S.. HiilUiuifi malmp'Mum'd Malijamu na (He hi V Ljudskem gledališču na Reki igrajo drame in opere v hrvaškem in italijanskem jeziku. Hrvatska drama, ki jo bo vodil kot leni dr. Marko Fotez, je pripravila za nastopajočo sezono naslednja dela: Mateja Bora ,,Noč v Globokem", Filipoviča ,,Za novo življenje", Nušiče-'vega „Pokojnika", Ostrovskega ,,S1-lomaštvo in greh". Simovo ..Rusko vprašanje", Afigenova ..Mašenko". Vuljaškega „Blato", Shakespeareja „Kar hočete", Lopeza de Vega „Fuen-te Ovejuma", neko Molièrovo delo In še druge. Pri tej izbiri so pazili na -razmerje med slovanskimi in drugimi deli. kar je bilo treba v prejšnji sezoni zelo odobravati, saj je bilo od trinajstih premier deset slovanskih. Doprinos k izgradnji in izpolnitvi Jugoslovanskega repertoarja bo tudi letos s strani reškega gledališča znaten, saj bodo vse premiere, razen Nušiča in Shawa, obenem prve izvedbe na Hr-vatskem. Iz lanskega repertoarja se bodo ponovila nekatera dela, dasi ne vse uspele predstave, to pa predvsem zaradi nastalih sprememb v ansamblu. Ponovila se bo Gunduličeva ,,Dubravka", Držičev .,Dundo Maroje", Krle-žlna „V agoniji", Cankarjev „Za narodov blagor" in Molièrov „Namišljeni bolnik". Delo italijanske drame bo usmerjeno predvsem k čim večjemu spozna vanju in zbllžanju gledališke umetno sti s širokimi delavskimi množicami zlasti italijanskimi .v Reki in Istri Intendant prof. M. Perkovič bo reži ral klasično tragedijo Vittoria Alile ria. Zanimivo, da italijanska gleda lišča že več kot 10 let ne izvajajo de) tega italijanskega klasika. Nadalje sc na programih „Ruski ljudje" Simonova. Kot tretje delo bo prikazano prvo nagrajeno delo na natečaju, ki ga je razpisala Italijanska Unija ali pa neko Molièrovo delo. Pripravili bodo tudi kako Goldonijevo komedijo, ponovili pa bodo „Le baruffe chiozot-te". Sicer )5a bo italijanska drama gostovala tudi izven Reke. Roško opero vodi znani komponist Boris Papandoputo. Sezono bodo odprli s Smetanovo ..Prodano nevesto". Lhotkova opera „Matija Gubec" bo pa doživela na Reki svojo krstno predstavo. V italijanščini se bodo izvajale Verdijeva „Traviata" in „O-tello' , Rossinijev .Seviljski brivec", Puccinijeva ..Madame Butterfly" ali „La Boheme" in pa Giordanov „Andrej Chenier". Ponovili bodo pa še več del iz lanskega repertoarja. Izpopolnien je pa tudi balet, ki bo letos imel tudi samostojne predstave. Poskrbljeno je tudi za živahno koncertno sezono Razen tega se bo uprava pobrigala, da privabi v gledališče čim več občinstva in bo dajala še posebne predstave za dijake in za vojake. Z uvedbo posebnega sindikalnega abonmaja pa hoče približati gledališče delavskim množicam, ljudstvu, ki so g« nekoč odrivali od umetnosti. Tako delovanje reškega gledališča tako lansko sezono kakor načrt sporeda za letošnje leto pa najzgovorneje dokazuje, da uživajo Italijani pod Jugoslavijo vso svobodo kulturnega dela in vso pomoč države pri tem delu. Pri tem se nam nehote vsiljuje primerjava teh dveh dejstev: na Reki svobodno in od države podpirano kulturno izživljanje Italijanov, v Gorici pa že ob prvem pojavu „nove demokratske Italije" napadi na slovenske kulturne institucije in sežiganje slovenskih knjig. Ali je treba še tu govoriti, kje vlada demokracija in svoboda? Rimski testivai Tudi drugi danski film „Ti blaženi otroci" sta zrežirala zakonca Jenscn. Dasi še zdaleka ne dosega višine „Deklice Ditt", je vendar še dober film. V njem igrajo večinoma otroci. Po dvajsetih retili, odkar je nastal, so sedaj prvič prikazali v Italiji sovjetski Einsteinov film „Oktober", lei je dokument Iz dni socialistične revolucije. V štirih filmih Jeana Renoira, ki že sedem let dela v Ameriki, se je lepw videla razlika med filmi, ki jih je napravil doma in med zadnjima dvema iz Amerike. Sistemi produkcije, ki vladajo v ZDA, so omejili umetniške zmožnosti Renoira in ubili njegov genij. Sovjetski film „Glinka" se razlikuje takoj od običajnih biografij slavnih glasbenikov, v katerih nikoli ni prikazan odnos glasbenih stvaritev <*o dobe in družbe, v kateri so nastali. Glinkova glasba je pa zrasla z zgodovino ruskega naroda, kakor pesmi Puškina. Lev Arnstam, ki je bolj glasboslovee kot pa režiser, je podlegel ljubezni do melodije in vse podredil glasbi, medtem ko se v filmu, tudi kadar ima za podlago življenje kakega glasbenika, mora zgoditi bat nasprotno. Odlikuje pa film dobra igra in lepa fotografija. Ameriški film „Speli bound" so ie prikazovali v Cannesu. Film je do neke mere zanimiv. Za srečo Igrata v njem Gregorij Peek in Ingrid Bergmanu; vendar ga je nek kritik označil kot „popoln kupčijskt film". Francoski film „Farrebique" je bil že lansko leto v Franclji dvakrat nagrajen in splošno mnenje v Benet-sah je bilo, da je film nagrad vreden, a tu so ga prikazovali „izven konkurence". Istega dne so prikazovali ie francoski film, ki je biografija sv. Vincencija Pavlanskega. Ta film bi naj prikazal, koliko premore krščanska ljubezen pri omiljenju težav, k( tarejo svet. Toda te težave niso prikazane realno v svoji resnično»!», v vzrokih, ki te težave rode in v resničnih učinkih, ki jih povzročajo. Na ta način je človeška masa v filmu nepristna in film zapusti vtis, da je bilo človekoljubno delo sv. Vincencij» nekoristno. (Nadaljevanje prlfiodnffč.1 ljudstvo TO JE SOLKAN, KRAJ MIZARJEV, NJIH DELO JE TA SLAVOLOK. J| Wj W M IZ TISTEGA DELA BRD, KI BODO PRIPADLA ITALIJI SE LJUDJE SELIJO V JUGOSLOVANSKA BRDA. Irezno presojajoč stvarnost novega pololala (Nadaljevanje s 3, strani.) so že razdelili lepake — črno ob- nih tnln „v,-_■ . ... *** Zločinstvo in kriminal pa se v robljene m s trobojnico preko vo- lila, da je drhal ustavljauTtramvai^ Sčfnf^iì,*%!ZT’,uff"1.®,.'!} ^očišče in obenem področje nji- — -------- A BRD, KI BODO PRIPADLA ITALIJI, SELIJO V JUGOSLOVANSKA BRDA. Zločinstvo in kriminal pa se v teh dneh ni omejilo na področje, kjer je spet nastala Italija. 2e dolgo dobo je politični zločin v Trstu doma. To zločinstvo pa zadobiva take oblike, da je vsaka ozijaka, ki ne pomeni naj ogabne j šega kriminala, netočna. Vsa ta dolga veriga kriminala ima svoj začetek in vsak njen člen bi lahko imel svoje ime. To je kriminal »made in Lega Nazionale, Voce libera, Giornale di Trieste, Messagero Veneto, Lunedì, Vita nuova etc.«; to je kriminal, ki mu je dal svoj blagoslov demo-kristijan Bettiol, ko je v Parizu izjavili da bodo v Trstu razvili ne-sluteni iredentizem. Ves reakcionarni tržaški tisk je v svojih stolpcih dan na dan hujskal k zločinom. Onemogli bes ob dejstvu, da je struja, ki je propagirala priključitev Trsta k Italiji, s svojo zahtevo propadla, da ni prišlo do nikakih revizij tukajšnjih meja po njenih željah in da je — zopet ne v skladu z •njihovimi željami — vendar prišlo do uresničenja STO-ja, vse to je pobornike teh zahtev toliko zmešalo, da so stopili naravnost na pot kriminala. Po natančnem načrtu so namerili strojnico v mladino, ki si je v soboto privoščila v svojem krožku malo zabave. V tišino Je po enajsti uri zaregljala strojnica in pod kroglami se je zrušila majhna deklica, ki je prisostvovala zabavi. Ko smo videli na pogrebu njeno mater, ki je spraševala „Zakaj so ubili mojo Milko««, tedaj smo čutili, da bi nam bilo težko 'odgovoriti nesrečni materi. Težko si Je zamisliti moralno sliko takih nestvorov, ki se skrbno pripravijo, da bodo od daleč, z nasprotnega griča, v zračni razdalji kakih sto metrov, streljali s strojnico v ljudi. Toda tistemu, ki pozna pisanje listov kot so »Giornale di Trieste«, »Voce libera« in podobni gangsterski listi, je pojav take vrste zločina kar popolnoma razumljiv. Pisanje teh listov ima vso kvalifikacijo, da more iz ljudi, ki jih je še Lega Nazionale primerno preparirala, Ustvariti kriminalce. Kajti bombe na sprevod na predvečer prvegà maja, bombe na kulturne krožke, napadi na mladince, ki odhajajo na festival V Prago, in pred nedavnim napadi na mirne ljudi po Trstu, zlasti po A'cquedottu, končno pa sobotni zločin in njemu sledeči — vse to so »biseri«, nanizani na isto nit. .Vsi ti zločini imajo isti. skupni iz-Vor. Zaman »Giornale di Trieste« in »Voce libera« opletata s hinavskimi zavijanji. Gospodje, čemu se branite vzeti nase vsaj moralno odgovornost za te zločine? Pišete, da tisti, ki je storil ta zločin, ni ne človek ne Italijan. Da ni človek, to vemo. V koliko Je ali pa ni Italijan, naš ne zanima, opravite vi to stvar sami med seboj. Zelo verjetno pa je ta »ne človek ne Italijan« član »Lege Nazionale«. In povsem gotovo je, da je čitatelj tistih listov, ki danes kameleonsko zavijajo oči. In kakor silno neokusno norčevanie se zdi nekrolog mali deklici v »Voce liberai?. Človek se zdrzne ob toliki 'ogabnosti. Reš je sicer, da v tem listu ni to prVa ogabnost. Zločin, kri------to so hoteli pri- praviti za rojstvo STO-ja zločinci, ki imajo radi na ustih besede »dif--esa dell’italianità«. Ljudje, ki se ne znajo in nočeio spopruaz.niti in vživeti v nov položaj, so pripravili za ponedeljek »narodno žalovanje, lutto nazionale«. V ta namen so že v soboto nosili v trgovine pozive, naj bodo v ponedeljek trgovine zaprte. Obeném robljene in s trobojnico preko vogala — z napisom »Chiuso per lutto nazionale«. Kar čudili smo se nekoliko, ko smo na Corsu tako pogosto videli ta letak. A kmalu nam je postala stvar jasna, ko smo blizu Verdijevega trga naleteli na skupino, ki je pravkar ukazala trgovcu, naj zapre trgovino, čez rolete pa so prilepili izvod onega plakata. Ta posel je majhna skupina nedoraslih nasilnežev opravljala popolnoma nemoteno. Videl jih je pri njih početju policijski agent št. 1726 s svojim tovarišem kot hitro nato agent št. 0006. Tik pred njegovimi očmi so oni zlikovci zapirali trgovino, ko trgovec najbrž ni imel namena zapreti jo, a agent ni niti trenil. Tako se jè uprizarjal »lutto nazionale«. V čem je bil prav za prav ta »lutto«, je najbrž najbolje pogodil oni, ki je pri Svj Justu pri nekakih slovesnostih dopoldne zavpil »Evviva il fascismo«. Da, ta »lutto« je bil samo žalovanje po onih lepih časih črnih srajc. Ta dan je že tako slavna civilna policija napisala novo, lepo stran svoje zgodovine. Kot smo že omenili, je mirno gledala početje raz- /-.uuanje, dovolila, da je drhal ustavljala tramvaje in podila ljudi iz njih. Spuščala se je z razgrajači v neresne debate in šele takrat zamahnila nekajkrat z manganeli, ko je bila sama napadena. Lahko, da je za ta njen nastop letelo nanjo kamenje, a ona je ohranila mirno kri in potrpežljivost. Vedeli smo, da bi ta policija čisto drugače opravljala svoj posel, če bi imela opraviti z antifašisti. In to je še istega dne dokazala. Nekaj sto delavcev bi zadostovalo, da bi bil po celem mestu mir, kani pred delavčevo pestjo čutijo ti »sinčki«, junaki brezdelja, le še dolžno spoštovanje. Toda tu je takoj nastopila policija, ki je smatrala za nujno, da zaščiti uboge nedolžne fantke. Kljub temu so se pričeli na raznih točkah spopadi. Pri tem je fašiste ponovno zajela strast metanja bomb, streljanja z oken z revolverjem in še marsičesa podobnega. Bilanca je bila cel kup ranjenih, med temi tudi marsikateri policaj. Policija je v ponedeljek še enkrat pokazala, da je pač še vedno samo AMG-policija, da se novega položaja še ne zaveda, da noče postati ščitila ljudstvo, temveč hoče ostati to, kar je bila vse doslej. Tržaško šovinistično časopisje pripisuje metanje bomb kar nam, »slavokomunistom« Ne da bi se puščali v prepir s temi Usti, lahko poudarimo le to: nam ni treba bomb, dovolj so naše krepke pesti, da lahko v kratkem času razprše fašiste, da se jim ne bi ljubilo se še kdaj vračati. Toda 'oni vedo, da se jim ni treba bati, kajti z njimi je policija. Okrog enajste ure zvečer je bil nenavaden mir. Zdelo bi se, da sc vsi ljudje že v posteljah. Toda naenkrat se od nekod zaslišijo streli. Pod svinčenkami se zgrudilo štirje delavci. Eden od njih naslednjega dne umre. Se ni bilo dovolj krvi, še je treba žrtev. Fašisti so vpisali v svojo aktivo novo postavko — —• Mar naj torej pomeni rojstvo STO-ja okrepitev fašističnega kriminala na tem ozemlju? Brez dvoma se je zločinska svojat okrepila z dotokom »ezulov« iz Istre, to je fašističnih pritepencev, ki jim ni bilo več obstanka tam. kjer so čutili, da je fašizmu odklenkalo /a vedno. In naj bo sedaj Trst njih Proglasite v^TO^ja^v tržaškem delu cone B SLAVOLOK BO KMALU DOKONČAN Zapuščamo Trst, kjer