39. številka V Ljubljani, dne 28 septembra 1918. V. leto Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K 1'30. Posamezna Številka 11 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Amfr riko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo ln upravništvo Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 6., I. nadstropje. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pati t vrsticami se zaračuna* vajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šest* krilni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. u vsakokrat — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštnine proste.— Nefraukira-na pisma se ne sprejemajo. Mirovna ponudba. Sredi grozovitega vojnega divjanja, ki traija že od spomladi na francoskih ■bojiščih in napolnjuje svet z grozo, se razlega beseda — mir. Avstr oogrska vlada je pred dvanajstimi dnevi v slovesni obliki oficielno do-poslala vsem voj.ujoeim se državam, prijateljem in nasprotnikom, povabilo-, da bi se sestali v kakem nevtralnem kraju zastopniki, ki b;i se neobvezno pogovorili, ne da bi se moralo zaraditega vojno dedovanje ustaviti, je-!i ne bi bilo mogoče pričeti prava mirovna .pogajanja, ki bi šele napravila grozoviti sicer pa nedosledni moritvi množic konec. Ni to prva ponudba miru osrednjih držav, 'ki jo čitamo. Teda tako pomembna kakor ta, še ni bila nobena. In tudi nobena tako nadepolna. Sicer ije vojno navdušenje navidez na strani nasprotnika še prav tako glasno kakor doslej. Toda kdor stvari od bližje prisluškuje, bo kmalu spoznal, da prokleto hujskanje podališe-~valcev vojne vedno bolj pojema ter ga jame preglasovati mogočen klic ljudskih množic po miru, vedno težavneje postaja črna gonja vojnih hujskačev po nagibu in poklicu in zgražanje nad strahovitimi dogodki postaja vedno jačje. Vsaka mirovna beseda postaja danes važneja in pomenja muogoobetajoči korak na poti k vroče zaželjenomu imiira. Nade, ki jili je zbudila avstrijska vlada s svojo noto, naj ne izginejo več. Milijoni delavstva imajo to srčno željo in bodo tudi storili svojo nalogo, da mir — pride! Mnogo besed, malo jela I Početkoma tega meseca je izdal pre-hranjevalni minister oklic, ki je na,,o dal oster boj proti zavlačevanju žetve in oderuškemu tihotapstvu z živili. O neobzirni sebičnosti oderuhov in o pohlepnosti kmetov je v njem marsikaka značilna beseda. ’ Tudi avstrijski škofije so izdali pastirsko pismo, v katerem z vnetimi besedami polagajo skoparskim kmetom na vest, da je to, »kar nad lastno potrebo in nad kristjansko skrb za bodočnost pridržujejo zase, nepravično imetje in zloraba lastninske pravice«. ’ Škofje so štiri leta gledali oderuštvo trgovcev in producentov, in menijo sedaj, da bodo s svojini gorečim listom ustavili oderuštvo velikih in malih pijavk. Uspeh, ki s:a bo imel pastirski list, že vnaprej poznamo. Vsaj so časopisi že večkrat poročali. kako župniki skrivajo svoje zaloge v zakristiji ali celo v altarjih. Večkrat smo čitali vesti, kako so porabili te kote, da so tam skrivali moko in druga živila pred re-kvizicilk), v veri. da zakladu tam komisija ne pride na sled. Vsaj so vendar župniki na deželi uživalci sadežev večjih ali manjših njiv, dočim so visoki cerkveni dostojanstveniki večinoma med največjiimi zemljiškimi posestniki v državi. Bolj vplivno kot pastirsko pismo na agrarce I bi bilo, če bi bili bogati posestniki, samo- | stani in škofijske stolice dali lep zgled, j Tako bodo pa besede škofov šle miirrvo gluhih ušes. Pravzaprav bi moralo biti pastirsko pismo nepotrebno. Zakaj oni, katerim je v prvi vrsti namenjeno', stoje z obema nogama večinoma v taboru one stranke, ki je pod vplivom duhovništva. Duhovnik na deželi ni kmetu le svetovalec v zadevah, ki se tičejo nebes, marveč tudi v realnejih in dobiakanosnejih stvareh. Izvršuje svoj vpliv v različnih gospodarskih korporacijah kmetov, v_ katerih ima prav često celo vodstvo1. Cesto je tudi zastopnik v zakonodajnih zastopih. Toda prav krščanskosocialna stranka in nje poslanci so se prav mnogokrat zavzemali za to, da se kmetom odpusti kazen, ker so v svoji »krščanski skrbi za bodočnost« šli nekoliko predaleč. tapske trgovine. Tihotapski prekupec kot oderuh postane na ta način »dobrotnik«, ki pomaga iz stiske. Tukaj torej ni nobene druge pomoči, kakor, da se blago temeljito zaseže, Ln se s tem omogoči zvišanje racij. Tihotapska kupčija hi na ta način ponehala sama, če se omogoči prebivalstvu možnost preživljanja ter se mu da to, kar je potrebno za življenje. Dokler se pa to ne zgodi, bo tihotapski prekupec oskrboval to, kar je država 'Opustila. Seveda bi .morala država izvesti stvar tudi o pravem času. izpred pritožbene komisije, Ljubljana I. Kar se tiče ukrepov prehranjevalnega ministra glede tihotapstva in ode.ru-štva, bi jim z ozirom na žalostne prehranjevalne razmere