PR 8554 OSREDNJA KNJIŽNICA 601002 (JO P.P.126 66001 KOPER ■ IVI ■9SK Poštnina plačana v gotovini ftob. postale l grupo«, Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 167 (9775) TRST, četrtek, 21. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DOSEŽENO «RAVN0TEŽJE» MED LEVICO, KD IN VLADO 0 ZAKONU «382* DOGOVOR 0 DRŽAVNIH POOBLASTILIH DEŽELAM VLADA JIH MORA ODOBRITI NA JUTRIŠNJI SEJI Cossutta (KPI): «Obnavljamo strukturo države» - Aniasi (PSI): «Naše zadovoljstvo omejuje zavrnitev nekaterih naših predlogov» Ald0 Aniasi (PSI) Armando Cossutta (KPI) RIM, 20. — Medparlamentarna «komisija Fanti» je zaključila svoje delo in izdelala pripombe k vladnemu dekretu o izvajanju zakona «382» o prenosu državnih pristojnosti na deželne uprave. Obenem je komisija izdelala svoje Stališče tudi o novem normativu. Li zadeva dejavnost občinskih in drugih krajevnih uprav. Stališče, o katerem komisija ni glasovala, ker je pač le «mnenje», o katerem bo sklepala vlada na petkovi seji, je v bistvu rezultat dolgotrajnega iskanja «ravnotežja» med zahtevami levice po čimvečji decentralizaciji in demokratizaciji odločanja (in torej oblasti) in žalitev vlade ter KD, naj bi vsaj del teh pristojnosti ostal osrednjim državnim organom. V bistvu je dekret o izvajanju zakona 382 v marsičem potrdi, prvotna mnenja komisije in torej zavrnil demokrščansko izsiljevanje, v nekaterih, najbolj kočljivih točkah (o-brtniki in kmetijski kredit, trgovinske zbornice in dejavnost nekaterih 'Ulil 11 ■ i,,| | ■ |, 11,111,11, |, 11, | m 1111,,, |, 1111, K111 n,mi nimiiii,umu,im,llliiiliiiiui,m,iiMiiii,mm,milil,mu nIilllllllll1lllilllllllllllllttllllv ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE Pozitivno o programskem dogovoru in poziv k enotnosti med KPI in PSI Chiaromonte poudarja pomen množičnega pritiska za dosledno izvajanje dogovorjenega programa - Danes seja vodstva PSI JllM, 20. ni kuni »Programski spora program KPI, pač pa fcn’ rUTlis' k* je.agd dolgih poga h' Kljub temu pa dajemo o njem v zldvno oceno, ludi zato, ker je L Nem mnogo novih stvari in če kil u Uresn>čene v predvidenem ro-Ij. bomo spoznali, da je program iti .etapa' skozi katero so morali ^udi tisti, 1U gledajo v perspek-e\je dejal sen. Gerardo Chia-Pr K^te, ki je v imenu vodstva (V . k uvodno poročilo na seji KPI HjRkafomonte je poudaril, da «se e ne sme čuditi za primere, kot n8 ap.01' 0 zakonu 382, pravični sta-'n' ali za imenovanje Medici jas. bo še ponavljalo, kajti ra- >ai uVo ■i0, c*a se Kk) tako vetk'-pt brani stari sistem vladanja in tia6®a negativnim družbenim pri-Korn. Toda s takim početjem sc (j‘aj° napredne sile spoprijeti. Sanizirati je treba veliko in e- uotno množično gibanje, pritisk javnega mnenja in družbenih sil za to, da bo dogovorjeni program u-rcsničen tako, kakor je bil zamišljen. Pri tem pa je važna predvsem enotnost med KPI in PSI. Ta e-notnost; je bila temeljnega značaja že med pogajanji. Chiaromonte je pri tem dal priznanje socialistom, da so se borili za odstranitev še zadnjih diskriminacij do KPI. Tu je Chiaromonte začel tudi razmiš Ijanje o razliki med levim centrom in sedanjim obdobjem, za katerega je menil, da «ne predstavlja zgodovinskega premika*, nikakor ne, pač pa je vendarle «znak», da se težnja iz leta '47, ko je levica bila odrinjena z oblasti, obrača v nasprotno stran. Levi center ni uspel predvsem zaradi odgovornosti KD, obe