maloštevilne zastave pričajo, kako močno je padlo število onih, ki so še do nedavnega videli edino rešitev za Trst v objemu dvatisočletne kulture in lažnih -obljub. Peljemo se skozi Sv. Jakob, kjer je videti gruče delavcev, ki se že v zgodnjih urah zbirajo v svojem okraju in razpravljajo o novo nastalem položaju. Vsem lahko bereš na licih in o«eh trdno zavest, da bodo tudi v bodeče znali braniti svoje svoboščine, švojo demokracijo, za kar so se toliko let borili in se na žalost morajo še danes. Kmalu smo preko Zavelj in avto se ustavi pred blokom. Človeku postane kar neprijetno, ko ob prihodu na blok pomisli, da se bo danes peljal vendarle po novoustanovljenem Svobodnem tržaškem ozemlju, pa mora kljub temu preiti »mejo v lastni državi«! Tembolj čuden vtis na potnika pa napravi prehod sam preko bloka. Tu je vse polno angleškega vojaštva z značilnimi nizkimi in širokokraj-nimi čeladami in ta pogled na do zob oboroženega angleškega vojaka, katerega si bil doslej vajen videti v Trstu le v spremstvu lepo načičkanih in oblečenih gospodičen, te kar nekam neprijetno dirne. Pri stražarnici stoji nek inozemski novinar in napeto pričakuje, kdaj bo imel priliko filmati kak napet ali pa celo razburljiv prizor. Toda za to je odlično pozorišče edinole tržaški center. Tudi oficirji so pripravljeni »na boj«, ki pa seveda cd nikoder noče priti, kajti nekaj metrov dalje je že videti modre uniforme jugoslovanskih miličnikov, ki s prijaznim nasmehom spuščajo potnike preko svojega bloka. Kar nehote občutiš globoko razliko med obema blokoma, med oboroženimi vojščaki in vrsto slovenskih, jugoslovanskih in italijanskih zastav z tdečo zvezdo, ki vise na dolgi vrvi, razpeti preko ceste močno sredi med obema blokoma. In tako smo v onem predelu nekdanje cone »B«, ki bo sedaj pripadel Svobodnemu tržaškemu ozemlju in katerega bodo do nadaljnega, dokler ne pride v Trst guverner in se ne sestavi začasna tržaška vlada, še vedno upravljala jugoslovanska Vojna uprava. Tu je splošno razpoloženje v popolnem nasprotju z umetno pripravljenim napetim vzdušjem, ki vlada v Trstu. Tu ni nikake napetosti, ni policijskih oddelkov, ki bi drveli po cestah in nadzorovali demonstrante, kajti e-dini demonstranti so tu kmetje in delavci, ki mirno delajo in opravljajo svoj vsakdanji posel. Vse je mirno in sodeč po prebivalstvu, človek skoro ne bi verjel, da Je ta-cai/?^rnos^ mogoča na dan rojstva STO-ia. Toda videl sem jo in pri lem čutil, kako plemenito razumeva to prebivalstvo narodnostno strpnost. Ko sem nekega kmeta v Ko-pru vprašal, kaj misli o nainovej-šm dogodkih, mi je dejal takile: »Svobodno tržaško ožemiie ie tu in zato bo treba delati, delali" in delati, ako bomo sploh hoteli živeti. k°mo delali ves dan, zvečer pa se bomo pomenili o novicah. Ne razumem. zakaj morajo v Trstu ta dan slaviti s procesijami k Sv. Justu, bombami in napadi na Slovence. To ne bo rodilo nič dobrega. . .« Popoldanski dogodki so mi pekazali, da to. kar je dejal stari slovenski kmet v Koprščini, ni bilo Kamo njegovo osebno mnenje, temveč mnenje ogromne večine prebivalstva. Dočim so se namreč v vseh enih delih cone »B«. ki bo pripadla Jugoslaviji. vršile spontano' manifestacije veselja in radosti nad priključitvijo k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, je bilo živlie-nje v onih predelih, ki bodo padli pod STO čisto normalno. Človek bi celo lahko rekel, da monotono življenje istrskih mest in vasi na STO-ju izraža nekakšno pobitost nad r-----Tc“c“' Posočje nji- hovega zločinskega delovanja? Pod dosedanjo ZVU in njeno policijo je vsekakor bilo tako, toda pod novo oblastjo mora za vselej izginiti iz Trsta take vrste kriminal, ki ima za objekt svojega izživljanja življenja demokratskih ljudi. Prav ti zločini nam narekujejo s trdim poudarkom: bodite enotni! Vsi, ki vam je demokracija potreba in ne le lepa beseda, združite se v enoten demokratski blok! Fašizem, ki mu je dosedanji režim ZVU tako dobrohotno držal roko pod pazduho, ne izbira, kadar je treba udariti po demokratu: Slovenec ali Italijan ~ to m vseeno. Zato se pa moramo proti njemu združiti vsi, Slovenci in pa demokratični Italijani. Le^ združeni bomo dosegli v novi državi tisto moč, ki je prvi pogoj za uspeh v borbi. Pri tem pozivu na združitev se ne bo mogel nihče izmikati. Kdor ni odločen antifašist, ta že dela za fašizem, kajti s svojo pasivnostjo slabi antifašistični blok. Nudila se bo torej zadn-a prilika kapitalne odločitve: za ali proti, kajti vmesn» poti ni! Mislimo, da je toliko prelite krvi ob rojstvu STO-ja vendar prepričalo tudi zadnjega omahljivca. Kajti kdor je se videl ogromno množico delovnega ljudstva na pogrebu male Milke, temu je moralo postati jasno, da se vsa ta sila ne bo več pustila izigravati. S svojo udeležbo na pogrebu v tako ogromnem številu je pokazalo, da med delovnim ljudstvom ni razcepljenosti, kadar se postavlja predenj izbira: fašist ali antifašist. Ta veličastni pogreb pa je bil obenem resen opomin tistim, ki mislijo, da se iih stvari, o katerih razmišlja in odloča delovno ljudstvo, njih ne tičejo. To so vsi tisti, ki mislijo, da se njih interesi v bistvu razlikujejo od interesov delavcev, če ne hodijo v svoje službe v modrih delovnih oblekah. Silno se namreč motijo, e« mislijo, da bodo lahko vedno stali z delovnim ljudstvom vsak na svojem bregu. Prepričali se bodo, da se morajo tudi oni priključiti silnemu toku demokratskih množic. Priključiti se mu bodo morali vsi tisti, ki iskreno obsojajo fašistično zločinstvo, ki so res za mir na Tržaškem ozemlju, zadnjimi dogodki, saj je krivično potegnjena meja v živo zadela vse svobodoljubno ljudstvo, ki je dve leti upalo, da se bo kako izboljšalo in kako zadostilo političnim in gospodarskim težnjam slovanskega In romanskega prebivalstva. Ko pa je v ponedeljek stopila v veljavo mirovna pogodba in so seveda pričele veljati tudi nove meje Svobodnega tržaškega ozemlja, so bile vsaj za sedaj pokopane vse nade na popravo krivične meje. Za istrsko prebivalstvo cone »B«, ki bo prišlo pod STO, je bil ta dan tem bolj otožen ravno zato, ker Je moralo, namesto da bi slavilo rojstvo Svobodnega tržaškega ozemlja in nov doprinos k utrditvi slo-vansko-italijanskega bratstva, masovno protestirati proti zločinom, ki so jih zagrešili novofašisti v Trstu in tudi v onih predelih cone »A«, ki se bo vrnila pod Italijo, to je zlasti y Tržiču in Gorici. Ogorčenje istrskega prebivalstva nad temi ogabnimi zločini je razumljivo, saj je imelo v. dveh letih življenja, v okviru ljudske oblasti dovolj prilike spoznati, kako resnično je mogoče pravo in nepotvorjeno slovan-sko-italijansko bratstvo samo v ("tuD.ijs vu dCuvasfjvpvjj) KAKO KI RILO, CE 01 Zimi PRIREDILE OLIMPIJAD tf? V (iol>i,-ko urijo športniki vseli narodov in dežel v plemenitem tekmovanju svoje sile, da dosežejo skrajne možne lekorde, je zanimivo ugotoviti, česa so v lem pogledu zmožne živali. Ko bomo skušali odgovoriti iia to vprašanje, ki z redkimi izjemami zaostajajo za človekom tako glede telesne velikosti kakor glede teže. Pri njih prihajajo v poštev le relativna merila, n. pr. višina skoka pri bolhi ali daljina skoka pri kobilici. Pri vretenčarjih šele vidimo prav, ka-ko je borba za obstanek v teku razvoja preoblikovala telesa mnogih živali in jih tako prilagodila njihovemu načinu življenja, da more prirodoslovce poročati o kar presenetljivih živalskih «športnih» uspehih. Saj najdemo pri živalih skoraj vse vrste človeških športov in kajpak tudi rekorde, kakršnih človek nikdar ne bo zmogel. V naslednjem naj bodo navedeni nekateri pnmeri skokov v višino, globino in daljavo pa rekordov v teku, plavanju, potapljanju, plezanju, v jadralnem in motornem letenju. Žimsiu MII,ISTRI V SKOKIH Za najboljšega skakalca med vretenčarji imamo po navadi klokana velikana ali kenguruja (Macropus rufus), ki biva po avstralskih planjavah in dosega na begu čez 2 do 3'm visoko grmovje 6 do 10 m višine (pomisli, da stanuješ v 3 do 4 m visoki sobi!). Se večji mojster pa je gibon (Hylobates sp.), dolgoroka opica, ki živi v Indiji in po Malajskih otokih. Ta skače do 13 in daleč od veje do veje in menja, če treba, med skokom svojo smer. Tudi neka vzhodnoazijska opica, imenovana gvere-ca, se zažene z gugajoče veje do 15 m daleč v globino in daljavo, pri čemer si pomaga z dolgodlakim košatim repom. Naša veverica, ki je neprckosljiva plezalka in skakalka, se reši pred svojo najhujšo sovražnico, gibčno kuno zlatico, s skokom z drevesnega vršiča do laj, včasih tudi do 20 m globoko. Gams skoči v sili s strme pečine 13 do Ifi m daleč v globino, kjer se ustavi z neverjetno zane, sl ji vos t jo tudi na najmanjšem oporišču. O njem tudi vemo, da preskoči do 7 m globoke prepade in da se zažene ob strmih stellali do 4 m visoko, da si le reši življenje. Podobno skače neka južnoafriška antilopa brez zaleta navpično do 2 m visoko — opazovalci pravijo, da kar na lepem, iz same razposajenosti. Jelen premaga do 3 m, lev do 4 m visoko oviro, medtem ko dosegajo dirkalni konji po 7 do 8 m dolge skoke. Tudi ribe skačejo: z Jadrana n. pr. so nam znani delfini, ki spremljajo ladje z velikimi skoki. Se spret, nejši so lososi, ki potujejo za časa drstitve iz morja v reke in premagajo na svoji poti z elegantnimi 4—C m visokimi skoki marsikatero oviro. Leteča riba (Exococ-tns evolans) sc odteguje zaslcdo-valccm s skoki iz vode, pri čemer leti skozi zrak tudi do 200 m daleč. ŽIVAM lAJUHLlŠI TliHAftl Za hitrost živali pri teku imamo le prav malo natančnih mer. Na splošno pa vemo, da so dirkalni konji, divji osli gazele, noji in velblodi izvrstni tekači. V navadnem skoku dosega konj 5 do 9 m v sekundi, v dirkalnem skoku pa tudi do 15 m. Kot rekord velja menda premerjenje ene angleške milje (1G08, 6 in) v 1 militi in 22 sekundah. O prav zanimivih rezultatih je svojčas poročal Arne-ričan Uoy Chapman Andrews, ki je na svojem potovanju po Notra-uji Aziji zasledoval divje osle in gazele z avtomobilom. Divji osli so dreveli pred avtomobilom 800 m daleč s hitrostjo 65 km na uro, beka gazela (Gazella gututrosa) ha je z naporom vseh mišic tekla na razdaljo 400 m s hitrostjo 100 naravoslovec Humboldt je opazoval v Južni Ameriki kondorja kol drobno točko visoko nàd ognjeni, kom Chimborazom (6310 ni). Letal je torej v višini najmanj 70OD m. V splošnem pa so prej močno precenjevali višino, v kateri letajo ptice pri svojih selitvah. Nemogoče je, da bi letele, recimo v višini 10.000 m, ker je v teh zračnih plasteh 54 stopinj mraza in živali tudi ne bi prenesle nizkega zračnega tlaka. Tudi hitrost ptic selivk v jatah je manjša kot hitrost posameznih ptic. Svoj daljni cilj dosegajo mnoge selivke samo z daljšimi ali krajšimi prekinitvami svojega potovanja. Zn nekatere posebno dobre ptice létalkc so znan. stveniki izračunali dosežene hitrosti. Tako navajajo n. pr., da dosega Uudouriiik (Cypselus apus) hitrost 494,7 km na uro, kar ustre. za 137,4 ni v sekundi, lastovica preleti v uri največ 300, golob 117 km. Najboljša pomorska letalca sta albatros (Diomedea exulans) in burjevka (Frugata aquila), ki jadrata po ufe in ure navidezno ln-ez giba perutnic zdaj navzgor, zdaj navzdol; posebno dobri opazovalci pa so ugotovili, da zamahnejo albatrosove perutnice vsakih 5 do 7 minut. LETEČA RIBA, NEKE VRSTE MEČARICA, KI SE JE UJELA NA TRNEK. km na uro. Dirkalni velblodi pre-jezdijo v Somaliji s tovorom 120 kg na hrbtu po 70 do 80 km in znano je, da so v dobi pred že-leznico in avtomobilom brzi sli premerili 1400 km dolgo pot od Kaire do Meke z velblodi povpreč- | no v 18 dneh. Noj, ki zajame v ? najhitrejšem diru pri vsakem ko- Ì: raku 4 do 4,5 m, beži pred svojimi | zasledovalci s hitrostjo 20 do 30 £ m v sekundi $ Zimi VZOR PLAVALCEV M PUTAPUAL.IEEV Tudi v plavanju in potapljanju so nam živali vzor in njihove rekorde bomo pač težko kdaj dosegli brez tehničnih pripomočkov. Ne glede na kite in tjulne, ki so se s kopnega zopet vrnili v pradomovino vseh živali, v vodo, kjer se gibljejo sedaj enako kakor ribe predvsem s plavanjem in potaplja, njem, so si tudi nekateri drugi sesalci izbrali vodo za lovišče. Tako sta n. pr. vidra, ki živi po evropskih in severno ameriških rekah in jezerih, in morska vidra, ki je doma ob obrežjih severnega Tihega oceana, gibčni plavalki, prav tako dobro pa plava ruska vidra, ki je razširjena po Sovjetski zvezi in v Severni Ameriki. Tudi bobri, nutrije' tn pižmovkc so izvrstni plavuči, medtem ko drže losi, beli medvedi in severni jeleni rekord v dolgotrajnem plavanju. Nekatere vodne ptice, kakor pingvin, znani prebivalec antarktičnih obrežij, in razni plovci severnih morij plavajo zelo spret, no in hitro. Potapljajo se globoko In zdržc pod vodo tudi dalj časa, nekaleri izmed njih dosegajo tudi globine do 120 m. ŽIVAM LETALKI Kar je človek dosegel šele v zadnjih desetletjih svoje zgodovine, da se namreč osvobaja trdne grude in se dviga v zračne višave, to je matj narava omogočila mnogim živalim že v geološki davnini. Človek letenja iz lastnih sil ne zmore, pač pa ga zmore žival. S svo-jim mišičastim motorjem, z brezhibno delujočim letalskim mehanizmom, s pravilno lego zunanjih, in notranjih organov, ki so pribi-gojeni telesnemu težišču, prekaša žival človeškega letalca, ko ustavi motor, pa ga nadkriljnje tudi v polzncm in jadralnem poletu. Prhutarjem med scialci, predvsem pa seveda pticam je letenje postalo glavna oblika njihovega gibanja. Svoboden in neoviran leta ptič po ozračju, daleč čez površje zemlje in tudi čez valovje svetovnega morja. Tako je n. pr. 1. 