želeli sicer resničen uspeli, da bi se končno vendarle z državnim gospodarstvom z živili vsaj za silo zagotovila eksistenčna možnost prebivalstva. Danes je stvar taka. da imajo to, kar je še, večinoma tihotapski prekup-ci v rokah, ki preskrbujejo zadostno vse tiste kroge, ki ialiko drago plačujejo, dočim pogrešajo vse druge široke plasti prebivalstva najpotrebnejše zjvljenske potrebščine. Toda bojimo* se. kakor vpo-števamo dobro voljo ,In odkritosrčni namen prehranjevalnega ministra, da zapre-tene kazni ne bodo mnogo pomagale, da se odpravi zlo, ki trpi na nje.ni grozovito vsa naša prehrana. Boj proti tihotapstvu vodijo že več mesecev prav vztrajno razne oblasti, ne da bi bilo opaziti le najmanjši znaten uspeh. Kakor morda odkritosrčno so si prizadevali, da bi odsekali zmaju glavo, tako malo se je eksperiment posrečil. Tihotapska kupčija obvlada prav tako kakor prej naše prehranjevalno gospodarstvo im sili prebivalstvo, da plačuje dan za dnevom naraščajoče cene za vsakdanje potrebščine. Da ie tako, dokazuje ža! le, da ima vse državno prehranjevalno gospodarstvo kje temeljito napako, ki je kriva, da se te razmere ne morejo izboljšati. Gotovo tiči najprej napaka v tem, da država ni zaplenila vseh v uje gospodarstvo prevzetih predmetov dovolj temeljito in odločno, ter da vedno zopet izginejo velike množine žita, moke in krompirja po tajnih potili, preden jih zaseže država v resnici, ter se spravijo v tihotapsko trgovino. Prezreti pa tudi me smemo, da se tihotapska kupčija razvija prav zaraditega, ker država sama ne izvede zadostne preskrbe. Ob hlebčku kruha in četrt kilograma moke na teden pač človek ne more živeti cel teden in tako se mora dogajati, da ljudje tihotapske prekupce naravnost iščejo in jim radi plačujejo visoke cene. Danes res niso samo vpjmi dobičkarji, ki se žive s tihotapsko trgovino: so ljudje, ki morajo izhajati z majlimimi dohodki, pa vendar plačujejo moko po 20 K kg, iker si ie drugače ne morejo nabaviti. Napaka torej tiči v tem, da ni državno gospodarstvo izvedeno mepogrešno lin dosledno, tako, da so nakazane racije živiil tako tesno odmerjene, da prebivalstvo gladuje, če ne pride o pravem času pomoč potom tiho- Pod predsedstvom podpolkovnika g. Bohma se je vršilo v soboto več Obravnav, in sicer: dva slučaja zaradi opusta dela, eden z Jesenic ter eden pri tvrdki Tonnies v Ljubljani. Obe pritožbi sta bili zavrnjeni z motivacijo, da ni nobenega pravnega razloga za opust, oba navajata razlag za opust dela — {h r a no. Ker je pa hrana za vse delavce enaka, ni bilo mogoče pritožbam ugoditi. G. Tonmiesu se je pa naročilo, da da temu delavcu boljše delo, da si bo mogel delavec Več zaslužiti. > Nadalje so se pritožili delavci I. žeb-tjarske tovarne v Krapi in delavci tovarne žebljev tvrdke Megušar v Kropi-Karnnu gorica. Delavci so zahtevali 200% povišanja plače lin podporo za družinske svojce. Pritožbam delavcev se deloma ugodi, in sicer za oba obrata enako po sledečem redu: 'mojstrom se zviša vojna dragimjska doklada za 40 %, skladiščnikom za 45 %, ključarjem za 45 %, skladiščnim delavcem za 50 %, vajencem (mladinski delavci) za 50 %, skladiščnim delavkam za 50 %, delavcem z dnevnim zaslužkom za 40 %, tovarniškim delavcem za 70 %, delavcem, ki delajo na domin to so kovači žebljev, moški in ženske, za 80 % in delavcem za zaboje 45 %. Vse to zvišanje se izplača na sedanjo dnevno in akordno, kakor tudi na stalno plačo. Nadalje se ugodi prošnji za rodbinsko podporo, in sicer za ženo po 12 kron, za obrdka pa po 6 kron na štirinajst dni. Podjetnike je zastopal g. Metliko, vič iz Trsta, delavce pa sodrug lilebš. Delavci obeh obratov so lahko zadovoljni s sedanjim uspehom, pomislijo pa naj, da ta uspeh ni uspeh delavcev iz Krope, temveč organiziranih kovinarjev v Avstriji. Tudi vam, delavci v Kropi in Kamni gorici, priporočamo, da se organizirate v kovinarski organizaciji, zakai čakajo vas še težki boji in zmagal bo le tisti, ki bona te boje pripravljen im oborožen, zato vsi v organizacijo! Izpopolnitev obrtnega nadzorstva. Uradno se o tem razglaša: »Zlasti med sedanjo vojno naraščajoča potreba po razširjenju zakonitega varstva delavcev in nastajvljencev, se je ministrstvo odločilo, da izpopolni že od leta 1883 j zakonito uvedeno obrtno nadzorstvo. Tozadevni zakonski načrt, ki je bil pravkar do,poslan trgovskim in obrtnim zbornicam, da povedo svoje mnenje, razširja primerno obrtno nadzorstvo in tnu zagotavlja več oblasti nadzorovalnim organom. V prvem ■pogledu naj se delokrog obrtnega nadzorstva, ki velja po veljavnih predpisih le za obrate, ki so podrejeni obrtnemu redu, raz-širi vbodoče tudi na gospodarske obrate javnopravnih korporacij na postranske o-brti kmetijstva in gozdarstva, na kreditne zavode, banke, zastavljalnice, zavarovalnice, pokojninske zavode, hranilnice, trgovine, zasebne