nem pa tudi zato, ker komunisti in socialisti tedaj niso bili enotni. Veliko težo je Chiaromonte posvetil vprašanju organiziranja mno- ^',I||1i|iiiii,iii„,,„„, mm, ||||||,|i,,IM,,ll„illl,,,,„ll,„i,„i(i„, ,11,11,1, m mn m,, ii lil,,,, mi I,,,,,,, ,11,1,11, ZAKLJUČEN OBISK IZRAELSKEGA PREMIERA V ZDA Arabci so že zavrnili Beginov mirovni načrt Kamen spotike je spet prisotnost Palestincev na mirovni konferenci ijSSHTNGTON, 20. - Predsednik *ke vlade Begin je zaključil ŽDaS Uradni del svojega obiska v Sgo .z drugim pogovorom s pred-Cu 'kom Carterjem, ki je ob kon-timkr-anka iziavil' da ie dokaj op-stj „|~.cn° razpoložen glede možno-ipj^klicanja ženevske mirovne kon-l,tan^ še pred koncem letošnjega nji ' p° njegovem mnenju so seda-beor a ?Vori, de ne bo prišlo do ^videnih težav, pripravili pot pr. .s*dicanje konference. Carter pfgj1’ da so stališča izraelskega di ,.Sednika vlade sprejemljiva tu-.j, arabske voditelje. tju e, izJavc so v odprtem naspro-SiDirf stabščem Arabcev, saj je e-Begi ka vlada že odločno zavrnila z (Ln°v mirovni načrt, kot so ga ()t uSe strani ostro kritizirali t.u-8iePprn* izraelski laburisti. Carter $e i,.,11' skušal zmanjšati težav, ki i-abcfanei° na poti *r«Ja,r J^ginov . k miru. Med A- 'n Izraelci so še mnoga tlaki jih bo treba premostiti. obfg®,'''ov načrt, Iti ga bo slednji (j, L**?zil časnikarjem pozno pono-((.'(. aJfi Predvideva umik izraelskih l°toka • rŠnega dela Sinajskega pora^*. 'n Golanskega višavja, Iz-tia(i 1 Pa naj bi ohranili vojaško l-eke°TS^Vo nad zahodnim bregom c»ni„ - dana. Begin zagovarja skli kon' zenevske konference še pred tidpil^ letošnjega leta, vendar brez bij,, , Palestincev. Če to ne bi (tekoče, predlaga posredna po-Posi.pia mcd Izraelci in Arabci s rnei.^pVanjem Združenih držav A- ki^.je izraelski mirovni načrt, ZgVpnii Bbgin obrazložil Carterju, nu- V svojem komentarju pravi egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi, da ne bo mogoče vzpostaviti miru, dokler bo trajala izraelska okupacija arabskega ozemlja, ki so ga telavivske čete zasedle med vojno leta 1967. Šef egiptovske diplomacije je obtožil Izrael, da sku ša zavirati prizadevanja za dosego miru ter je obrazložil, katero je egiptovsko stališče do bližnjevzhod-nega vprašanja. Predvsem bo treba čimprej sklicati ženevsko konferenco, na kateri morajo biti prisotne vse zainteresirane strani, vključno Organizacije za osvoboditev Palestine. Na konferenci bi morali. do ločiti izraelski umik z vseh zasedenih arabskih ozemelj ter oblikovanje palestinske države na zahodnem bregu reke Jordana ter v Gazinem pasu. Ko se bo Izrael umaknil z vseh zasedenih ozemelj, bo njego va prisotnost kot bližnjevzhodne države sprejemljiva za vse Arabce. (if) Carter obišče Francijo? PARIZ, 20. — Levičarski dnevnik «Le Matin» govori danes o možnem uradnem obisku ameriškega predsednika Jimmyja Carterja v Franciji, do katerega naj bi prišlo najbrž novembra. Dnevnik navaja vesti iz diplomatskih krogov francoskega glavnega mesta. V krajšem komentarju pravi «1-« Matin*. da bi obisk ameriškega predsednika nekaj mesecev pred splošnimi volitvami, ki so predvidene za marec 1978, morali tolmačiti kot osrednjo podporo ameriške uprave Valeriu Giscardu D'E-staingu. žičnega pritiska za izvajanje programskega sporazuma. Po njegovem mnenju je zelo važno, da jedro tega gibanja tvorijo komunisti in socialisti, vendar «me.ja ločnica* tr.ed