1924 prispel na Novo Fundlamlijo galeb, ki so ga bili leto prej na neki angleški ptičeslovni postaji opremili z obročkom. Prepotoval je potemtakem ves Atlantski oce- 5 an. Zelo daleč potujejo tudi la- | stovice, saj so obročkane lastovi- | ce iz Evrope že v več primerih | ujeli, n. pr. v Južni Afriki 1 Enako i potujejo n. pr. štorklje vsako le- > to iz Severne Evrope v Južno Afri- | ko in nazaj. Zelo različna pa je | višina, ki jo dosegajo ptiči. Znani | -/YVVVWYVYWVWyY\\VvYVYYYVVV/VYYVYYWVyVV/VYVV ■ ALBATROS — ODLIČNI JADRALEC JUŽNIH MORIJ ^ 'AW>AWvW\A1 ^/'AAA/AAAAAA/^\A,\A/7wčAV^V'/AAA^A/ na za proizvodnjo atomske ener-? gije. Ležišča so večinoma na pa-< lestinskem 'ozemlju, ki je pod an-gleško kontro'o. 5 Kapetan Wiliam Odomo, ki je te dni nameraval napraviti s svojim leji tatom nov polet okrog sveta, je po " ; radiu javil, da mora zaradi okvare v *■ motorju odložiti izpolnitev svoje na- ti loge in bo zato napravil samo polet !i okoli polovice sveta. Svoj poizkus :> bo v nekaj tednih spet ponovil. > V Branjevu v Vzhodni Prusiji so t> našli skrivališče, v katerem je bilo I skritih preko dvesto starodavnih DIVJI OSEL V 65 KILOMETRSKEM DIRU | fz^ve^kr^Tnske d^be" Te tipfso ^^A^//AW-^A/^/Aw^yAVA^vvvvAAAAA,^AYA^AAA^AAz///Aw^AAA/-^AAZ^VvVA^AMZA^MA.\AAAA^A\l radiju javil, da mora radi okvare v Kitajska zakonodajna skupščina meriko raketo na luno. V raketi ' ' bo celotna posadka in med njo tudi neki poliglot, ki bo pomagal pri razgovorih z eventualnimi prebivalci lune. Da bi lahko obnovili cesarsko pafačo v Tokiju na Japonskem, katero so med vojno letalske bombe precej poškodovale, so bili povabljeni vsi Japonci, da deset mesecev prispevajo določeno vsoto v znak predanosti cesarju. 1000 delavcev v tovarni Diese!-motorjev v Kielu v Nemčiji je glasovalo za nadaljevanje protestne stavke proti odredbi britanskih zasedbenih oblasti, da se tovarna razdene. Pet čuvarjev zloglasnega nemškega taborišča v Belsenu je bilo pred ahneriškiin vojaškim sodiščem obsojenih na smrt z obeše-njem. Po vestali iz. New Y0lka bodo meseca decembra izstrelili v A- Iz dvorane palače Buchingam v Londonu je bilo objavljeno, da bo angleško prestolonaslednico Elizabeto, ki se bo 20. novembra poročila s kraljevičem Monutbattenom spremljate k poroki osem neporočenih deklic. Huda nesreča se je pripetila v topilnici jekla v Neaplju, kjer je zaradi napake v napravi zalila tekoče železo 14 delavcev, ki so seveda bili na mestu mrtvi. Pri eksploziji v angleškem rudniku Thornhell je našlo smrt 8 rudarjev, nadaljnih osem pa še vedno pogrešajo. Nedavno so v zalivu Akaba na stikališču egiptovske in palestinske meje odkrili bogata ležišča u-rana, glavne prvine, ki je potreb- je ratificirala mirovno pogodbo z Italijo, istočasno pa tudi odobrila dogovor z Veliko Britanijo glede zračnih prevozov. Po poročilih iz Italije sta pred dnevi dva angleška vojaka v Rimu pri Karakaiovih Toplicah napadla neko dekle, ki je iskala svojega zaročenca in jo s siI,o odvedla na polje kjer sta jo posilila in izpustila šele po sedmih urah perverznega mučenja. Policiji je baje uspelo, da je oba vojaka še isti dan aretirala. Neki italijanski uradnik, ki je bil komaj štirinajst dni na dopustu v Palermu na Sicilija, se je tamkaj v tem kratkem času, čeprav poročen in oče nekaj otrok, tako blazno zaljubil v neko plesalko, da jo je potem, ko je spoznal, da ga ne bo nikdar marala, ubil s samo trinajstimi streli iz samokresa. Svojo žrtev je po zločinu sam 7. vozom zapeljal na policijo in jo tamkaj izroèt pogrebcem^ sebe pa karabinjerjem. IHISWl Z IMMiUI H O M A N C It O N I N A Katarina Lorimcr, 36 letna lastnica fico, da jalne umetniškiii starin je kupila Holbeinov« miniaturo slike »Gospa z nageljni«. Nameravala jo je prodati, tla opomore svojemu omajanemu gmotnemu položaju. Ka-tarina, ki se je s svojo sposobnostjo pot/pela do lastnega podjetja, je z vso nežnostjo skrbela za svojo nečakinjo Nancy, zaročeno z Američanom Obrisom Maddenom. Metileni ko spočetka Katarina ni imela do Maddcna zaupanja, je na poti v Ameriko (kamor je potovala tudi Nancy na turnejo) Spoznala, da ga ljubi. Ni hotela kaliti sreče svoji nečakinji in rada bi se umaknila, vendar se je vdala Maddenovemn vabilu in Nancyni prošnji ter se odpravila na obisk k Chiùsovi materi. Med tem ko je Katarini tu ugajalo, se Nancy ni čutila zadovoljno. Chrisovo mater je skoraj skrbelo, ali bo Obris z Nancj7 srečen. Med dirko po ledenem jezeru je Madden' komaj spregovoril kako besedo in ko so se vrnili, jo je kradoma pogledal in ji na kratko voščil lahko noč. Vendar še ni šel spat. Pustil je ostale m se splazil proti sadovnjaku, kjer so imele jablane s svojim grčastim in zvitim vejevjem in debli, ki jih je razgledal čas, v luninem svitu čudne in groteskne obrise. Ostal je za trenutek nepremičen. Nato je mehanično prižgal pipo,'ki je pa kmalu ugasnila in jo ne da bi se zavedal tiščal še dalje med zobmi. Naenkrat je v Katarinini sobi za zavesami zasijala luč. Pridržujoč sapo, je Madden strmel v okno. Nato je oprl glavo na mrzlo drevesno lubje. Njegov obraz, ves bled v luninem svitu je nudil prav tako žalostno sliko kot stara debla, ki so metala svojo senco okoli njega. voglu dvorane, kjer je opazila neke prijatelje iz svojega ansambla. »Beitiam je tu, Katarina, z Brandtovo m Sidneyem. Oni nimajo tako dobrega mesta kot mi in so daleč zadaj. Na tvoje zdravje Chris !« Daisy Jervis je ponovno začela peti in sicer neko hripavo brodvajsko melodijo, ki je bila sestavljena iz surovih disonanc in naglo pretrganih sinkopira-nih ritmov. Pevkin trdi glas je čudovito podajal ostri m prevratni ritem velikomesnega pocestnega življenja in vso surovost in nemir modernega življenia sploh; to je bil vrhunec njenega programa in vsi so poslušali v globoki tišini. Katarina ;e bila vsa prevzeta. Premagovale so jo vztrajno nabijajoče kadence. Toda to petje jo je bole-lo in ji stiskalo srce. Pogledala je po dvorani, polni cvetja in nakita. Sredi tega izzivajočega razkošja, med eksotičnimi okrasi in dragimi buteljkami, je sedelo odišavljeno in plehko človeštvo, togo v svilenih oblekah in naškrobljenih srajcah, možje s trdimi in Razgovor je prekinila gospa Hickey, ki je prinesla pladenj slaščic, komaj vzetih iz peči, in ne Katarina ne gospa Maddenova se nista vrnili na ta predmet. Popoldne je Katarina raje ostala doma. Predvidevala je, da jo bo večerni sprehod zelo utrudil. V resnici so bili povabljenci še bolj mnogoštevilni kot dan prej, toda niso izgubljali časa pri mizi. Vsem se je mudilo, da bi že odšli in proti osmi uri je kaka dvajseterica veselo krenila proti jezeru. Bil je tudi Madden. Nancy je medtem trdila in prisegala, da je postane slabo, samo če vidi par drsalk. Deja'a je, da bo ostala doma in delala. Ko so si vsi nadeli drsalke, so si podali roke navzkriž in dolga človeška veriga*se je oddaljila od obale v rahlem polmračnem svitu. Enakomerno so se. pomikali dalje v čarobni noči. Visoko na nebu je bil mesec videti kot čarobna svetilka in kot srebrn je odseval v jezeru, medtem ko so se na jugu iskrile strehe vaških hiš v ivju, ter so gore na zahodu tvorile ogromen most, ki se je zdelo, da vodi v domovje bogov. Toda ko so prišli iz zaliva, se je pred drsalci razprostiralo zamrznjeno jezero kot ogromno ogledalo, gladko kot marmor in nežno kot ahat. Katarina je sopihala. Večkrat se je bila drsala na ribnikih v okolici Londona, kj‘er neprestano visi rahla megla in kjer se je vedno bati, da se led ne stopi, toda nikob še ni bila na tekem razsežnem prostoru, na takem zraku jn ledu, brez madeža in brez nikake sledi. Veselje ji je širilo srce. Lahno škripanje drsalk ji je zvenelo v ušesih kot glasba. Veter ji je bičal obraz in ob njenih ramenih so vihrali krajci njene rute. Dospeli so končno na otok; bil je to majhen okrogel hribček, oddaljen pet milj od celine, pokrit s suhim grmovjen in majhnimi vrbami. Gez nekaj minut je zaplapolal velik kres, ki je bil že od prej pripravljen in drsalci so se v krogu razporedili okoli njega. Vzeli so iz nahrbtnikov termovke s toplim mlekom in kavo ter začeli ponujati okoli. Skrivnostno, kakor kdo, ki izkoplje zaklad, je Betty Lou potegnila iz svojega mufa paket piškotov; zatem je Andy Dun, prodajalec v velikem domačem bazarju, vzel harmoniko in začel igrati stare ljudske napeve, nežne in sanjave. Preprosti in lepi napevi so se dvigali v nočno nebo in vsi so začeli peti, ne da bi se tega zavedali. Katarina je gledala okoli sebe obraze pevcev, ki jih je razsvetljeval odsev kresa in drugič v tem dnevu so ji solze posilile v oči. Z vsem svojim srcem je želela, da bi Nancy bila prisotna. Med vsemi temi preprostimi ljudmi je vladala nema in globoka vzajemnost, bratstvo, ki združuje na tem svetu vse ljudi, ki so dobre volje. Naenkrat so intonirali neko ljubko pesem: Juanita. Katarina se ni mogla vzdržali, ču, tila se je njihova in začela je peti z njimi. Medtem ko je kradoma pogledala Maddena, je videla, da ima on pogled uprt vanjo. Ves ta dan in po njenem pri-hodu, ga je komaj videla, toda v tem trenutku je opazila na njegovem obrazu globoko in čudno vznemirjenost. Strmel je vanjo, kot da bi jo hotel prepoznati, kot da jo gleda prvič v svojem življenju. Ko so končali s petjem, je nastal dolg molk. Repei-toar je bil izčrpan. Začeli so vstajati in smeh in pogovor je bil zopet v polnem teku. Nenadoma je Katarina opazila, da stoji Madden poleg nje. »Zelo lepo je bilo od tebe,« je dejal s čudnim glasom, »da si se nam pridružila.« »Zakaj?« se je smejala, loda v njenem smehu fe b'la urita tesnoba. »Žal mi je samo, da nikoli ne utegnem ujeti dveh not skupaj!« »Kaj zato?« je dejal Madden. »Vseeno je bilo lepo.