trgovske posredovalnice, periodične tiskovine, javna zabavišča in gledišča itd. Več oblasti naj se i>odeli oibrt-riiim nadzornikom zlasti s tem, da bodn mali poleg pravice golega nadziranja tudi pravico v gotovih slučajih poškudeb ali zanemari en j a varnostnih predpisov take nadostatke naznaniti in predlagati kazein, če je ipa nevarnost v odlogu se jim celo da pravico, da sami potrebno 'odrede. Zakonski načrt ugotavlja dalje da obrtmi nadzornik velja ne le kot veščalk, marveč da tudi nastopi kot branitelj v zadevah delavskega varstva, ki jima pravico sodelovati tudi potem, če se je postopanje uvedlo na zahtevo koga drugega. Posebno pozornost r-brača zakonski načrt ndrovnorazsodiške-mu delovanju obrtnega nadzornika. Ta iz-ipoipolnitev obrtnega nadzorni št va ima namen, da združi in spravti v soglasje blagodejno delovanje obrtnih nadzornikov, da se zbudi v vseh prizadetih krogih zaupanje in da se deluje kolikor mogoče skupaj in uspešno z upravnimi o-hlastmi. Ko pridejo mnenja trgovskih in o-brtnih zbornic, pride zakonski načrt v,par-1 a m en tarno obravnavo«. V koliko odgovarja zakonski načrt nalogam, M si jih obeta ministrstvo za socialno skrb, bo treba še temeljito pretehtati. Domači pregled. Našim naročnikom! Današnji številki smo priložili poštne 'položnice vsem onim naročnikom »Delavca«, ki jim. je s to številko naročnina potekla. Vse cenj. naročnike pa vljudno prosimo, da blagovolijo takoj nakazati znesek, da ne bo nepotrebnih zamud pri dostavljanju. Obenem prosimo vse čitatelje »Delavca«, da skušajo med svojimi znanci širiti naš list, ter tako pomagati pošteni delavski stvari. Upravništvo. Naredba o varstvu stanovanjskih najemnikov poteče 1. januarja 1919. Kakor poročajo, se naredba v sedanji obliki ne obnovi, pač pa se uvedejo odredbe proti tihotapskemu kupčevanju s stanovanji in proti takoimenovani odkupnini. Na Dunaju se bo morala vsaka stanovanjska odpoved naznaniti; zato bodo pa smeli hišni posestniki podražiti stanovanja za približno 10 odstotkov. Profesorja dra. D. Lončarja v Idriji namerava baje deželni šolski svet odpustiti z idrijske realke. Očitalo mu, da je pisal slovensko vlogo na deželni šolski svet in pa, da je hujskal idrijske rudarje na stavko. Če je pisal slovensko vlogo, ni storil nobeno 'pregreho. Nikakor pa ni res, da bi bil kriv drugega očitka. Dr. Lončar je znanstvenik, vzgojitelj/a s politiko se ni pečal nikoli. Zato se le čudimo, kako je mogoče, da se nahajajo v Idriji krogi, iti morejo o njem razširjati take vesti, ki so le dobrodošle sistemu, ne pa pravici. Preganjanje 'ljudi, kakršen je g. Lončar, ima svoje vzrdke ie v krivičnosti ali pa v izrabljanju vplivnosti, če se slovenski človek potrudi 'iz lastne moči. da postane koristen član družbe, pa nastopa tista družba, ki bd ga morala podpirati, proti njemu. To so res čudne razmere pri nas! Idrijsko delavstvo pozna g. Lončarja, kakor ga pozna vsak količkaj zaveden rojak, zato mislimo, da je ta stvar tudi naša. Razveljavljena razsodba ljubljanskega vojnega sodišča. Začetkom J. 1917. so v Ljubljani aretirali finančnega računskega svetnika Koširja, ker je bil v nekem pogovoru rekel: »Rad bi vedel, če tudi cesar je črni kruh« in na opomin, naj cesarja ne meša v pogovor, odvrnil: »Meni je vseeno, vsi enaki ali pa nobeden«. Vojno sodišče je Koširja radi teh besed obsodilo na 5 mesecev ječe, ki jo je prestal na ljubljanskem Gradu, razen tega je bil odpuščen iz službe, v. kateri je odslužili 25 let. Na podlagi amnestije meseca aprila 1917. leta so Koširju priznali milostno pokojnino 1860 kron. Ko se ie nato uveljavil zakon z dne 16. decembra 1917, da morejo osebe, ki so bile obsojene pred kakim vojnim sodiščem, prositi za razveljavljenje razsodbe, se je te pravice poslužil tudi svetnik Košir. In. c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu je prošnji ugodilo, razsodbo c. kr. vojnega sodišča v Ljubljani kot nično v polnem obsegu razveljavilo in obenem razsodilo, da se računski svetnik Janko Košir obtožbe radi žaljenja Veličanstva popolnoma oprošča. Inkriminirane Koširjeve besede vsebujejo k večjemu netaktnost, o kateri naj sodi pristojna disciplinarna oblast, kateri se v to svrho odstopijo spisi. Nadzorovalni organi urada za prehrano. C. kr. urad za ljudsko prehrano namerava bistveno zvišati število političnim oblastem prideljenih nadzorovalnih organov. V prvi vrsti prihajajo v poštev za vojno službo nesposobni oficirji, podoficirji m enoletni prostovoljci, potem vpoko-jeni bivši državni uslužbenci (policija, zandanmerija, finančna straža, davkarija). Jugoslovansko vprašanje v parlamentu. V ospredju vseh razgovorov parlamentarnih strank stoji jugoslovansko vprašanje, zlasti tudi Tiszovo romanje. Nemški National ve rband je postavil za razmotri-vanje jugoslovanskega vprašanja