zaviralnimi in naprednimi silami mora potekati «znotraj KD*. Ta pritisk naj torej privede do uresničitve dogovorjenega programa, obenem pa je prav, da se prične razpravljati o perspektivah. Za zgodovinski premik v italijanski politiki komunisti menijo oblikovanje vlade ljudske enotnosti vseh demokratičnih sil. Chiaromonte je del svojega poročila posvetil tudi nalogam komunistov v tem obdobju, krajše pa je ocenil tudi obisk delegacije KPI v Moskvi. O tem je podrobneje poročal vodja delegacije CK KPI, ki se je pred nekaj tedni podala v Moskvo, Giancario Pajetta. Njegov poseg bodo verjetno objavili jutri. Medtem se socialisti pripravljajo na jutrišnjo sejo vodstva, ki bo moralo določiti datum seje centralnega komiteja stranke, verjetno pa bo moralo tudi razčistiti vprašanje sklicanja novega strankinega kongresa, kakor predlagata Signorile in Manca. Temu predlogu, kot znano. nasprotujejo pristaši poslanca Mancinija. Verjetno je, da bo Cra-xi predlagal, naj o tem vprašanju temeljito razpravlja centralni komite in nato odloča, (st.s.) Forlani bo v Lizboni obravnaval vstop Portugalske v EGS RIM, 20. — Razširitev Evropske gospodarske skupnosti na jug ter vključitev Grčije, Portugalske in Španije je ena glavnih tem, s ka terimi se zadnje mesece ukvarja italijanska diplomacija. Uradni o-bisk zunanjega ministra Forlanija v Lizboni, kjer bo ostal jutri in pojutrišnjem, zaključuje vrsto posvetovanj italijanske vlade z državami, ki so predložile ali ki bodo predložile v bližnji bodočnosti prošnjo za vstop v EGS. Forlani je bil že z Andreottijem v Atenah, pred mesecem dni pa v Madridu. Šef italijanske diplomacije bo prispel v Lizbono jutri opoldne, popoldne pa se bo sestal s portugalskim zunanjim ministrom Ferreiro. Pred tem bo na vrsti sestanek med izvedenci obeh delegacij. Proti večeru bo Forlanija sprejel predsednik vla de Soares. V petek bo italijanski zunanji minister pri predsedniku republike Eanesu, v popoldanskih u-rah pa je predviden sestanek z italijanskimi in portugalskimi časnikarji. V soboto se bo Forlani vrnil v Rim, predvidoma pravočasno, da se udeleži zasedanja vodstva KD. Portugalska je predložila prošnjo za vstop v EGS 28. marca in kmalu se bodo začela pogajanja. O tem vprašanju so razpravljali na zadnjem zasedanju deveterice (na e-vropskem svetu v Rimu in Londonu, na sestanku zunanjih ministrov, ministrov za finance in za kmetijstvo). Prav pred kratkim sta vstop novih članic v EGS obravnavala tudi Andreotti in Giscard D'Estaing med zadnjim potovanjem predsednika i-talijanske vlade v Franciji. socialnoskrbstvenih ustanov) pa sprejema, čeprav ne v celoti, vladne zahteve in torej tudi zahteve KD. O teh, najbolj kočljivih točkah, je prišlo tudi do razlikovanja med zadržanjem KPI, ki je bila mnenja, da je bilo doseženo to, kar je bilo mogoče doseči in PSI, ki z doseženim ni bila povsem zadovoljna in je vztrajala na svojih prvotnih stališčih. Pri glasovanju o nekaterih zadnjih členih so zato socialisti glasovali proti, KD za, komunisti pa so se glasovanja vzdržali. Po mnenju demokristjana Garga-na, ki je vodil pogajanja v zadnjih urah. je rezultat dela komisije tak. da ni bilo v njej ene zmagovalcev niti poražencev*. Socialistični člani komisije, ki jih vodi referat socialistov za krajevne avtonomije Aldo Aniasi, so izdali ob zaključku dela komisije izjavo, v kateri poudarjajo, da je »zadovoljstvo ob odobritvi