« ' . p° vsi z«>Pf.t Prijeli za roke in jih prekri-zajt. da bi se peljali proti obali, je Madden ostal poleg Katarine Nieo«vP roke » «olnenih rokavicah so nežno in trdno oprijele Katarinine Trinajslo poglavje Katarina je bila zopet v Ney-Yorku. Bil je šele ponedeljek in komaj pred tremi dnevi je bila odpotovala z glavnega kolodvora. Toda ti trije dnevi so se je zdeli dolgi kot cela večnost. V šumu velikega mesta, ki jo je zopet obdajal, so se je zdeli dnevi, ki jih je preživela v Graysvillu kot drag in mil spomin iz preteklosti. Tudi Nancy in Madden sta se vrnila. Bertram je podoisal dogovor z •»Imperiai Theatre« in skušnje so se začele. Madden je po Nancyni želji odložil svoj odhod v Cleveland in zopet stanoval v hotelu Wal-dorf. V naslednjih dneh ga Katarina sploh ni videla. Pa tudi ni prišla v družbo z nečakinjo. Čeprav je bila Nancy skoraj vedno zavzeta z vajami in gledališčem, je Madden skoraj nikoli ni puščal same. Opoldne in zvečer jo je vodil v najelegantnejše restavracije in zadovoljeval vse njene muhe. Nancy se je posvetila svojemu delu s fanatično gorečnostjo, toda vendar ji je ugajalo uživljati se z vso vnemo v elegantno življenje. Za četrtek zvečer se je dogovorila s Katarino in Maddenom, da bodo obiskali nek nočni lokal. Katarina ni bila preveč navdušena, toda popustila je, da je s tem ugodila Nancy. Poskušala je osredotočiti vse svoje energije samo na poslovne stvari. Misel, da mora na vsak način prodati miniaturo, je bila kot mòra in nepotrpežljivo je čakala na Brandtov povia-tek. Zavedala se je da stavi njen notranji nemir živce na trdo preizkušnjo. Ko je prišel četrtek, se je čutila razdražljiva in potrta. Samo ena stvar ji je bila še preveč jasna; velika želja, da vidi zopet Maddena. Ko so se zvečer sestali, je bila vsa preplašena, ko j'e videla, kako se je Madden spremenil. Postal je mršav in pod očmi je imel modre kolobarje. Čudno je bilo to srečanje. Njihovo lepo prijateljstvo, spomin na ure, ki sta jih skupaj preživela v Londonu in med prvim delom potovanja, noč, ko sta z roko v roki drsala po graysvillskem jezeru, vse to se je zdelo popolnoma zabrisano iz njegovega spomina. Njegovo obnašanje je izdajalo skoraj bolestno zdržljivost. Sploh je ni pogledal in roka, ki ji jo je prožil, se je zdela ledena. Za Katarino je bil ta trenutek okruten. Nancy pa je bila preveč zaposlena sama s seboj, da bi kaj opazila. Ostali so nekaj minut v veži hotela. Razgovor je medlel. Madden je stopil na cesto in poklical taksi. Ko so dospeli v nočni lokal, je bilo vse zasedeno, toda zanje je bila rezervirana miza na ugodnem mestu. Katarina se je morala še enkrat čuditi Maddenu, ki ga je v mislih videla v krogu svojih dobrih in preprostih ljudi, kako se tudi tukaj naravno in neprisiljeno vede. Kljub šampanjcu je bil razgovor še vedno medel. Na srečo so kmalu po njihovem prihodu ugasnile luči za prvo točko kabaretskega programa. Pojavila se je Daisy Jervis. V svetlobi reflektorjev se je približala mikrofonu in začela peti iz svojega repertoarja. Ni bila lepa, toda njena prekipevajoča živahnost jo je delala zelo privlačno. Nancy jo je poslušala s pridržano pozornostjo in s kritičnim pogledom, ki je lasten strokovnjakom. Katarini ni uspelo, da bi odvrnila svoj pogled z Maddenovega obraza. V odsevu luči, ki je padala z odra, je bil videti se bolj suh in reven. Neprestano je kadil, njegovi prsti so imeli nervozne kretnje ter so bili opaljeni od tobaka. Do tedaj ni bila nikoli tega opazila Zdelo se je, kot da se ga je nenadoma polastilo nekaj mučnega. Izbegaval je njenemu pogledu. Njegova stisnjena usta so imela izraz potrtosti. Točka je končala in Nancy, ki ni videla in opazila ničesar, je pila in delala opazke na račun gostov pri sosednjih mizah. Poznala je že večino izmed »deset tisočev« visoke new-yorške družbe in ob kaki drugi priliki bi njene zbadljivke, ki jih je delala zviška, imele efekt zabavne satire. Naenkrat se je obrnila proti zlobnimi obrazi, ženske glave našminkane kot maske, katerih lepota se je zdela kovinska. Silen obup in velika potreba, da se umakne vsemu temu sta se je polastili. Nehote je videla v duhu Graysville in njegovo ljubko in resno pokrajino: mislila je na lepoto, ki jo nudi preprosto življenje; čist zrak, zdrava hrana in jasne obrise podeželskih horizontov. Popadla jo je neka bolestna otožnost, kot je v svojem življenju še ni nikoli občutila. Želela je zbežati iz tega izumetničenega sveta in končati svoje življenje v miru in samoti. To je bila tista otožnost, je dejala sama pri sebi, ki jo je občutila Lucija de Ouercy, ko je po šumnem dvorskem življenju ob svoji vrnitvi zvedela za smrt svojega zaročenca in za svojo izgubljeno srečo. Zopet je zasijala luč. Katarina ni mogla videti Maddena, ker si je z roko prikrival obraz, toda Nancy je vsa vzhičena vzkliknila: »Ta ženska je nekaj posebnega. Ta točka je res sugestivna !« Katarina je napravila požirek ledene vode, Nan-cyn vzklik jo je skoraj zabolel in vse, kar jo je obdajalo, se ji je zdelo vedno bolj ničevo in prazno. V veliko olajšanje ji je bilo, ko je prišel natakar in javil, da zeli nekdo gospodično Lorimer h telefonu. Katarina se je oprostila, vstala in šla za njim. Ko je odšla iz dvorane, je nastal čuden molk. ' »Katarma ni v svojem ozračju,« je opazila Nancy. »Vse to nima zanjo pomena.« »Ne,« je ponovil Madden in se igral z vilicami »prav nobenega pomena nima to zanjo.« »Ubožica!« je dejala Nancy. »In vendar se je tako potrudila !« On jo je kradoma pogledal. »Mnogo se je že žrtvovala zate, mar ne?« »Oh da! Seveda!« je dejala Nancy, »in lahko se reče, da je storila vse z vsem svojim srcem.« Madden se je zravnal. Dvignil je glavo, nalil kozarec šampanjca in ga v enem požirku izpil. Nato se je naslonil s komolci na mizo. »Posluša! Nancy,« ie deial resno. »Moram ti nekaj povedati. Odkar smo se vrnili iz Graysvilla. razmišljam o tem. Mislim, da se morava takoj poročiti.« »Ge hočeš ..« je z lahnim nasmehom odvrnila Nancy. Globoke Maddenove oči se niso za hip odmaknile z njenega obraza. »Hotel sem reči, v resnici takoj Moramo končati. Poročila se bova zadnje dni prihodnjega tedna.« »Zakaj to, Chris?« »Kako to, zakaj? Ti me ljubiš, kaj ne?« »Dobro veš, da!« »Torej sva dogovorjena. V soboto ob osmih, ko se vrnem iz Clevelanda, takoj po tvoji predstavi.« Vztrajnost v njegovem glasu jo je presenetila. Povesila je oči. »Dobro, dragi,« je zamrmrala. »Naj bo tako. Jaz sem prav srečna. Pomisli, da me je v Graysvillu mučila misel, da boš zahteval da pustim oder pred poroko.« »Ti bj to storila?« Prikimala je. »Morda ne iz lastne pobude. Imela sem vtis, da me tvoji ne vidijo radi in da mi ne odpuste, da sem igralka. In vendar predstavlja gledališče toliko zame!« Njene oči so bile z vso nežnostjo uprte vanj :n njena ganjenost v tem hipu je bila resnična. »Komaj začela sem. Toda napravila bom velikanske korake, videl boš! In ne v neumnih vlogah in idiotskih farsah, ampak v pravih ustvaritvah! Ibsen, Shaw, Shakespeare! Nekega dne, Chris, bom jaz predstav-Ijala Ofelijo in to na takšen način, da ti bo jemalo Po7n^”1 svoje zmožnosti in uspeti moram za vsako ceno. Hočem, da boš ponosen name. Oh Chris, grozno je imeti v krvi tako strast! Močna je tako kot moja ljubezen do tebe. Nič ne morem zato! Nikoli se 11 ne "P™ mogla odreči! In zakaj bi morala to sto riti. Najina ljubezen sloni na razumevanju in saj živimo v dvajsetem stoletju kaj ne? Nobenega razloga ni, da bi ti ne bil moj in da bi jaz ne smela slediti svojemu poklicu. Morda je tebi znan kak razlog, dragi ?« Dejanje se dogaja v bogati industrijski deželi Aržanteji. Mlad zdravnik Stifen Popf pride v Bakbuk. kjer iznajde preparat za j>ospešcvanje rasti organizma. Svojo iznajd-bo je najprej uspeino preizkusil na pritlikavcu Magarafu, in tudi pritlikavec Padre-!e je v nekaj tednih zrastel v normalnega človeka. Popfu je tudi uspelo praš ička spre. meniti v debelo svinjo, jagnjeta v ovna, teleta v bika. Zastavil si je nalogo pospešiti rast živalskih organizmov, toda samo do obsega njih normalne doraslosti. Deset in desetkrat je Popf preizkusil delovanje svojega leka na podganah, a vsakokrat so v svoji pravljično pospešeni rasti naglo prerastle normalno velikost, in doktor Popf je moral začeti skraja. Popf jih je zastrupljal s ciankalijem, njihove kože pa je konserviral, da bi jih pozneje nagačil, Nato se je zopet dolge dneve zapiral v laboratorij, pregledal vse račune, izvršil sto in sto najrazličnejših poskusov, da bi dognal, v čem je izvor pomote, ki je podrla njegovo zamisel. Zato je razumljivo, kako upravičeno je bilo njegovo veselje, ko so podgane in morski prašički naposled nehali rasti, ko so dosegli velikost, ki jo je določila narava za normalno razvite živali njih vrste. S tem je bil končan prvi del poskusov. Tedaj je Popf, kakor nam je že znano, vzel s seboj Bereniko v mesto Velikih Žab, se seznanil s Tomazom Maga^ rafom, mu naredil injekcijo leka, a na poti nazaj v Bakbuk se je ptefdadtl in za dolgo časa obležal Ko je bil blizu okrevanja, je stopil na pozorišče Avre-lij Padrele. a v hlev so prišle nove poskusne živali. Kakor je razvidno, je imel Popf hvalevredno lastnost pravega raziskovalca, da je bil zelo natančen'-preden bi začel z množičnimi injekcijami, se je hotel še enkrat prepričati o učinkovitosti svojega izdelka. I s Padrelejem i z nemimi pacienti se je vse sijajno posrečilo. Na policah laboratorija so se lesketale v vrstah baterije stekleničic s pobarvanim le-kom: rumenim, modrim, zelenim. Nekega jasnega sončnega jutra, tik pred koncem avgusta je doktor Stifen Popf prosil Bereniko, naj pride po zajtrku k njemu v kab:nef. Vstopila je začudena spričo njegovega povabila- Ob teh urah je bil po navadi nedostopen zanjo. — Tu sem nekaj načečkal, — je rekel in ji prožil s široko pisavo popisani Pst papirja. — Preberi, stara, in povej svoje mnenje- . — Ako imate prašička in hočete, da vam v desetih dnevih zraste v veliko svinjo. Ako imate jagnje in hočete iz njega vzrediti v desetih dnevih ovna. Ako imate teličko ali junčka in hočete v istem času vzrediti bika ali kravo. Obrnite se na doktorja Stifcna Popfa (ulica Polne lune nasproti lekarne Bamboli). Doktor Stifen Popf bo vbrizgal mladiču »Bereni-kin lek«, ki ga je sam iznašel. Osebe, ki bi želele preizkusiti preparat »Bereni-kin lek«, lahko plačajo stroške injekcije (pol kentavra) potem, ko se sami prepričajo o učinkovitosti leka. »Injekcije se bodo vršile počenši s 7. septembrom letošnjega leta vsak dan razen ob nedeljah od enajste zjutraj do treh popoldne. . — No, kaj se ti zdi? — je vprašal Popf. — Na tvojem mestu bi dala to prebrati Padrelc-ju, — je odgovorila Berenika tako hitro, kakor- da je že zdavnaj premislila odgovor na to vprašanje. — On je posloven človek in je v reklami bolje izveden od mene- — Bojim se, da tudi bolje od mene, — je veselo pritrd'1 Popf. — Naj bo, pojdiva na posvet s predstavnikom poslovnih krogov. Vzel je Bereniko pod pazduho in šumno sta stekla po stopnicah, ki so bile zalite s soncem, nizdol, v ogel n o sobo. Nikdo ne bi bil spoznal v odraslem rdečeličnem, krepkem možaku s štrlečo brado in ploščaf m mesnatim nosom — rodbinskim nosom Padrelejev — rumenega drobnega človečka, ki je še nedavno pozno zvečer potrkal na vrata doktorja Popfa. Našla sta ga v prijetnem odmoru na divanu, z romanom v rokah. Noge mu niso bile na divanu, ampak so počivale na naslanjaču, ki ga je primaknil v ta namen k divanu. Avrelij Padrele je užival življenje. Vse mu je bilo v veselje. To, da je pozajtrkoval z odličnim tekom, fo, da bo kmalu obedoval s prav takšnim tekom, to, da že nima dovoli prostora na divanu, to, da bere zdaj romane o ljubezni s pristnim užitkom, ker je zdaj pravi moški, in to, da se bo v približno desetih dneh vrnil iz te luknje v mesto Velikih Žab in bo v vsej svoji lepoti stopil pred ljubljenega brata, edino bitje, ki mu je neskončno drago. Zdaj morda ne več edino, vsekakor pa eno izmed bitij na svetu, ki ga ljubi. Padrele mlajši se je naslajal nad življenjem in je -------------------------------------------------U bil zato poln tiste prizanesljive ravnodušnosti za vso okolico, ki mnogi vidijo v njej znak dobrih duševnih nagnjenj, ki pa je prav ze prav prehoden izraz normalne prebave. — Kaj pravite na to? — je vprašal Popf in mu predložil načrt oglasa. Padrele je počasi sedel na divanu, preletel z očmi razvlečene vrste, pomenljivo pomolčal, pogledal najprej Bereniko, potem doktorja in govoril v presledkih: — Pravim, da je v tem tekstu očitna in velika, rekel bi celo vpijoča nerodnost- — Nerodnost? — je užaljeno rekel Popf, — Bolj stvarno? in zopet naglo vrgel pogled na Bereniko. — Mene preseneča naznačeno plačilo. — To je skoraj toliko, kolikor mene stane, — je ugovarjal Popf, opravičujoč se. •— Nimate pojma, koliko denarja sem zabil za svoj lek. Ne morem računati manj ko pol kentavra ... — Oprostite, doktor, — se je prizanesljivo nasmehnil Padrele mlajši, — oprostite, toda v vas ni trohice poslovnega človeka. Kdo vam pravi, da računajte manj kakor pol kentavra? Več računajte! Več... — pri tem je tretjič ošinil s pogledom Bereniko, ki se je še vedno držala moža. toda hkrati gledala Padreleja z velikim spoštovanjem .. • rajši prodajte svoj lek za pet milijonov kentavrov. — To se pravi, da mi predlagate... je začel doktor Popf, skušajoč ohraniti duševno ravnovesje. — Pet milijonov samo zato, da prodaste patent leka naši tvrdki, — ga je prestregel Avrelij Padrele, ki ga je lastni predlog navdušil. To je bil prvi trgovski posel, ki ga je v svojem življenju nameraval skleniti mlajši predstavnik znamenite bankirske hiše. Ves zavzet je vnaprej užival radostno odobravanje svojega brata Prima Padre-leja. — Vaši tvrdki? —• je mehanično ponovil Popf. — Naši, dragi doktor, naši in vaši, skupni tvrdki! — ga je popravil Padrele in si samozadovoljno mel velike in zelo gladke