devetčlanski komite, čigar predisednik je poslanec NValdnor. Neki vodilni nemški politik je izrazil svoj dvom, ali bo nameravana rešitev jugoslovanskega vprašanja imela kaj uspeha, ali pa bo vsaj trajna, ker je volja jugoslovanskih narodov za združenje v državno celoto zelo jaka. Češki so-cijalno-demokratični poslanec Tušar se je odločno izjavil proti temu, da naj se na eaui strani poljsko, na drugi strani pa jugoslovansko vprašanje ločeno reši po popolnoma ločenih načelih. Krščanski socijalisti so mnenja, da se more jugoslovansko vprašanje rešiti samo s sodelovanjem vseh poklicanih zakonodajnih korporacij in sporazumno z obema državnima polovicama. Vodilni poljski krogi izjavljajo, da je treba najprej rešiti poljsko vprašanje. Madžarski načrti bodo zadeli ob odpor Jugoslovanov v Basni, ki pomenijo veliko finančno moč in imajo velik vpliv. Poljski krogi so prepričani, da se madžarski načrti ne bodo luresnčiili. Jugoslovani bodo vložili v parlamentu primarne nujne interpelacije. V ponedeljek, dne 30. septembra, se vrši konferenca načelnikov strank, da določi program zasedanja. Jugoslovani bodo zahtevali, da pride kot prva točka na dnevni red mirovno vprašanje ter bodo stavili nujne interpelacije radi Tiszo-vega romanja. Isti dan se vrši skupno posvetovanje Jugoslovanov, Čehov in poljskih opozicijonalcev, da se določi enotno postopanje zavezniških strank. V parlamentu pričakujejo hude debate o jugoslovanskem vprašanju. Grof Burian je govoril o svoii noti. Izjavljal je, da to ni zadnji poizkus. Rekel pa je, da ni gotovo, kdaj se zopet napravi nov mirovni korak. Italija je po nekem članku v »Corriare della Sera« namignila, da nui bi Avstro - Ogrska dala zahtevane koncesije, ter da bi se potem dalo govoriti o eventualnem miru. Glavna napaka ie pač ta, da predlog Burianov ne pove jasno stališča ter da se ]e stališče preti ix>sitalb- šalo kakor izboljšalo. Wilson se postavlja celo na stališče, da se prej sploh ne pogaja, dokler se n,e spremene razmere v centralnih državah, zlasti v Nemčiji. Ne ostane torej iiič drugega kakor dokazati treba ententimim narodom, da priznavamo cilje, ki jih navaja sporazum, čeprav morda niso odkritosrčni. Davek na pivo v letu 1917 — 1918. Kakšen vipliv ima v državnem proračunu zmanjšanje izdelovanja piva, dokazujejo naslednje številke: Prejemki iz davka na 'pivo znašajo in iz dohodkov carine za uvažano pivo 24,400.000 K. Doklada na pivo za Dunaj in Trst 600.000 K. Kontrolni davek za izdelovanje nadomestkov piva 320.000 K. Skupaj torej 24,920.000 K. Na-pram tern prejemkom pa imamo izdatke: Nakazila iz davka na pivio deželnim zakladom 38,765.000 K, povrnitev plačanih davkov zaradi obratnih motitev 20.000 K. i Doklada na davek za pivo, zvarjeno na Dunaju in v Trstu, in za prekodavčne linije izvoženo pivo 100.000 K, povrnitev užitnine za čez carinsko črto izvoženo pivo 500.000 K. Izdatki torej skupaj 39.385.000 K. Če primerjamo izdatke s prejemki, ima torej država 14,465.000 K več izdatkov, ki jih mora pofcpniti iz drugih davkov. Katastrofa v VVollersdorfu. Dosedanja poizvedovanja so pokazala, da je zakrivila katastrofo neka delavka, ki ji je padla na tla patroma, na kar se je delavnica vnela in vzplamtela v strašnem požaru. Večina delavk v tem objektu je zgorela. Od 277 trupel, ki so jih zadnje dni pokopali, jih 130 sploh ni bilo spoznati in ugotoviti njihove identičnosti. Razen tega je zahtevala katastrofa 30 težko poškodor vanih delavcev. Kako je z ostalimi, še ni nič znano, vendar upajo, _da je večina ubežala strašni nesreči. Žrtve je zalotila nezgoda oh razdeljevanju kruha. Zato j c večina delavk tega objekta zapustila svoje običajne delavske prostore in stala v gručah v delavnici. Ko je nastal v objektu naenkrat požar, ki se je razširil celo do vrat, je pričelo delavstvo vreti k vratom, toda neusmiljeni zublji so prestregli ljudi in kar gromadoma požirali svoje žrtve. Pogreb teh žrtev ie bil nad vse veličasten; udeležilo se ga je nad 15.000 delavcev, ki so spremili nesrečne tovariše na zadnji poti. Ban pl. Mihalovič ostane. Korespondenca »Ungarische Rundschau« izve iz kompetentnega vira, da v doglednem času ni računati z izpremcmibo na hrvat-skem banskem stolu. Ban pl. Mihalovič torej ostane. Delavsko varstvo in mir. O tem važnem vprašanju piše »Geweiiks'chaift«: Misel, da se bo v bodočih mirovnih pogodbah tudi internacionalna ureditev delavsko v arstvenlih določb morala vpoštevati, dobiva vedno več zaslombe. Kakor znano, je stavilo to zahtevo cela vrsta konferenc, poleg Leedske, v entemtinih državah kakor tudi mednarodna strokovna konferenca v Bernu, in sicer z vsem poudarkom. '['etn večje razočaranje oa ic moralo zbuditi, iker se v dosodaj sklenjenih pogodbah to za mednarodne gospodarske odnošaje talko važno vprašanje, zlasti v mirovni pogodbi z Rusijo, niti me omenja. Kakor torej ve berlinski »Vorvriirts« poročati, se izločitev tega važnega vprašanja iz dosedanjih mirovnih pogajanj utemeljuje kot potrebno, ». . . da se reši naj-mujneje pospešeno . . .