predloga, ki znatno spreminja strukturo države. ker krepi pristojnosti dežel in občin, zmanjšuje dejstvo, da KD in KPI nista sprejela socialističnih predlogov kar zadeva trgovinske zbornice in zato, ker so bile zaščitene posebne koristi na področju o-brtniškega in kmetijskega kredita in konzorcijev za bonifikacijo, še posebno resr.o je to, da so i ošili nekatere nepotrebne ustanove, ki trenutno po nepotrebnem trosijo nekaj stotin milijard*. . Socialistična bitka je torej obrodila le «delno zadovoljive sadove*, poudarja Aniasi na poti p«jlnega u-resničevanja ustavnih določil in krčenja javnega deficita. Drugačnega mnenja je član vodstva KPI, odgovoren za krajevne u-p-ave, Armando Cossutta: «Novo besedilo konvsije globoko obnavlja strukture države,* poudarja in pomeni pravo reformo države*, saj bo na ta način «ukinjeno približno 10 tisoč nepotrebnih ustanov*. Ta dekret omogoča tudi hitrejše postopke pri uresničevanju reform na področju gospodarstva, izobraževanja, skrbstva, zdravstva. «Odpira se novo obdobje razvoja demokracije v Italiji, kar bo mogoče doseči, če bo prišlo do sporazumevanja med osrednjimi in deccntriranimi organi republike*. Cossutta je na koncu pozval vlado, naj spoštuje «svečano dane o-bljube* in besedilo dekreta odobri brez najmanjše spremembe. Demokristjan Signorello pa poudarja, da je KD zadovoljna z izidom pogajanj, čeprav se ni strinjala z nekaterimi rešitvami, vendar je važno pri tem ocenjevati «skupni zaključek*. Dekret o zakonu 382 odpira sedaj vrata globoki reformi sistema krajevnih uprav in njihove Korenito spremenjen vojaški disciplinski pravilnik RIM, 19. — Poslanska zbornica je včeraj popoldne izglasovala 19 od 22 členov zakona o spremembi vojaškega disciplinskega pravilnika. Zadnji trije členi niso bili 'odobreni, ker ni bilo več v dvorani legalnega števila poslancev. Z glasovanjem bodo nadaljevali jutri in ni dvoma, da bo zakon sprejet. Glavne točke zakona o spremembi vojaškega disciplinskega pravilnika so sledeče: — Predstavništvo: vojaki bodo odslej volili svoje predstavnike v tri osrednje vsedržavne organe (častniki. oodčastnika, navadni vojaki) i-meli pa bodo svoje predstavnike ty-di pri teritorialnih poveljstvih in v vojašnicah. Obrambni minister se bo moral sestati vsako leto z izvoljenimi in poslušati njihove zahteve ter predloge. — Disciplina in prepovedi: v novem pravilniku ni več govora o aretacijah. Vojaki bodo lahko kaznovani samo z enotedensko ali dvotedensko prepovedjo vsakodnevnega izhoda iz vojašnice. — Stavka: vojaki in naborniki nimajo pravice do stavke in ne smejo sestaviti sindikalne organizacije. Samo naborniki so lahko člani sindikatov. — Svoboda izražanja: vojaki lahko svobodno berejo kakršnokoli knjigo ali časnik in lahko na kakršenkoli način svobodno izražajo svojo misel z izjemo obravnavanja zaupnih vojaških argumentov. (Nadaljevanje na zadnji strani) OB UMESTITVI MEDPARLAMENTARNE KOMISIJE Forlani obrazložil stališče vlade o izvajanju osimskega dogovora Italijanski zunanji minister poudarja, da morata vlada in komisija opraviti svojo nalogo v predvidenem roku poldrugega leta RIM, 20. — Italijanska vlada namerava v predvidenem roku 18 mesecev uresničiti zakonske obveze, ki izhajajo iz zakona o ratifikaciji o-simskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. To je na prvi seji pravkar umeščene medparlamentarne komisije za izvajanje osimskega