roke. — Ponujam vam (in uverjen sem, da me bo brat pri tem podprl) pet milijonov v gotovini samo za to, da ostane patent vašega leka last novo ustnovljene tvrdke »Brata Padrele in Popf. Klavniška. usnjarska in suknarska podjetja«- »Brata Padrele in Popf«! Za vraga, kako se to lepo sliši! — je skočil pokonci ves navdušen. — Z vašim lekom postane naša tvrdka vladarica živinoreje, mesne, kon-servne, mlečne, volnene industrije in mnogih drugih industrijskih panog! Nikar sc ne vznemirjajte: v vaši hiši sem imel dovolj prostega časa, da sem pretehtal od vseh strani svoj predlog. Nemara nisem kdo ve kakšen veščak v znanstvenih strokah in lepih umetnostih, ali pomnite, prosim vas, da z mojo dednostjo ni kar tako. Moj prapraded je začel kot prodajalec v majhni tobačni štacuni. Za vraga, v moji glavi sc kuha nekaj ime-nitnegal Sprva preplavimo trg s cenenim mesom, cenenimi konservami, z usnjem, ki bo skoraj zastonj, prav tako z volno in z mlekom. Najprej bomo spravili v bankrot vse mlečne, mesne in vsakojake druge kralje. In ko jih bomo naposled položili na hrbet, bomo sami določali cene na trgu, in sicer takšne, kakršne bodo nam prav. In če sc bo drznil -kakšen nov konkurent zlesti na trg, tedaj bomo zopet spustili v obtok naš lek in zopet bomo ostali edini gospodaril trga, samosilni kralii, imperatorji, bogovi mesa in mleka, volne in usnja! Ali se vam ne vrti v glavi, doktor? JACK LONDON; KRIŠTOF DIMAC prikedii/m narisad milko bambiC Snass je začel polagoma siliti Dimača k ženitvi. Rekel mu je, da so njegovi lovci našli Čokovo zmrzlo truplo v gorah in s tem namignil na nevarnosti bega. Zato, da mu ne bj ušel, mu je določil prenočišče v 3vojem šotoru. Tudi sicer je pokazal, da zna biti surov. Dimač je postajal redkobeseden in otožen .. Neke noči v začetku pomladi pa ga je Lebiskju zbudila in mu zašepetala, naj >i sledi. Zunaj šolora je opazil smuči in svojo potovalno opremo. »Povedal si mi, kaj je ljubezen in bolj te ljubim kot se bojim očeta. Pomagala ti bom zbežati, da ne umreš od žalosti.« Spotoma mu je povedala, da je dva dni pripravljala zalogo živil, skrito za gozdičem, ter da ga popelje čez južni prelaz gora. Na robu gozda sta se pa zdrznila. Ob malem ognju se je režal Mc. Con. »Vi ste pes«, je siknila deklica. Vem, da boste zdramili vse taborišče, če vas ne vzameva s seboj. Toda pazite se. Jaz sem kakor moj oče.« Smučali so nepretrgoma do Dopoldneva, ko jih je zaustavila odjuga. Tedaj je Dimač ugotovil, da si je lakomni Mc. Con vzel le malo hrane, zato pa mnogo dragocenih kož. Odvzela sta mu loj in meso ter mu določila, da nosi moko, ki je surove ne bo mogel skrivaj jesti. Čim je ob zatonu sonca sneg zamrznil, so nadaljevali pot v ure trajajočem mraku. Šele v trdi temi so si postavili šotor že precej visoko med skalovjem. Opoldansko sonce jih je našlo na obronkih predgorja in Mc Con se je ustavil, da bi kosili. Toda Lebiskju je nemo pokazala med drevesa ravnine, kjer se je premikalo pet točk. »Zasledovalci«, je šepnila. »Naprej! Jedli bomo, ko ne bo mogoče več napredovati.« O IZDELOVANJU PAPIRJA Papir je danes ena izmed snovi, brez katere si težko zamislimo današnje življenje. Uporabljamo ga za vse mogoče namene, zlasti pa nam služi zato, da nanj pišemo. Oe pomislimo na to, da brez papirja ne bi bilo mogoče nobeno uradovanje, ne tehnično delo ter da brez njega ne bi bilo niti časopisov niti knjig, potem še laže razumemo vlogo papirja v današnjem svetu. Zadošča že, la se spomnimo na minula vojna leta, ko |je primanjkovalo papirja, pa že občutimo vso dragocenost te snovi, za katero mislimo, da je nekaj tenavad-nega in da je mora biti vedno dovolj na razpolago Vendar pa izdelovanje papirja ni tako preprosta stvar, k tiso za to potrebne važne surovine, ki jih ni povsod dovolj na razpolago. Spričo tega posvečajo vprašanju papirja vse države posebno pažnjo: Prvi, ki so pričeli izdelovati papir, so bili Kitajci, kdaj pa ni točno znano. Pred iznajdbo so pisali le na pergament, napravljen Iz živalskih kož; ta je sicer trdnejši od papirja, vendar bi ga bilo danes za vse potrebe premalo, ker bi morali pobiti vse živali na zemlji, pa bi ga še zmanjkalo.. Od Kitajcev so se naučili izdelovati papir Japonci, Tatari in Arabci, ki so to zanesli tudi v Evropo, in sicer Tatari v Rusijo, Arabci pa preko Sicilije in Pirinejskega polotoka. Tako se je sredi 13. stoletja tudi v Evropi pričelo izdelovanje papirja. Seveda pa je bjlo to staro pridobivanje še precej preprosto in tudi zamudno, dasi je bil csnovni princip isti kot dandanes, šele iznajdba papirnega stroja v začetku 19. stoletja je odpravila ročno izdelovanje papirja in ustvarila preobrat v tej stroki. Osnovni princip pri izdelovanju papirja je lastnost nekaterih rastlinskih Vlaken, da se poceni pripravijo in pod vplivom delovanja raznih kemikalij spajajo. (Podobno, kot se zajčje dlake spajajo v klobučevino.) Na tem principu so izdelovali papir Kitajci in ga izdelujejo še danes. Kitajci so izdelovali papir iz ostankov svile, murvl-nega lubja !n bambusovih palic, katere so namakali v apnu in jih nato razdrobili na najmanjše delce, mešali to snov z vodo in tako pridobili osnovno papirnato gmoto. S posebnimi siti so nato zajemali to snov, Jo pretresali, da je vsa voda odtekla in so se vlakna spojila v kompaktno snov, ki je bila že papir. To snov so nato Še razvaljali, prepojili s klejem, Jo posušili in tako dobili papir. Kot že rečeno, je še danes vsa industrija papirja zgrajena na tem principu, le da so sredstva za izdelavo drugačna in je postopek mehaniziran. V papirnicah je zato skoro en sam stroj, ki je tehnično tako popoln, da ne ustvarja več problemov. Bolj važna in komplicirana je priprava osnovne papirne mase. iz katere se nato na stroju izdeluje papir. V Evropi so pred modernizacijo izdelave papirja pripravljali osnovno maso v glavnem le iz cunj, kar pa danes ne bi bilo več mogoče, ker bi pri tako ogromni potrošnji papirja, teh kmalu zmanjkalo. Iznašli so zato Se druge snovi, ki danes služijo za izdelavo papirja: to sta celuloza in lesovina. Cunje so torej prvotna in še danes dragocena snov za izdelovanje papirja. Cunje, sortirane po kvaliteti blaga in očiščene, najprej zmeljejo, nato pa kuhajo v posebnem lugu pri vročini*ca 150 stopinj C, kjer se iz cunj izločijo vse tuje snovi, kot barva in maščobe, tako da ostanejo le vlakna. To snov nato še enkrat zmeljejo očistijo ter belijo s klorovim apnom, pa je pripravljena za. papirni stroj. Bolj zamotana je izdelava celuloze, ki se sestoji iz lesnih vlaken. Pridobivamo jo iz smrekovega ali jelovega lesa: olubljena drevesa stavljajo najprej v poseben stroj, ki jih v najkrajšem času razseka v najmanjše ca 2 do 3 cm velike koščke lesa; nato ta lesni zdrob precej časa kuhajo v ve-kotlin pri temperaturi 15 sto-PinjC in to v posebnem lugu, sestav-^Piaste kisline, apna m vode. Tovarne celuloze proizvajajo ta lug same v posebnih ca 25 m visokih lesen,h stolpih, v katerih od zgoraj navzdol curlja voda skoza apne-nec, od spodaj navzgor pa prodira žveplasta kislina v obliki plina in se z apnom in vodo spaja v posebno ke- mično snov, ki služi nato za kuhanje lesa. (Ti leseni stolpi so tipične t.a-prave za tovarne celuloze.) Ko so delci lesa popolnoma razkrojeni, jih .še očistijo, sortirajo ter obelijo s klorom in celuloza je v glavnem gotova. Potrebno pa je, da se odstrani še vsa Voda, kar napravijo tako, da puste vso zmes teči skozi poseben stroj, kjer voda odteka, vlakna pa' se trdno spajajo, tako da pride iz stroja nekaj centimetrov debela, a še vedno vlažna celuloza k, je podobna mokri lepenki ali debelemu pivniku. Tretja snov za izdelavo papirja je lesovina, ki služi le kot dodatek oz. pomožen material, ali pa za izdelovanje papirja slabše vrste Tudi to pridobivajo iz smrekovega ali jelkovega lesa in na podoben način kot celulozo. Iz vseh teh snovi nato v papirnicah z dodatkom raznih kemikalij in vode, po receptih, ki so seveda skrivnost, sestavljajo papirnato gmoto, iz katere nastane končno papir. V velikih strojih se vse snovi najprej mešajo in razredčijo z vodo, ki je za Izdelavo papirja bistvenega pomena, saj je za izdelavo 1 kg papirja potrebnih 1000 1 vode. Iz mešalnikov se »so {.moia Stavi,,a v papirni stroj, je ea 10-15 m dolga naprava različne širine. (Kakor širok stroj, tako široko plahto papirja izdeluje.) Najprej pride gmota na sito, kjer odteče mnogo vode, gmota pa se že spaja in spojena v enakomerno debelih plahtah papirja vedno bolj strjuje Odtod pride med valje, ki *0 stanjšajo in posuše in iz stroja pride plahta izdelanega papirja, ki se navija na bale. Večino papirja je treba še klejlti. ker sicer vpija črnilo, in likati, oz. stisniti. Vse vrste papirja, od najlihejšega do najnavadnejšega — časopisnega se izdelujejo na ta način. Isto velja tudi za lepenko, ki je le bolj debel rapii slabše kvalitete, le celofan se izdeluje iz posebne snovi — viskoze. V papirni industriji v Jugoslaviji zavzema prvo mesto Slovenija, kjer se nahaja 75% vse papirniške industrije države. Naše velike papirnice v Vevčah in na Količevem pri Ljubljani, v Radečah, sladkem vrhu, nadalje tovarni celuloze v Vidmu in Goričanah ter tovarna lesovine v Mislinji, so največje in najmodernejše v Jugoslaviji. Danes obratujejo s polno kapaciteto in proizvajajo prav vse vrste kvalitetnega papirja za potrebe velikega dela Jugoslavije. V prvi petletki pa se bo proizvodnja papirja v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji Še povečala, da »bomo lahko krili prav vse potrebe države po papirju in še proizvajali za ostale balkanske države. kajti povpraševanje po papirju je vsak dan večje. 0 transfuziji krvi JESEN PRIHAJA Jesen je tu — prvi mraz in z njim dolgi večeri. Poslavljamo se od po- --------------iulIK., letnih oblek in že pregledujemo '8 cm Pletemo 1 levo 1 desno, nato stare zimske zaloge. Razparale bo- nn,'a5i<'r""r' 1—;il- — 10 krat po 1 z vsaka dva cm, hrbet meri približno 30 cm. Nato snamemo za rokavni izrez najprej 6, potem 2 in slednjič 4 X po 1 z. Ko smo napletli 6 cm, razdelimo zanke v dve polovici in pletemo dalje do višine 18 cm (v širino meri 28 zank, povprek 4X7). Prednjih: Rumen. Nasnujemo 80 zank in pletemo 8 cm širok rob, 1 desno 1 levo, naraščamo 14 zank, nakar slede same desne. Na .obeh straneh naraščamo 10 krat za vsaka 2 cm po 1 zanko, tako da meri prednjik 30 cm. Za rokavni izrez snamemo najprej 6, potem 2 X 2 in 4 X 1 zanko. Ko spletemo 3 cm, vpletemo 7 cm širok siv pas, na začetku in koncu igle pa pustimo 8 rumenih zank. Pletemo z dvema rumenima in enim sivim klopčičem in pri spremembi barv niti križamo. Ko je rokavni izrez 13 cm, pričnemo snemati za vratni izrez na sredi 6 zank, potem 4, 2 X 2 in 4 X !• Rokavni izrez in širina pazduhe kot pri zadnjem delu. Rokavi; sivi. Nasnujemo 48 zank, mo stare volnene jopice in jih skušale prenarediti v nove. Danes prinašamo navodila za pleteno jopico, kakor nam jo kaže slika. 