« O sklepu dodatne 'pogodbe, ki naj bi se tikala delavskega varstva, se nahajajo resni pomisleki. — To je presneto malo! »Resmi pomisleki« so vodno, 'kakor znano tedaj, čc hočejo kako stvar prav dolgo zavleči. 1 alko vazni kaže urejeni interesi kapitalistov, so po našem mnenju tudi mmogi milijoni delavcev \in na/rodno gospodarstvo, ki so na ureditvi delavskovairstvenih zadev prav posebno imterestiramii, tudi tako, da pospešena rešitev teh vprašanj nikakor mi manj v'ai.ua kakor rešitev onih interesov. Zdi se vsekakor, da bo moralo delavstvo precej odločno zahtevati samo, lin prepričati one kroge, ki so jim danes samim prepuščena mirovna podajanja, da je absolutno potrebno skleniti ob teh prilikah mednarodne delavskovarstvene dogovore. Grof Tisza v Dalmaciji. Kako bi že rekli Madžari, če bi prišel kak avstrijski državnik mešetarit k njim? Ali bi ne nastala velika »mednarodna« afera, ali bi ne bilo to vmešavanje v notranje zadeve, kršenje zvestobe in še kai hujšega ? V Zader pa je prišel 17. t. 111. Štefan grof Tisza ter je popoldne naprosil ha razgovor k sebi poslance Bia-nkjinija, dr, lvčeviča, dr. Ma-chi-eda, Prodana in dir. Ziliota. Grof Tisza ie sprejel vsakega posebej ter se je z vsakim poslancem del j časa razgovarjal. Namen teh razgovorov je blil, da se v splošnem informira o aktualnih političnih zadevali in s posebnim še na Dalmacijo. Grof Tisza potuje po Dalmaciji oficijelno kot vojaška oseba, v resnici pa izključno v druge svriie, zlasti zaradi aprovizacije. Porabil pa je to priliko, ko' se je prvič mudil v Dalmaciji, da je stopil v stik tudi z dalmatinskimi politiki. Na izrecno željo grofa Tiisze so se vršili razgovori ob strogi diskreciji. Jngoiovanska fronta. Pod tem naslovom piše »Pesti Naplo«; Na podlagi prečudne misije grofa Tisze gre sedaj za to, da Bosna in Hercegovina potom plebiscita sami odločite o svoji usodi. Od politike grofa Tisze do politike NViilson ni tako daleč. Misija grofa Tisze se tiče v ostalem za sedaj samo H-rvatske, a ne tudi Bosne lil Hercegovine. Toda to je vse eno. Prebivalstvo v ornih deželah je po plemenu in po jeziku isto, bistvena razlika ie samo geografična oddeljenost, muzlimani hrvat-sko-srbskega materinega jezika in posebni •diržavnopravni položaj teli dežel. Kljub temu pa tvori hrvatski In bosanski problem, zlasti z ozirom na zunanjo politiko, os vsega jugoslovanskega problema. V Sarajevu je imela vsa svetovna vojna svoj pričetek, anekslija Bosne je bila povod mobilizacije in demarš med obema skupinama ter je bila pravi vogelni kamen, ob katerem se je sipodtiikala Italija. Tudi je približala aneksija Bosne našo državo Bolgarski in. kar je najvažnejše, Bosna je jedro vsega srbskega vprašanju Oni. ki spoznava važnost narodnostnega problema. •mora. brez vsakega pridržka odobravati, da se reši to vprašanje na podlagi nepristranskega demokratizma. Kakor ne odobravamo, da je bil eden izmed glavnih povzročiteljev vojne grof Tisza, ta zaslepljeni aneksSjoiiist, poslan med Jugoslovane, da napravi tam red med narodi, o katerih nima niti najbolj primitivnih pojmov, kakor jih nudi Baedeckcr, smatramo vendar ' ono drugo, da naj Bosanci sami odločajo o svoji usodi, za pravilno. Zdravilo proti španski mrzlici. V zdravniškem listu »VVicner kiinische Wo-chenschrift« objavlja zdravnik dr. Markovič, da se 11111 je posrečilo najti zdravilo, s katerim se španska mrzlica ozdra- vi v 24. iii/roh. Bolnik mora takoj, ko trm začne rasti vročina, vzeti 0\3 do 0-6 grama kalomela in vsakih 4 do 5 ur nato pol Krama aspirina, pomešanega z enim deci-Kramom kofeina. To zdravilo se sme jemati samo po zdravniškem navodilu, ker so sJmčaji, v katerih lahko postane kal-o-mel zelo nevaren. Svetovni pregled. Svetovna vojna. Na treh bojiščih se 1 *d igra v-ajo zadnje dni veliki boji. Nujglav-jmje bojišče je seveda še vedno zahodno gojišče, kjer so te dni tudi še trajali enako Hotri. Na enem mestu so Nemci dosegli jiekai uspehov, nasprotno so pa Franc -/i *,ll^e napade pri Metzu in trdnjavo obstreljevali. Sicer pa na zahodnem ; bojišču te dni ni bistvenih razmer v vojnem položaju. Na italijanskem bojišču se vrše boji na južni tirolski fronti med Brento in Piavo. Delne napade pa izvajajo Ita-Ijanii zlasti v pogorju Sedmih občin. Ob do-ileniid Plavi ni večjih bojev; pač pa so Italijani skušali na več mestih prekoračiti reko. Večji boji so se vršili v Maced-oniji in v Paielstiini. V Macedoniji so se udeleževali bojev proti Turkom; in Bolgarom tudi Ginki. V Palestini pa napadajo Angleži. — V Rusiji so razmere popolnoma nejasne. Boljševiki vztrajajo. Na Trockega so napravili protirevoliuoioinaiiici