350 gr sive volne, 290 gr rumene volne. — Pletilke št. 3. Zadnjik: Siv. Najprej nasnujemo 80 zank in pletemo Sem širok rob 1 desno 1 levo, naraščamo za 10 zank in nadaljujemo s samimi desnimi. Na obeh straneh naraščamo naraščamo na poljubnih krajih za 8 zank in pletemo lahko dalje. Nato slede 3 cm samih desnih iz sive volne, nat;, 7 cm iz rumene, pre-ostali del rokava je sopet siv. Nato naraščamo na obeh straneh 14 X 1 zanko. Dolžina je 45 cm. Za rokav-no oblo snamemo 2 X 2 zanki in potem v začetku vsake igle 1 zanko, da je obla 13 cm visoka. Nato snamem,) 2, 3, 4, nakar preostale zanke zapletemo. Posamezne dele zlikamo prav narahlo preko,vlažne krpe. že večkrat smo slišali, jz kakšnih sestavnih delov je sestavljena kri: (rdeča krvna telesca, trombociti, krvna plazma, fibrln itd.). Obolenja se pojavijo lahko na vseh sestavnih delih, bodisi v obliki pomanjkanja, bodisi spremembe posameznih delov krvi. Jasno je, da je najuspešnejše zdravilo za pomanjkanje krvi le transfuzija pa tudi obolenja lahko zdravimo s transfuzijo krvi, O krvnih grupah Najvažnejše pr, transfuziji krvi Je določanje krvnih grup. Precej je že znano, da imamo 4 krvne grupe, ki se med seboj prenašajo ali pa nastopi takojšnja smrt, ako so posamezne grupe ne ujemajo Transfuzija krvi se ni mogla pravilno uveljaviti in tudi ne uporabiti, dokler niso bile znane krvne grupe Grupe imenujemo s črkami najbolj enostavno A, B, AB in O. Tudi s številkami jih nekateri označujejo, tako da je o ; IV. Ven-dai se bomo držali oznake s črkami. Serum krvi ene grupe lahko povzroči, da se rdeča krvna telesca krvi druge grupe strinjajo — aglutinirajo. Krvni gi upi A damo lahko krvno grupo A in O, B — B in O AB lahko sprejema vse grupe in O samo O. v potankosti tega mehanizma in v pod-giupe tako da ima A grupa Se podgrupe se ne bomo spuščali, v naših krajih je grupa O najčešča, najredkejša pa je AB. Proti vzhodu pojenj uje grupa O in se veča procent B gruppe. Jasno je, da so* poizkušali s transfuzijo krvi že pred 100 leti, ni pa mogla imeti uspehov, ker so bile smrtne nesreče zelo pogoste, ker ni sprejemnik prenesel dajalčeve krvi. Direktne transfuzije - indirektne transfuzije Direktne transfuzije imenujemo tiste, ko prenašamo kri direktno od krvodajalca v sprejemalčeve Sle. Take direktne transfuzije smo delali pied vojno v Ljubljani — izključno samo te, ker še nismo imeli organizirane konservacije krvi, V čem pa je bistvo konservacije krvi? Znano je, da se bo kri kaj kmalu strdila, če jo postavimo v neko posodo. Ako hočemo kri ohraniti, je predpogoj, da jo ohranimo tekočo, kajti snovi, ki se tvorijo pri koaguliranju — strjevanju krvi, šo škodljive človeškemu orga-nizmu. Drug pogoj, ki ga moramo izpolniti za konservacijo krvi pa je ta, da ohranimo vse sestavne dele krvi čimdalj nespremenjene. Kemične snovi, ki jih dodajamo za konservacije krvi so različne. Za vsak primer - nenadne krvavitve ali tudi obolenja krvi smo mo- Tržaška kuhinja r A • _; _ . . . NEDELJA; Rezanci na juhi, krom Pir z guljažem in jabolčni štrukelj. — Večerja: ribe. solata iz radiča, kumaric, česna in čebule; sjr. PONEDELJEK: zelenjadna juha, pečenka in dušene polnjene paprike, sadje. — Večerja: makaroni s paradižnikovo omako, sadje, sir. TOREK: riž na juhi, kruhovi cmoki z meseno omako, kava. — Večerja: polnjene buče, pirè-krompir, solata s trdo kuhanimi jajci. SREDA: palačinke ha juhi, paradižniki, polnjeni z mesom in mešana solata. — Večerja: pohana polenovka z radičem, češpljevi cmoki. ČETRTEK: rižot s paradižnikom, telečji zrezki, solata. — Večerja: polenta z maslom in sirom, mešana solata, sadje. PETEK: mineštra iz riža in krompirja, dušena repa ali zelje, zavitek Iz grozdja, SOBOTA: Zelenjadna mineštra, rižev praženec, kompot. — Večerja: ocvrte i4be, mešana salata, sadje. Zdrobov praženec: 3/4 litra mleka, 200 gr riža, 30 gr sladkorja, 2 jajci, limonov sok, 30 gr pretlačenega grozdja, 40 gr masla in olja. — 2 uri. Riž in ' sladkor kuhamo na mleku, da se zgosti; ko se riž shladi, mu primešamo rumenjake, sol, limono, grozdje in sneg. Testo vlijemo na vrelo olje ,n ga cvremo na zmernem ognju, z obeh strani, nakar ga z vilicami zdrobimo in pustimo, da se dobro opeče. Postrežemo ga potresenega s sladkorjem ali s kompotom ali z marmelado. RADIO Spored važnejših oddaj Radia Trst 11 (val. doli. zn m) od 21. do 27. 9. 1947. Slovenska poročila vsak dan ob 7 45 12.45, 19.45 in 23.15. NEDELJA 21. 9. - 9.30 Kmetijska oddaja; 13.00 Slovanske melodije; 16.30 Otroška oddaja; 19.15 Spored sloven-s 1 pesmi; 20.00 Mussorgsky: Slike z^razstave; 22.00 vesela oddaja (člani inPbN,Eì5fljJEK 22 9' ~ 13 00 Slbske in hrvatske pesmi; 13.00 Koroške ua- fr*1 2<,•,5 vi0l‘nslci koncert Stanič Jelke; 20.45 Slovenščina za Slovence; 21.00 Slušna igra. viT?1lEK 2S' *' ~ 13 00 Komorni zbor; 13.40 Fantje na vasi; 19.00 Mladinska oddaja; 20 00 Chopinove skladbe; 21.30 Arije iz ruskih oper. SREDA 24 ». _ is.»» Pester spored slovenskih pesmi; 18.00 Vaški kvintet Radia Ljubljane; 20.00 Slovenske pe-sm, poje Dana Ročnik; 20.15 Nastop SNG)3 JA: 21'30 Slušna igra («lani četrtek 25. 9. - 12.10 Ruske pesmi; 13.00 Pevski dueti; 18.30 Ženska odaja; 20.45 Slovenski pravopis; 21.00 Vesela oddaja. petek 26. 9. - 13.00 češke pesmi; is.lo Operne arije; 20.00 Zbor Sv. iva- 'iM.21 00 P,iliublienp melodije slovanskih komponistov; 21.30 Prenos iz Ljubljane. • SOBOTA 27. 9. _ 13.00 Partizanske pesmi; 18.15 Glasbena fantazija; 20.1B Pevski koncert: čuden Drago — Polajnar Milica; 21.00 Opera, V mnogih primerih je bolnik izkrvavel preden je prišla pomoč, ker je bila služba krvodajalstva slabo organizsano in ker nismo imeli urejene konservacije krvi. J Okrvavljenega pacienta prine.so neza-vestnega ali polzavestnega na kirurški oddelek, porodniea-mati. ki je pravkar rodda, krvavi in krvavi, v katastro-felnem stanju jima pomore lahko samo hitra transfuzija krvi, stanje se zbo jša ,n ponovno rečeno transfuzija k>vi se ne da nadomestiti z nobenim drugim zdravilom. Vprav v tei hitri pomoči je konservaeija krvi velikega l omensi, ker je v momentu kri dosegljiva. Kri vzameš le iz hladilne omare, jo malo segreješ in pomoč je ■ Pii nalezljivih notranjih in omiških boleznih je ravno tako kri v marsikaterem primeru rešilna. Dasi tu ni važna toliko trenutna pomoč, vendar je krj nenadomestljiva; in Vazna je počasna, včasih celodnevna infuzija krvi, kar je mogoče le s kon-servirano krvjo. Iz krvodajalca „e moremo mi pretakati kri po cele dneve. Ta življenjski sok pa lahko iz stekleničice teče „kap po kap., cele dneve in vliva pacientu novih moči. Brez teh kapalnih transfuzij bi marsikateri pacient ne prenesel operacije in tud, kasneje se mu ni treba boriti s težavami po operaciji. Vrsto skrbi je zadal izkrvavite.'., pacient v predvojni dobi zdravniku. Kot že rečeno: kje dobiti krvodajalca? Alj ga je sploh mogoče najti ponoči? Ali je krvodajalec zanesljivo zdrav? Ali je pripravljen «parat za transfuzijo krvi? vse to danes odpade, zdravnik ali izvežban bolničar določi le krvno grupo pacientu in pošlje po krt V zavod za transfuzijo krvi in jo potem z enostavno pripravo pacientu vbrizga. Vidimo torej, da so vsi ti Pogoji nujno zahtevali konservacijo krvi v vojni. Ogromne izkušnje s prenašanjem krvi V steklenicah imajo ravno Rusi, ki so zalagali frontne položaje s krvjo z avioni. Ko so Rusi osvobodili Beograd, so najprej vzpostavili transfuzijsko postajo in jemali dnevno po 600 steklenic krvi in jo prenašali direktno z avionom na fronto. veceuie uke Nekaj praktičnega in primernega za planinske koče, letoviške domove in tudi za naše stanovanje. Vzemi primerno .desko in prevleci jo z močnim 6lagom, na katero prišiješ nekaj zank. V te vtakni naprstnik, škarje, kvačke in varnostne zaponke. Tudi blazinica, polna šivank in bucik, spada na to desko. Seveda morajo biti šivanke vdete z nitmi različnih barv za raznovrstne nezgode. Desko obesimo na steno tako, da je vsakomur na razpolago. Kako prijetno je, da ni treba motiti gospodarja, če nam odleti kak gumb v nepravem trenutku, ali se nam nenadoma napravi luknja v nogavici. PRAKTIČEN NASVET! Ko operemo svojo zalogo nogavic, se nam večkrat zgodi, da ne moremo nogavic razporediti po parih. Da sl prihranimo to zamudno delo, zaznamujemo vsak par na zgornjem robu z barvano svilo, zadostuje šiv ali krlždelc 18. KIMOVCA 1947 TRST x=..~sr—a ‘£":7~tz=rzz=zz: PRILOGA LJUDSKEGA TEDNIKA številka 31 r Slikar Albert Sirk, ki je ilustriral »Povest o partizanski zvestobi,« je umrl. Delj časa je že bolehal, vendar je z močno voljo do dela še vedno ustvarjal. In prav zadnje njegove jlike so bile namenjene vam - primorski otroci. Zdaj tv.di razumete, zakaj je v zadnjem času večkrat izostala povest v slikah: tudi z najmočnejšo voljo se ne more vedno kljubovati naravi, če je telo izčrpano in bolno. Kakor hitro bomo dobili risarja, ki bo dokončal delo pokojnega Sirka, bomo s povestjo nadaljevali. Vi pa skrbno čuvajte va in posvečene risbe - zadnje delo našega velikega primorskega umetnika. Stjepan iz Zlate vode napadel. Otroci so zakričali: »Beži nazaj, hitro, hitro!« Mahoma nam je zastal dih. Pes je zaril zobe v Stjepano-vo nogo. Zavriskali smo. Stekli smo na pomoč tovarišu, pozabili smo na strah. Pred vsemi je bil Toska Alejnikov. Zagrabil ic psa in ga vlekel od Stjepana: bled je' bil kot zid. Preplašil se je. Tedaj se je dogodilo nekaj čudnega. Bek je razklenil gobec, spustil Stjepanovo nogo in se cvileč s podvitim repom splazil v svojo hišico- Vzkliknili smo: »K zdrav-riiku! Pokaži nogo! Gotovo te je ugriznil do kosti!« Toda Stjepan je obrnil glavo in se prvikrat nasmehnil: »Ni me ugrizel, nič me ne boli! Ta moja noga je lesena.« Vzdignil je hlače in nam pokazal svojo leseno nogo: »Nemec me je s sekiro... « Kako je postalo tiho na dvorišču! Kakor da so vsi otroci izginili. Toska Alejnikov je pristopil k Stjepanu in mu dejal: »Tovariš, oprosti, oprosti... Nisem vedel... « Toska je bil razburjen, rdeč, a vsem nam ie bilo težko- Pomirili smo se, ko nam je Stjepan dejal, da ni hud na nas. Dečki so mu stiskali roko in mu govorili, da je pravi junak, da ni nikakšna riba. Stjepan se je drugikrat nasmehnil in dejal: »Zlate vode zares ni na zemljevidu. To je sanatorij, kjer so me zdravili.« (Tz Moskovske »Pionirske Pravde«) OTROCI današnjega tedna Po tržaških ulicah vidiš lepo oblečene, debelušaste in site otroke. Toda mulo ie takih. Večina njih gleda s hrepenenjem v bogate izložbe in nedosegljivo jim je vse, kar je v njih. Njihovi očetje delajo, trdo delajo, toda zaslužijo premalo, da bi jim kupili obleko, sadje. Premalo zaslužijo celo za vsakdanji kruh, zato morajo matere na delo. Otroci pa ostanejo sami, prepuščeni cesti. Ves dan postopajo po soparnih ulicah, v. prahu, lačni in ni čudno, če so slabotni, bolni, poredni, če slišiš iz njihovih ust nelepe besede. Vse to je posledica bede, zapuščenosti. Kaj jim bo prineslo življenje v STO-ju? Bodo tudi oni imeli možnost, da se okrepe na duši in na telesu, da se razot-jejo V. zdrave in krepke ljudi, ki bodo gradili naše novo življenje. Da, tudi oni morajo zaživeti boljše življenje! Vsi se bomo borili zanje in za nas vse. .J Bik (vlćlia^e Danes pred prvo uro je vstopila v naš razred Olga Pe-trovna. Vzdignila je roko in nam dejala: »Otroei, prišel bo k vam nov tovariš. Prišla sem zato, da vas opozorim, da ste nasproti njemu obzirni, ker •.. « Ni dokončala. Nenadoma so se odprla vrata in v razred ie vstopil novi tovariš, o katerem je govorila Olga Petrovna. Ni nam bil všeč. Bil ie preveč resen, hodil ic počasi, počasi kot starček. Imenoval se je Stjepan Gulin. Vsi so ga vprašali, od kod je, a Stjepan ie odgovoril: »Iz Zlate vode«. Otroci so se nasmejali: »Kaj, ti si riba iz Zlate vode?« A Sjenika. Gromov, strokovnjak v zemljepisu ie izjavil: »Takega mesta na zemljevidu ni.« Vsi so se enorčevali: »Riba iz Zlate vode«. On je molčal. Pri pouku je sedel popolnoma mirno, čeprav so letele od vseh strani k njému risbe z ribami. Odmor. Vsi smo stekli na dvorišče- Toska Alejnikov kaže nogometašem svoj posebni udarec z levo nogo. 1 oska se ie zanimal le za nogomet in kino. Pred vsakim se ie hvalil s svojimi mišicami. Jasnp ie. da smo Tosko obvestili, da imamo novega tovariša- ki smo ga imenovali riba. »Poslušaj, so tebe imenovali riba?«, mu ie zaklical Toska. »Mislim, da mene», reče Gulin. »No. dobro. Riba, poidimo brcat žogo.« Stjepan se ie vzdignil s klopi in šel počasi proti šoli. »Stoj, kam greš?« ie vzklikni! Toska. »Ne morem igrati nogometa,« mu ie odgovoril Stjepan-Gotovo se ie zdelo_ Jos,kl: da ga novinec ne ceni. Stekel ie pred Stjepana in razširil roke: »Ne pustim te, dokler ne preizkusim tvoje hrabrosti.« Povlekel je Stjepana k ograji, kjer je stala Bekova hišica. Znati morate, kdo je Bek. O-gromen. črn ovčarski pes nekega gardista z našega dvorišča. Bil je strašno divji. Naš ravnateli ic odločil, da ga privežejo na močno verigo in postavijo okoli hišice ograjo. Vsem nam je prepovedal približati se ograji. Alj se fante lahko zadrži? Naravno, oni so odločili da ob psu preizkušajo hrabrost drug drugega. Če si pogumen, boš šel preko ograje, a če si Pravi junak, se boš približal Peku do dolžine verige- O ka ko je besnel Pek takrat, ko-se ti ie ježila! In k temu strašnemu psu je Toska povlekel novega tovariša. Stjepan ni znal ničesar o Peku. Razumel je, kaj je Pek še-Ic1 tedaj, kadar je ogromni pes skočil nanj in ga s svojo silo Že ie tukaj lepo jutro, lepo jutro, dan svitat, petelinček ie poskočil, da bi ga oznanjeval. To zagledala ie putka. naša tolsta iarčica. ki se vozi po dvorišču kakor kaka barčica-Pa tako ie govorila: t »Petelinček, čuj me. čuj, saj ie še prezgodaj/ Jutra še nikar ne oznanuj!