atentat, a so- ga le nekoliko ranili. Ljenin je že iz postelje in se udeležuje sej. Trockij je pozval Čeho-Slovake, da -se naj vdajo, ter jim zagotavlja, da se im ničesar ne zgodi. Preti pa nevarnost, da se zaplete Rusija še sama z eiiteuto v sovražnosti. Napredki strokovnih organizacij v skandinavskih državah. Strokovne organizacije deželnih central treh Skandinavskih dežel so v minulem letu lepo napredovale. Na Švedskem je naraslo število članov za 45.334 na 186.146 (39.2 odstotka). Ženski člani so narasli od 8238 na 14.402. Zvišanje števila članov pripada raznim i zvezam, kjer prihajajo najbolj v poštev ko-j vinarji, žagarska industrija, tovarniški d-e-j lavči, transportni in trgovski delavci, ikro-j jači, knjigovezi i;n -občinskih uslužbencev. | V minulem letu izplačane podpore so -bile I najvišje od generalne stavke leta 1909. Ze-| dinjcina strokovna zveza danska je prido-! bila v letu 1917 28.726 članov in šteje sc-| daj 179.284 članov, med katerimi je 28.676 j članic. Centrala je štela ob zaključku leta j 53 zvez, skupaj z 1674 -strokovnimi dru-i štvi, od katerih jih je bilo na novo-ustanov-| ličnih 208. V poročilu se obsojajo tudi po i sindikalističnih agitacijah vprizorjene ne-| dopustne stavke, ki so jih spravili podjetniki pred sedišče, tabo da je moralo plačati sedem organizacij 40.800 danskih bron globe. Od tega zneska je pač plačala -laidje-delniška organizacija, ki ni v zvezi, 32.000 kron. Deželna centrala norveška je pridobila okroglo 14.000 članov in jih šteje sedaj 93.000. Kljub velikemu številu mezdnih gibanj — 559 z nad 65.000 delavci — je moralo delo -ustaviti -le kakih 3000 delavcev v 44 -slučajih. Centrala je prispevala za stavkovno podporo okoto 85.000 krom, proti 666.000 K leta 1916. Najvažnejše d-e-lav sko gibanje je bilo -ono za osemurni dola v-iniiik v celulozni in lesni predelovalni Industriji. Sedaj dela v tej stroki nad 14.000 delavcev -po osam -ur -n-a dan. Hujskanje med Prusijo in Bavarsko. Korespondenca »Hoffmanu« poroča uradno: Letak, katerega so razširjali te dni po Bavarskem, z nadpiisom: »Pruska srca kvišku«, ki pričenja z besedami: »V silno rosni uri se obračamo na -vse prave Pruse«, s podpisom: »Za zvezo cesarju zvestih: v. Rnobelsdorf, major. • Za prusko zvezo: dr. N-ooke«, -obsega najhujše napade na bavarsko armado in na člane bavarske kraljevske rodbine. Poizvedbe, katere so uvedle vsled nastopa bavarske državne vlade berlinske oblasti, -upravičujejo nazor. da je letak potvorjen. Kakor hitro se zadeva popolnoma pojasni, se objavi izid uradno doznanega položaja. Kako žive v Nemčiji? V Nemčiji prejema vsaka oseba za 14 dni od državne aprovizacije tade živila: 8 funtov rženega kruha, 14 funtov krompirja, l funt mesa, 1 funt marmelade, 1 funt sladkorja, V-> funta kave, 2 funta moke, 25 d-kg makaronov, 14 dkg surovega /masla iin 2 jajci. S kom smo sklepali brest-litovski mir? Iz Kijeva poročajo: Ukrajinsko sodišče je obtožilo predsednika -ministrstva rade Holuboviča sokrivde poneverbe 5 -milijonov mark skupaj z bivšim poljedelskim ministrom. 'Zakaj mora Nemčija nadaljevati voj-: no? »Deutsche Zeitung«, glasilo Vsenem- I cev, je -prinesla članek, ki ima lahko tiaj- hujše posledice za u-speli devetega nemškega vojnega -posojila, katero je bilo ravnokar razpoloženo. »Deutsche Zeitung« piše: Če sklene Nemčija danes mir, bodo znašali letni izdatki -države v mirnem času 21 lin pol milijard. To se pravi, da bodo morali, nemški davkoplačevalci plačevati -namesto dosedanjih 13% -svojih dohodkov, -v bodoče 60 % dohodkov za davke. To pomeni nadalje notranji banke-rot nemške države in izgubo vsega zunanjega kredita. »Deutsche Zeitung« zalite, va, da se vo-jna energično nadaljuje, da bo 11 mogoče od sovražnikov izsiliti veliko vojno odškodnino- in ojačiti gospodarsko moč Nemčije. Mir -pod sedanjimi razmerami bi pomenil samomor nemške države. Kaj zahtevajo socialni demokratje v Nemčiji. V ponedeljek je zborovala skupna seja 'Socialnodelmokratične državnozborske frakcije in strankinega izvršilnega odbora, na kateri so se temeljito pečal, kako naj se razširi pa-rlamientairiiziran-je v Nemčiji. Po posvetu, 'ki je dolgo trajal, so sklenili, da stranka vstopi v novo vlado, če se izpolnijo sledeči pogoji: 1. Neomejeno se priznava sklep državnega zbora z dne 19. julija 1917. in se izjavi, da -je Nemčija pripravljena pristopiti zvezi narodov, ki sloni na temelju mirnega obravnavanja vseli -spornih vprašanj i-11 splošne raz-orožbe. 2. Poda naj se jasna izjava o vprašanju Belgije, -ki naj -se -obnovi; izjavi naj se, da -se b-o Belgija odškodovala -in da obnove Srbijo in Crnogoro. 3. V Brest-Litov-ske-m iin v Bukarešta sklenjeni mirovni pogodbi -ne smeta ovirati splošnega mirovnega sklepa. V -zasedenih ozemljih naj se precej -uvede -civilna uprava: -ko se sklene mlir, naj se zapuste zasedene -dežele; pre-ccii -naj se ustanove demokratična ljudska zastopstva. 4. Alzacija-Lorena dobi samoupravo; v vseh nemških zveznih državah naj se uvede splošna, enaka, tajna in direktna volilna praVioa; pruski deželni zbor se -razpusti, če ne sklene -gosposka zbornica -enake volilne pravice. 5. Enotno vodstvo -države, izločitev neodgovornih postranskih vlad; vlado naj -sestavljajo zastopniki iz parlamentarne večine in osebe, ki se skladajo s politiko delovne -večine: prekliče naj se člen 9. državne u-stave, ki prepoveduje, da poslanci ne j smejo biti ministri; politične izjave krone i in vojaške -oblasti naj se naznanijo -kanclerju, -preden jih objavijo. 6. Precej naj prekličejo vsa do-ločila, s katerimi so odpravili shodilo lin tiskovno svobodo; cenzura -se sme -uporabljati le na čisto vojaška vprašanja; politično nadzorstveno mesto, ki naj se ustanovi, nadzorni vse ukrepe, ki so jih ukrenili vsled oblegovalnega stanja. Odpravijo- naj se vse vojaške -naprave, s ka-t-erimii se izvaja politični vpliv. ■■■■F" _________*42S5S5j| j Društveni funkcionarji S | in člani, pozor! S Da vsa nerazporazumljenja od straninio, sporočamo da je v soboto 38. tedenski prispevek t. 1. zapadel. Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 28. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 31. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. V Nemčiji so iako napete politične razmere. V odseku državnega zbora so govorili nemški državniki: kancler Hert-lin>i, Hintze, Payer in drugi. Vsi govori so oojasnjievalni in imajo namen dokazati, da se bistveni položaj ni spremenil. Tudi O' pripravljenosti za mir so govorili. Toda nič konkretnega, 'kakor bi se bali izdaviti kaj gotovega. Listi .poročajo, da pričakujejo vladno krizo. Vendar pa ta vest še ni nič kaj verjetna, zakaj pred vsem jc sporazum odklonil avslToogrsko noto in vojna stranka bo hotela obdržati vodstvo. Na drugi strani se pa pojavljajo mirovne struje, ki zahtevaiio obenem preureditev notranjih razmer in zunanje politike. Vlada ponuja kompromis tudi socialnim demokratom, ki pa so stavili precej radikalne zahteve za ta primer. V Nemčiji so stvari pač take, da se bo morala zdemokratizi-rati, ker vlade ententinih držav odločno odklanjajo', da -hi obravnavale s sedanjo vojno Vlado. Nedvomno je torej, da pride v Nemčiji, če že ne sedaj, pa v kratkem do političnega preobrata v vladi. Podržavljeiije saksonskih premogovnikov. Na Saškem je bil sprejet končno po dveletnih obravnavah zakon glede podr-žavJjenja premogovnikov. Vsi premogovniki, ki pilično obratovati po 18. oktobru 1916, prizidajo izključno državi. Privatna last s tem še sicer ni odpravljena, toda pot za poidržaviliienje lin odkup premo-govnikoiv je pripravljena. Belgija odklanja separatni mir z Nemčijo. »Petit Pairisiien« poroča, da je Belgija po posvetovanju z zavezniki sklenila odkloniti nemški predlog glede separatnega miru. »Berlin cr Neueste Nachrich-ten« trde, da Nemčija ni nikdar ponudila separatnega miru. Mirovna ponudba, katero* jč-izročil grof Thorring belgijski vladi, je popolnoma privatno delo grofa, ki ie-svak belgijske kraljice ter je grofu Thor-ringu tako nemški kancler grof Mertliiuc, kakor tudi državni tajnik von Hintze izrečno izjavil, da nima pravice :izda;iaH se za pooblaščenca Nemčije. Troelstra o miru. V !razgo*voru s so-trudnikom francoskega lista »La Bataille« je izjavil voditelj nizozemskih sooijalistov Troelstra: »Ura se bliža, ko se bo videlo, da je sklicanje mednarodne konfeirencc s.o-ciiiatetov potrebno. Duh konference bo meidinaroden in on odrine ozkosrčne naci-jonalisto-vske politike v ozadje. Mednarodni socijaiizem more in mora zasigurati narodom mir. Upamo, da na konferenco ne bo treba dolgo čakati in da 'bodo iposii/mez-ne siocijalistovske stranke sedaj znale nakloniti vlade, da iim dajo potne liste. Francoskega piroileta.nijata fraze šovinizma ne preslepijo. Francosko časopisje o Burianovi noti. Poročila, ki prihajajo iiz Francije, soglašajo v nazoru, da ententa na Burianovo noto ne bo odigovonila s skupnim odgovorom. Francoska in druge vlade ententinih držav najodfcčuejše, kakor poročajo švicarski listi, vse pacifistične pojave zatirajo. Časopisje podpira z vsem svojim vplivom vlade in razširja najbolj pustolovska in tendenčna poročila o bedi in o pomanjkanju v Av-striji-Ogrski in v Nemčiji ter trdi, da ste obe državi v’strašnem položaju. V Avstriji-Gorski lin v Nemčiji nimajo že danes skoraj nič jesti. Veselje do vojske je zato v obeh državah zelo padlo*; vladi na Dunaju iin v Berlinu bosta morali zato kmalu prositi za mir. Francosko časopisje povdar-ja, da ne more biti o mirovnih pogajanjih z Nemčijo in Avstro-Ogrsko govora, dokler ne vrnejo Alzacije-borene Franciji, dokler ne osvolbode izpad nemškega jarma