« 1 Odgovoril petelinček: »Le ne trudi se nikar, kaj bi rekli drugi moji, da sem takšen gospodar! Kaj bi rekle druge putke in soffdov petelin, ako ne bi se oglasil jaz najpreje z naših lin1?« In prosila lena putka petelinčka ie zaman, gori v lino je poskočil in zapel ie beli dan. Dragotin Kette VàohìasUcl železnica teče od Mcdwlrniìa fihi Majhen zelen stroj, trije lepi zeleni vagoni stoje na postaji — mali lični hišici, toda pravi železniški postaji. Vse je v njej: telegraf, telefon ... ; ob strani stoji derezma. In vse to lepo upravljajo pionirji — železničarji v lepih plavih uniformah. Končali so železničarski tečaj, in zdai so pravi strokovnjaki- Kako imenitno se ti zdi. ko tako resno opravljajo svoje delo-' pri blagajni ti pionir izda vozni listek in seveda dvakrat prešteje denar, da bi »Pionirska železnica« ne imela zgube. da uaù Haualci Posta jenačelnik — pionir zamahne z zastavico. Lokomotiva zapiska — tanko sicer, a odločno in vlak odbrzi v gozd. Sprevodnik vstopi: majhen je, a nikogar ne spregleda ki temeljito opravi svojo službo. Le strojevodja ie odrasel in izkušen mož, ki pazljivo vodi pionirski vlak po novi progi. Ta železnica ie dar mesta Zagreba hrvaškim pionirjem. Njen namen je, da nudi jugoslovanski mladini vedro in srečno mladost, da že mlade kadre usposobi za resno strokovno delo ter da poveže pionirje mesta s pionirji vasi. jVajresitičnejša ribiška pripovedka Pravijo, da vsi ribiči ljubijo laž, kar pa ni res. Midva z Miškom sva ribiča, pa ne laževa. Povedal vam bom resnično ribiško pripo. vodko. Nek star ribič je naučil Miško, kako se napravi vaba za ribe. Vzameš kos gline, naliješ nanjo nekoliko kapelj baldrijana, jo zgneteš in vržeš v vodo. Riba zelo ljubi vonj po baldrijanu, zato priplava blizu in je glino. Tako jo tudi ulovijo. Nekoč smo šli v lekarno, tam kupili nekaj steklenic baldrijana in se odpravili k reki. Name-sili smo baldrijan v glino in jo metali v vodo. Počasi je začela plavati h glini riba. Vrgli smo trnke v vodo in čakali. Riba se je vrgla na našo glino, na trnek ni posebno pazila. Kmalu so priplavale k bregu ribe iz vse reke. V vodo bi lahko spustil veslo in ne bi sc potopilo, ker je bilo v reki vse polno rib. Vso glino so takoj pojedle. Nekatere so sc začele poganjati iz vode in so prosile še baldrijana. A mi ga nismo imeli več. — Zato so začele lesti na breg in lizati ua zemlji kaplje baldrijana, ki smo jih polili, ko smo delali vabo. Te ribe smo nagrabili z rokami in jih položili v vedro, a vedra poslali v vas. V enem dnevu smo nalovili toliko rib, da jih je vsa vas vse leto jedla: pečene, cvrte, kuhane, slane, namočene in še ne vem kakšne. Izkazalo se je, da smo polovili vse ribe v naši reki. VOLK IN SVINJA Spoprijateljila sta se volk in svinja in se odpravila na sprehod po gozdu, poljih in po zelenih lo-gih. Kdor zagleda volka, se mu hitro umakne. Svinja pa sc je bahala: Ce imam takega sopotnika, mi nihče ničesar ne more, vsak mi pusti prosto pot«. Tako sta hodila in postala lačna. Svinja si je nabrala pod hrastom želoda in se mastila. A volk je bil bačen, nikjer ni našel zase hrane. »No«, je rekel — »ne jezi se svinja, moram te pojesti«. In vrgel se je na svinjo. »Oh« — je mislila svinja, »prav govorijo: v«i prijatelji niso enaki 1«. » Toda to spoznanje je bilo p««, pozno: — volk je pojedel svinjo In pustil le ščetine. Strašna noč Ves dan smo hodili po gozdu, proti večeru pa smo posedli na travo poleg doma in opazovali nebo. Nekateri, ki so se spoznali na zvezde, so nam jih imenovali in kazali, kje jc Veliki voz, kje Ma-li, kje Severnica. Noč je bila tiha in temna. Sel scmi v hišo in zaspal. — Nenadoma sem se zbudil. Okrog mene jc bila tema kot v rogu. Odprl sem oči in zagledal nad glavo zvezde: Veliki voz, Mali voz. Severnico. Mogoče sem zaspal zunaj? Ne, dobro se spominjam, kako sem šel v hišo in kako sem legel. Mogoče so me v snu odnesli dečki iz hiše. Zopet ne! Evo, pod menoj jc postelja, otipal sem sleno, nra je tiktakala. Postalo mi je strašno. Zakaj sem pod milim nebom? Mogoče pa jc odneslo krov? Toda saj ni bilo nikakega viharja. Začel sem mežikati, treti oči, potem pa sem si v strahu pokril glavo. Zvezde so izginile. Razveselil sem se in od. vrgel odejo: nad menoj je bilo zopet zvezdnato nebo. Nisem več zdržal in zaklical s tujim glasom: »Fantje, zbežite! Slrop se je sesuli« Tedaj se je razlegel smeli in po. stalo mi je jasno: naši »astronomi« so nabrali v gozdu .kresnice in jih, ko sem jaz spal, nalepili na strop v oblikah raznih ozvez. di j. Mene so potem še dolgo dražili: »Peter, kje je streha?« Lonec izpije skledo vode. Napolni skledo z vodo, vtakni polo papirja v lonec in jo v njem zažgi. Ko je papir skoraj dogorel, povezni lonec z odprtino navzdol v skledo. Skleda se bo začela prazniti, voda pa bo lezla navzgor v lonec. Nevidna pisava S čistim peresom, ki ga namočiš v limonov sok ali kis, napiši ali nariši kar koli na Ust papirja. Živ krst ne bo ničesar videl na njem. Nato pa podrži list nad žerjavico, pa »e bo pisava prikazala. 4 PregasitevSTG-javlrMeiiii ta cone B (Nadaljevanje Z 8. strani.) okviru organizacije siovansko-itali-je.n^ke antifašistične urn;e, ki edina lahko glede na svoj dosledni antifašistični program bere vse resnične demokrate, katerim je narad-nostna nestrpnost m šovinizem naj-večji zločin proti demokraciji. Vprav zaradi tega pa je istrsko prebivalstvo tudi globoko razumelo pomen fašističnih zločinov, ki so bili v prvi vrsti naperjeni proti ideji slovansko-italijanskega bratstva tn imeli predvsem namen, da še bolj razdelijo duhove na STO-iu in omogočijo ostali reakciji še nadalje, da bo lahko ribarila v kalnem. Na masovnih sestankih v Kopru, Izoli,' Piranu, Bujah, Umagu in Novelli gradu je slovensko-hrvatsko in italijansko prebivalstvo skupno in odločno potrdilo, da so lažnive vse one vesti, k\ jih širi zlonamerna reakcija, češ da je slovensko-italijan-Sko bratstvo naperjeno proti itali-janstvu ali pa proti slovanstvu. Tu ne gre za nobene raznarodovalne cilje v smislu delovanja reakcionarnih ustanov z »Lego Nazionale« na čelu, pač pa za pravo in spontano manifestacijo in spontano zahtevo, da hoče tako slovansko, kakor tudi italijansko prebivalstvo živeti v miru, s’edeč geslu: »Tujega nočemo, a svojega ne damo.« To pa velja ravno tako za slovensko in hrvatsko, kakor tudi za italijansko prebivalstvo STO-ja. Vsaki narodnosti ono, kar ji pripada, predvsem pa svobodo kulture in jezika ter možnost zagotovitve lastnega narodnostnega obstoja. Da pa so bili ti zločini, ki so jih izvršili pred dnevi v Trstu novo in štarofašistični razgrajači in nestrpneži ter raznarodovalci naperjeni ravno proti tej veliki ideji bratstva, je istrsko prebivalstvo globoko občutilo in. zato dalo duška svojemu ogorčenju nad takim početjem na velikih masovnih sestankih. Videl sem te sestanke v Kopru, Izoli, Piranu in Bujah in povsod so bile na teh sestankih, ki so se vršili istočasno v vseh uvodoma omenjenih krajih, zbrane ogromne množice slovanskega in romanskega prebivalstva. V resnici so bile tolike, da je vsakdo, kdor jih je videl, moral doumeti, da tu sedaj, ko je Svobodno tržaško ozemlje tudi formalno ustanovljeno, ne more Več iti za kako politično akcijo, temveč edinole.za spontano manifestacijo bratstva in miru. In ta manifestacija se je izvršila v tržaškem delu con »B« brez slehernih pretepov in prelivanja krvi, brez krvi nedolžnih žrtev, s katero so tržaški šovinisti v Trstu krstili rojstvo STO-ja. JVf. M. Zamenjava lir v dinarje Vlada F1.RJ je Izdala sledečo odredbo: 1. Na ozemlju priključenem FLRJ po mirovni pogodbi z Italijo, se u-maknejo iz prometa in zamenjajo za dinarje FLRJ novčanice, ki se glase na lire, in sicer: v coni „B“ italijanske metropoli- | tanske lire (lire izdaje Banca d’Italia) in lire ,,B“ (lire izdaje Gospodarske banke za Istro, Reko In Slovensko Primorje); v coni „A“ italijanske metropoli- I tanske lire (lire izdaje Banca d’Italia), zavezniške lire (lire izdaje zavezniških I okupacijskih oblasti v Italiji) in Ure „B" (lire izdaje Gospodarske banke za Istro, Reko in Slovensko Primorje). 2. Umik in zamenjavo novčanic v smislu prejšnjega člena bo izvršila Narodna banka FLRJ v roku, ki ga bo za to določil minister za finance FLRJ. 3. Zamefijava novčanic, označenih v členu 1. te uredbe se bo izvršila po naslednjih tečajih in sicer: italijanskih metropolitanskih lir in zavezniških lir po tečaju 15 din za 100 lir; lir ,,B" po tečaju 30 din za 100 lir. 4. Obenem z novčanicaml, ki se glase na lire, se bosta Izvršila na ozemlju označenem v členu 1. te odredbe umik in zamenjava italijanskega kovanega denarja Zamenjava italijanskega kovanega denarja se bo Izvršila po istem tečaju kakor novčanic, ki se glase na italijanske metropolitanske Ure (čl. 3.). 5. 'Predložitev novčanic in kovanega denarja v zamenjavo je obvezna v onem kraju zamenjave, ki je najbližji kraju stalnega bivanja predložitelja. Predložitelji novčanic in kovanega Izvedba petletnega plana onemogočena Iz popolnoma zanesljivih virov se je izvedelo, da je v Jugoslaviji nastal nepričakovan zastoj petletnega plana. Vsi monterji, kleparji, ključavničarji in avtogenični strokovnjaki so bili čez noč odpoklicani z dela v okviru petletnega plana in prestavljeni v cono B, kjer so se nemudoma morali lotiti novega dela: prestavitve železne zavese proti jugu. V sicer nepredirno zaveso dolbejo tudi veliko luknjo, skozi katero bodo vozili v Svobodno tržaško ozemlje vlaki z jugoslovanskimi drvmi in premogom. — Oblasti v Jugoslaviji so v resnih skrbeh glede plana in domnevajo, da se bo izvedba petletke zavlekla najmanj na štiri in pol leta. Rožman - tržaški škof? Ker kaže, da bo škof Santin le zapustil svoje ovčiče in odšel na bolj zelene pašnike, je postalo aktualno vprašanje namestnika. Baje so vatikanski krogi mnenja, da bi za to mesto v Trstu odgovarjal bivši ljubljanski škof dr. Rožman. On namreč govori perfektno slovenščino^ pa tudi v itali- janščini se je v letih okupacije dobro izvežbal, saj je imel stalno konverzacijo z visokim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem v Ljubljani. Rožmanu samemu pa menda tržaška škofija ne d:ši in bi šel rajši kot dober pastir za svojimi nekdanjimi ovčicami v — Argentino. M - še vedno italijanski ! V tolažbo vsem, ki jim o-klicanje mesta Trsta za Svobodno ozemlje ni po godu, sporočamo, da je Trst še vedno italijanski, sicer ne v resnici, ampak zgolj na papirju, a to je za uteho tudi nekaj. Kdor ne verjame, naj vzame v roke zemljevide, pa se bo prepričal. Ker je dandanes hudo pomanjkanje papirja, ni pričakovati, da bi Trst prenehal biti v Italiji in tako bodo tisti, ki jim nova ureditev ni pri srcu, imeli še dolgo priliko gledati Trst v Italiji. V obrambo morale Na seji mestnih očetov je padel predlog za odpravo javnih hiš v Trstu. Predlog sicer ni napačen, nastane pa vprašanje, če bo z odpraV-o javnih hiš v Trstu zadoščeno morali. Človek bi podvomil o tem, dokler se toliko in toliko »boljših« damic vozari s tujimi vojaki v odprtih jeepih v prosto naravo za ceno origi- denarja, ki se glase na Ure, se morajo ob tej priliki legitimirati. Po poteku roka zamenjave prenehajo novčanice na lire in italijanski ue-nar biti zakonito sredstvo plačevanja na priključenem področju con ,.B" In „A“ ter bo od tega dné služil na tem področju dinar kot izključno zakonito sredstvo plačevanja. 7. Vse obveznosti v hran na kakršni koli osnovi, ki jih je treba plačati na priključenem področju con „B" in „A”, se imajo obračunati v dinarjih, In sicer: na priključenem področju cone ,.B" po tečaju 30 din za 100 Ur, na priključenem področju cone , A“ po tečaju 15 din za 100 lir. 8. S prvim dnem po poteku roka zamenjave, potem ko se 'e prej izvršilo preračunanje v dinarje po tečaju zamenjave 30, odnosno 15 din za 100 lir, se imajo vse poslovne knjige na priključenem področju cone , B" in ,,A" voditi v dinarjih. Devizna kontrola na bivši meji med prejšnjim ozemljem FLRJ in cono ,,B“ se ukinja s prvim dnem po poteku roka zamenjave. nalnih amerikanskih »Nylon« nogavičk. Resnici na ljubo Resnici na ljubo ugotavljamo, da so docela resnične vesti o podpori, ki jo dobe oni, ki so te dni pobegli iz kraiev, ki so pripadli Jugoslaviji. Navajamo primer: Kmet Tone Znorel je pobegnil v Trst in se javil pri firmi Lega Nazionale. Nemudoma je dobil na roko izplačanih 20.000.