poljska obmejna ozemlja in dokler ne plača Nemčija vojne odškodnine 12- milijard. Na Francoskem razsajajo kolera, griža in tifus. Odgovor Anglije na Burianovo noto. »Times« poročajo: Anglija bo odposlala svoj odgovor šele v torek. Besedila po starem diplomatskem običaju ne bodo prej objavili, dokler ne bodo note na Dunaju izročili. Lord Derbv o položaju. »Reuter« javlja iz Pariiza; Angleški veleposlanik lord Derbv je govoril govor, v katerem je izjavil med drugim: Obrekuje tisti, ki trdi, da nameravajo zavezniki uničiti nemško ljudstvo. Naš namen in naš trden sklep je le, da vržemo nemški militarizem, kateri ne ogroža le Nemčije, marveč ves ostali svet. Lord Derbv je dalje izjavil, da če bi šlo po njegovem, bi uničenih spomenikov v opustošenih mestih in vaseh Francije več ne Obnovili, marveč jih pustili, da vidijo bodoči rodovi, kam privede militarizem. Stavka železničarjev na Angleškem. Dne 24. t. m. so začeli stavkati železničarji na južno\valeških progah. Na celem otoku je že ustavljen osebni promet. Radi ne-pnometovanja železnic tudi tisoči municiij-s/kih delavcev in rudarjev ne morejo delati. Vzrok stavke je, ker zahtevajo delavci tedensko zvišanje mezde za deset šilingov, dočim se jim daje le pet šilingov. Zvišana množina kruha y Berlinu. Berlinska aprovizaoija je sklenila dajati zopet staro količino kruha, t. j. 900 gramov na dan. Prodiranje Anglržev v Palestini. — Napad na Carigrad. Turško uradno- poročilo poroča: Fronta v Palestini. Na fronti izvajamo naša premikanja, ki smo jih izvedli tudi ob Jordami, v popolnem redu. Naši zadnji oddelki se povsod hrabro branijo. Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. — Sovražni letalci so izrabili polno luno in so poskušali_ z napadom na Carigrad. Vsled odločne obrambe 'So o-stali le malo časa nad mestom in so 'odleteli, ne da bi povzročili škodo. Danes ponoči so ponovili poizkus. Z lažmi na dan! Tel. Unija naznanja iz ruskih virov, da so poročila O' ubijanju raznih ruskih velikih knezov radi tega neresnična, ker je večina članov bivše carske rodbine za češko-slovaško fronto. Protopopov, o katerem so pisala, da je bil ubit, je bolan iin se zdravi v nekem sanatoriju. Onega obenem z Protopopovoni »ubitega« Maklakova sploh v Rusiji ni. .le v Parizu. »Ubiti« Bielecki je v Sibiriji v Tobolsku. Torej od mrtvih so vstali... Lieinin in Kaplanova. Atentat na sodr. Ljcnina je izvršila, kakor znano, Dora Kaplanova. ,0 sodr. Ljeninu je znano sedaj že povsod, da ni judovskega pokol jen ja. Pribito pa ie za izpremenibo, da je bala. Dora Kaplanova Židinja. Toliko v pojasnilo našim meščanskim. listom. Varjenje piva v Ameriki prepovedano. Ameriška vlada je prepovedala od 1. julija 1919 nadalje variti pivo. Tudi uvoz italijanskih vin v Ameriko je dovoljen le do !. maja 1919; To je umeri/kansko gospodarstvo. ■ umi MUii ulita štev. 6. registaronana zadruga z omejeno zavezor* Tiskovine šole, Stipan* stva in urade. Najmodernejše plakate In vabila zs shode in veselice, .v Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje fiisiov, knjig, bro» sur, iSd. Stereotipna. Litografija. vai Kil Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivali sap . 10 stroje n Me (Stritkiatteii) ja rodbino io obrt Pisalni slioii Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. agipaBBHBi f JEmravJ masaa m LBIBfcEgga Emanja BrcrrnrSl IflpTiCT^ Hrsrm-Sl Okrajna bolniška blagajna = — v Ljubljani ===== Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje 'Iradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Naročajte in širite ,,NAPREJ!“ Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska .Učiteljaka ti*karna* v Ljubljani. Najzaneslivejše sredstvo proti temu je P A R A T O L domače mazilo. Ne maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno. Velik lonček K 5’— dvojni lonček 9 K. PARATOL - PRAŠEK Škatlja 3>_ k. varuje občutljivo kožo Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri PARATOL DELAVNICE lekarnara Ulraer, Budapešta VII-13., Rozsa-utca 21. SRBEČICA OARJE LIŠAJ HRASTE Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopol. | popol. Or. Košenina Peter splošno zdravljenje '/all-'/2* Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag Dr. Ivan Zalet splošno zdravljenje V2IO-VI Turjaški trg St. 4. 2-3 Frančiškanska Dl. 2. Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje 1—3 Poljanska cesta 18. člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izdavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih »lučajih, lroskov, ki nastanejo, kadar zboleli elan sani pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih »e ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila ae dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. 8 pritožbami se Je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne. Načelstvo.