— lir za drva — ki jih je pripeljal s seboj. Preimenovanje tržaške ulice V Trstu imamo znano in proslulo ulico z imenom Viale XX Settembre. Tu je center italijanskih šovinističnih razgrajačev. Po najnovejših dogodkih v zvezi z odcepitvijo Trsta od Italije za vse večne čase po izgredih, po žalnih mašah itd. bi bilo mimestno odslej preimenovati ta kraj v Viale 15. Settembre. Priporočljivo Po odcepitvi tržaške pošte od Italije je pričakovati, da se bo končno s svojim mišljenjem od Italije odcepil tudi ravnatelj tržaške pošte in vsi tisti poštni uradniki, ki jim slovenska govorica ne gre v ušesa. Če se omenjeni ne bodo odcepili, jim bo tukajšnje prebivalstvo pač primorano vcepiti v kri dozo novega tržaškega statuta, ki predpisuje dvojezičnost v vseh tržfških javnih uradih. IVesporazuin »Prav zares vas ne razumem! Vedno ste trdili, da vam je Trst najdražje mesto, zdaj pa pravite, da ili rajši y Ljubljano« »Tako je! Najdražje mesto Trst! Če ne verjamete, poglejte v izložbe, pa se boste tudi v prepričali o tem. Wovi časi »Jutri grem v Jugoslavijo,« je povedal nekdo v družbi. Pa so ,ga izpraševali: »Ali pojde-te z vlakom, z avtomobilom ali aeroplanom?« A mož je dejal: »Ne, pojdem kar peš, grem namreč samo do — Ferncti-tiča.« Modrost Čerinov Za usodepolni dan, to je na 15. september tl., so tržaške Čerine poslali na ulice oborožene s puškami. Čudili so se oboroženi organi javne varnosti temu in se spraševali ined seboj: »Le zakaj so nas oborožili? Saj nas ne namerava nihče napasti.« Junaštvo Nekje v mestu je dvakrat zaporedoma počilo. Čerin, ki je bil na tistem kraju v službi. je predpostavljenim odgovarjal na vprašanje o eksploziji tako-le: »Dvakrat je torej zaporedoma počilo?« »Da.« »Kje ste bili, ko je počilo prvič?« »5 m od kraja dogodka.« »In kje ste bili, ko je počilo drugič?« »500 m od kraja dogodka«- Svnliodno mesto »Zaka j pravimo, da je Trst svobodno mesto,« so vprašali tržaškega fašista. »Zato,« je odgovoril, »ker lahko zakoljem kogar hočem, ne da bi mi policija skrivila en sam las na glavi.« JI u :jf* e E 'It Draga Pepa! Zdaj je tisti čas napočil, ko sc Trst od Rima ločil končno je za večne čase. Naj fašist si puli lase, naj preklinja ali moli: več njegov ne bo nikoli! Ko nam bodo’ velesile, guvernerja dodelile, takrat bo že zadnjim jasno, da je jokati prekasno, in da tudi trikolore, ki vise con grand’dolore, brez uspeha so ostale. Uboga Lega nazionale! Premaknile so se meje, danes se' Sežana greje na jugoslovanskem soncu; vse bilo je tam po koncu! DvignMi so krasne mlaje; le fašisti, ti so raje iz teh krajev se umaknili. Tudi njih se Bog usnvli! Marsikakšna takšna duša, ki neumnosti posluša, propagandi je nasedla in sem dol na jug zabredla. Veš, kaj so obliubovali, da sto tisoč bodo dali in še druge bonitete kdor privzdigne svoje pete in na Laško jo pobriše-Danes, veš, firn jasno ni še, da neumnost so stor’li; pa se bodo že streznili! (Tudi teh se Bog usmili!) Z guvernerjem pa v tem STO-ju smo še vedno v zastoju: veš, izbira je velika, a nikogar sem ne mika; Tu prehudi so vetrovi in razburjeni duhovi. Zadnjič v dnevnikih sem brala da menda kar generala dali so za kandidata; in pa tudi advokata so v tei zvezi omenili. Tudi nas sc Bog usmili; sai imamo te gospode tol’ko kot v morju vode! Zdai so parniki prispeli, na katerih bodo »beli« zapustili to dolino in odšli v Argentino. To je veš, izhod v sili; več ne bodo se vrnili-Kaj le zdaj »demokracija« bo storila, cara mia! Je, urednika zgubila, te dni bo io zapustila še ostala garda njena. Kje se našla bo zamena? Ni dovolj, da nima bralcev; zdaj še brez dopisovalcev jo ostala na rešetu. Vse minljivo je na svetu! o o o Sem dovolj Ti napisala, Pepa, zdaj le bom končala v upanju, da i Santina odpokliče domovina; saj tu nima nič iskati; mož slovensko ne zna brati. Sem naj pride škof pravičen — In, seveda, dvojezičen! Nedolžne šale Med prijateljicami —Ali se z Janezom še nista vzela? —Še ne! —Čudno! In tako te je ljubil- Kadar koli je govoril s teboj, ti je venomer ponavljah predraga moja, predraga mo-ia. —Baš zato me ni vzel — ker sem se mu zdela pradraga, čeprav sem hotela za začetek le krznen plašč. Oči je odprla Micka; »Da, da, gospa, ko sem pri vas nastopila službo, sem imela namen poročiti se. Gospa: Glejte sl no. Mick«, pa šele danes to poveste. Micka; »Danes že lahko po- vem, ko je šlo vse po vodi. Gospa: Eja!^ Ali vam je pri nas tako všeč? Micka: Ne, ampak pri vas vidim, da je zguba, če se poročiš. . Zdravile On: Tistega žganja pa ni dosti, ki si mi ga dala, da si ž njim preganjam svoj revmatizem. Ona; Koliko ti ga ic pa primanjkovalo? On: Točno za en požirek. Točne Gospa: Anica, ali ste očL stili ribe? Anica: Očistila? Čemu pa —« sai vse svoje življenje plavtt* jo po vodi. IS 100 km Ob prisotnosti okrog 30 tisoč gledalcev in ob izredno lepem po-znopoletnein vremenu sé je vršila v nedeljo v Opatiji velika mednarodna avtomotodirka, katere se je udeležilo preko 140 vozačev iz vseh jugoslovanskih republik, pravtako pa tudi iz Madžarske. Albanije in Trsta. Dolžina proge je znašala 6 kilometrov in je potekala iz pre-luke ■dcozi Opatijo, Matulje in Blok nazaj v Preluke. Kakor je bila proga naravno lepa glede na svojo slikovito lego nad morjem in krasnim razgledom na Kvarnerski zaliv, tako je bila tudi silno težavna in ostri zavoji, ki ponekod dosega, jo do sto osemdeset stopinj, so zahtevali od vozačev pošteno zalogo spretnosti, hladnokrvnosti in obvladanje stroja. Na teh največjih povojnih tekmah v Jugoslaviji so bili doseženi naslednji rezultati: Prvi so zaropotali ob 9.30 motorji kategorije 125 kubikov v štirih krogih. Po startu je prešel v vodstvo '-'arca in vzdržal do konca. Nje-/ mu sta sledila Surbek in Krhič Rezultati: 1. Sirca v času 18.41 minut s hitrostjo 77.8 km na uro; 2 Surbek 19.38 min.; 3 Krhem (vsi ti je Hrvatska) 21.07 min. povp‘eč. no s časom 71. 5 km. /.a njimi so startali avtomobili do 1100 kubikov in avtomobili 500 kubikov. Zmagal je v kategoriji Vieeoli Bruno (H) 18.13 s povprečno brzino 79,2 km; 2. Khcm Zvonimir (H) 20.23: 3. Krasič Janko (Slo-vem ja 20,25, V kategoriji 500 kub. so startali samo Slovenci. Rezultati; 1. Abul-nar 23:23,2; kilometraža 67,2; 2. Pintar 22,29, kilometraža 64; 3. Lojzem 21:54,4, kilometraža 62 km. Rezutati: Metz. (Hrvat.) s časom 24,23, 50 metrov za njim je bil Puhar v času 24,26.4 (kilm. 88.35); 3. je bil Priglkof (H) 25,28 (kilm. 84,8); 4. je oil Hrvalj (Srbija); 5. Hrast (Slov). na uro v gai je Vukelič. Prav tako je Vukelič zmagal v kategoriji 1000 ccm. Rezultgtl v kategoriji prikolic 1000 ccm: 1. Kamenar (JA) v času 23.59 min., 2. Nalovič Djuvo (Srbija) v času 26:58,2 min., 3. Demjak (H) 29,01, Motorji kategorije 250 ccm, šest V nedeljo so bile zaključene lah-koatleske tekme za balkansko prvenstvo v Bukarešti. Po zanimivih in napetih borbah je v tekmah zmagala Madžarska, čeprav je veljala Jugoslavija do nedavnega kot resen favorit za lahkoatletskega zmagovalca na balkgniadi. Madžarska z 251 točkami je pred reprezentanco ugoslavije, ki je dosegla 229 točk, kar predstavlja zanjo velik uspeh. Tretja je Romunija s 179, četrta Bolgarija s 67 in O patì ji krogov: prvi Jakšič Anton v časi 22,2 min., 2. Trampuž Emil ■ v času 23.09,1; 3. Ponikvar Leo (oba Slovenija) v času 24,44 (kilm 87). Diika prikolic 500 ccm in 1200 ccm.: 1. Penezič Zvonko v času 25.05 (kilm. 86); 2. Tkalec Drago (oba H) v času 28,14 (kilm. 76). peta Albanija z 20 točkami. V plasmanu moških ekip je prva Madžarska s 180 točkami, druga Jugoslavija s 150 točkami, tretja Romunija 132. četrta Bolgarija 59, peta Albanija 18. Zenske ekipe: 1. Madžarska 71, 2. Jugoslavija 69, 3. Romunija 47, 4. Bolgarija 8 in 5. Albanija 2 točki. (Tu niso upoštevani desetoboj in troboj). Ako bi se troboj upošteval, potem bi bile naše tekmovalke enako močne madžarskim z 87 točkami, a moškj bi imeli 179 točk napram 188 točk Madžarov. MALARIC, čl. AN LJUBLJANSKEGA AVTOKLUBA — ZMAGOVALEC AVTOMOBILSKIH DIRK V OPATIJI. Zaključek balkanjade Jugoslavija-Albamja 4:2 V okviru balkanskega nogometnega prvenstva je bila v nedeljo odigrana v Tirani v Albaniji nogometna tekma med Jugoslavijo in Albanijo, ki je bila zaključena z rezultatom 4:2 (4:1). Albanci so nastopili v svoji najboljši postavi, to je oni. ki ji je preteklo leto osvojila balkansko prvenstvo v nogometu. Albanija je sicer takoj spočetka prešla v vodstvo in pričela z zelo ostro in borbeno igro. vendar pa je Jugoslovanom kmalu uspelo, da so se znašli na tujem igrišču in pričeli z igralno tehniko, ki je bila dokaj boljša od albanske. Sele v drugem polčasu so Albanci spet prevzeli vodstvo v igri predvsem zato, ker je izpadel nak jugoslovanski igralec. Vendar pa albansko moštvo zaradi zagrizene obrambe koristno izrabiti vodstva v igri in mu je uspejo, da je zabilo en sam gol. Igra je bila zelo napeta in borbena, borbenost igralcev pa je še podžigalo številno gledalstvo, ki je ob lepem vremenu do zadnjega napolnilo prostrano nogometno i-grišče. Zmaga Jugoslavije je bila zaslužena, saj je imelo njeno moštvo dovolj opravka in je moralo ■vseskozi voditi težko in ostro borbo proti dobremu in discipliniranemu moštvu Albanije. Tabela balkanskega nogometne- ga prvenstva je naslednja: Madžarska Romunije Jugoslavije Bolgarije Albanije •3 3 0 0 15:4 6 (0) 3 2 0 1 8:5 4 (2) 3 2 0 1 9:6 4 (2) 3 1 0 2 4:12 2^(4) 4 0 0 4 3:13 0 (») VATERPOLO REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE, KI SI JE S SVOJO ODLIČNO IGRO OSVOJILA SIMPATIJE OBČINSTVA NA EVROPSKEM PRVENSTVU V monte'CARLU. Z MALO VEČ RUTINE IN SREČE BI LAHKO POSTALA EVROPSKI PRVAK. Kategorija športnih motorjev 500 ccm je stortalo 19 Jugoslovanov, 2 Albanca in 1 Madžar. Zrna. '■uk Po veliki zmagi, ki sta jo odnesla naša najboljša teniška igralca Balad in Mitič v Budimpešti,-smo ju lahko pred kratkim videli v Pragi, kjer sta znova pokazala vse vrline svoje športne igre tn znova premagala vse svoje nasprotni, ke. Mitič je najprej premagal Za-brockega z rezultatom 6:2, v igri Parov pa sta Mitič in Balada skupno premagala češki par Zabrocki-Dosta) s 6:0, 9:7, 6:0, v finalni teknil pa sla zmagala nad parom Smolinski - Hiks z rezultatom 6:0, ®:3, 6:3. Na la način sta po zaslu-» svojih dosedanjih zmag postala Jugoslovanska igralca Palada In Mitič finalista meldnarochiega prvenstvo za mesto Prago. KRIŽANKA VODORAVNO: 5. slov. pisatelj 19. osebni zaimek, 21. ploščinska visokem severu, 35. svetopisemska pesnik, 9. slov. pisatelj, 13. mera, 22. ne grd. 23. grška faši- osebnost, 37. dragocena kovina, av. reka, 14. obrednik (tujka), stična organizacija, 25. moško ime, (francosko), 38. ton, 39. ptič, 43. . pni človek, 17 osebni zaimek, 27. potomec, 29 okoli, 31. borec domača živalca, 47. dtvpi Zlvf**> . pripadnik slovanskega naroda, proti Turkom, 33. pokrajina na 48. sladka zdravilna pijača, 50. športna priprava za vodni šport, 51. brez obleke, 53. kazalni zaimek, 54 gora na Primorskem, 55, izraz za vzpodbudo, 57. živalca, ki rije pod zemljo, 59. žensko ime, 60 oblika pomož. glagola, 61. pokrajina v Jugoslaviji, 63. naslov Cankarjeve pesniške zbirke, 66. škodljive živali - giudaici. 67. ozek pas zemlje, 68. žitorodna pokrajina Jugoslavije. NAVPIČNO: 1. priprava za merjenje časa, 2. Massenelova opera, 3. organ žuželk, 4. roditelj, 5. glasbena kompozicija, 6. število, 7. del človeškega telesa, 8. konec celine, 9. ton, 10. glavna žila. 11. žensko ime, 12. vrsta lepenke, 15. bliskovit napad, naskok, 18. jugoslovansko obmorsko mesto, 20. mesto v Abesiniji. 22. zvest, sodelaven, 23. žensko ime, 24. Iržaška demokratična ustanova, 26. v zasmeh po-stavljen. razkrinkan, 28. kratica za radio Ljubljana, 29. Ušp, lepotilo. JO. vrsta ježe, 32. časovni veznik, 34. tekočina, 36. vrsta barve, 39. umetnik. 40. pesnitev, 41. država v Aziji. 42. služi za šivanje, 43. boter, 44. ital. fašistična policija, 45. kratica za označevanje jakosti motorjev, 46. versko moško trne, 49. napredek, dvig. 52. telovadno orodje. 54. škoda, 56. čutilo, 58. čebele, 59. prvi letalec, 60. močna svetloba, 62. olačtlo na račun. 64. glej št. 37. vodoravno. 65. kratico za mednarodno brigado, <16. kratica za ljudsko upravno oblastvo. Odgovorni urednik Jože Koren Kupon št. 35 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika i' ™!.,",Vm pravni «0,- lir, „anrMce 70,- lir. - OGLASI pri Upravi od »JO J, 12.M ure in »1 15.M a. H.OO ura, - TELEFON St, »M07.