sporazuma izjavil zunanji minister Ar-naldo Forlani, ki je v krajšem posegu orisal stališča vlade do posameznih dolžnosti in pristojnosti komisije. Glavna naloga vlade in komisije, je poudaril Forlani, je izdelati norme za izvajanje osimskega sporazuma, ki naj v največji meri. ustrezajo stvarnim potrebam obmejnega prebivalstva, kateremu je treba zagotoviti tiste ugodnosti, ki jih na splošno predvideva zakon št. 73 (se pravi zakon o ratifikaciji sporazumov). Gre za zapleten normativ, ki pa mora biti izdelan v predvidenem roku, katerega določata tako ratifikacijski zakon, kakor tudi sam mednarodni dogovor. Forlani je nato obnovil glavne cilje pooblaščenega normativa, ki ga bosta morali izdelati vlada in pristojna komisija. Na prvem mestu je Forlani omenil nujnost ureditve koeficientov za tiste, ki so bili razlaščeni imovine po prvi razmejitvi bivših con A in Arnaldo Forlani iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po rehabilitaciji Sacca in Vanzettija « ................... ,.,.,.w.,.v.i.,i|:s':,^E,.sv.|j,.v. .f. Spencer Sacco, nečak umorjenega italijanskega anarhista, ki živi v ZDA, je prispel v Cuneo, kjer je obiskal sestro pokojnega Vanzettija Vincenzino, da bi ji osebno sporočil vest o rehabilitaciji. Na sliki srečanje med Spencerjem in Vincenzino (Telefoto ANSA) ■iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiniiMiiiniiifMiiiiiiiiiiiiniiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMimiiiiiMiifunniiuiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiMiiiiH PRED PREKINITVIJO PROCESA ZARADI POLETNIH POČITNIC Sodni zbor v Catanzaru že spet zahteval kopico tajnega gradiva obveščevalne službe Presenetljive trditve Venturovega zagovornika De Catalda: SID naj bi omogočil istočasno beg Pozzanu in provokatorki v Feltrinelli-jevi skupini - Vez med Kmečko banko in smrtjo milanskega založnika? CATANZARO, 20. - Kot je bilo pričakovati po včerajšnjem sklepu stotnika La Brune, da ne ba več odgovarjal na vprašanja sodnega zbora. javnega tožilca in odvetnikov, je predsednik catanzarske porote dr. Scuteri danes po sedemurni obravnavi prekinil proces, ki se bo nadaljeval 15. septembra. Pred prekinitvijo pa je sodni zbor izdal poseben odlok, p avi vzvod, ki naj bi na ste-žaj odprl vrata v tajne arhive obveščevalne službe SID. Z odlokom je sodni zbor nadalje neposredno zahteval od predsednika vlade Andreottija, naj, kot določa nedavna razsodba ustavnega sodišča, osebno potrdi ali pa prekliče sklep vodje SID adm. Casardij . Ta je namreč zavrnil zahtevo sodišča glede ne katerih dokumentov in se pri tem skliceval na vojaško in politično tajnost. Če se je Andreotti pred nekaj tedni ob podobnem odloku lahko i zognil neposrednemu odločanju, bo sedaj moial prej ali slej na dan z besedo in si bo moral neposredno prevzeti politično odgovornost za sklep, ki lahko pomeni velik korak naprej pri ugotavljanju resnice o atentatih iz leta 1969. S tega vidika in še z marsikaterega drugega je bila davišnja obravnava ena od najpomembnejših tega procesa, pa čeprav je sprva kazalo, da bo dokaj pusta in dolgočasna. A pojdimo po vrsti. Mirne vode procesa je prvi vzburil Venturov zagovornik, radikalec Franko De Catal-do, ki je obtožil stotnika La Bruno, da je včeraj lagal. Obtožba, če bo — kot trdi odvetnik — dokazana, načenja nova, zaskrbljujoča vprašanja, katerih pomen presega meje tega procesa in razkriva mračno in še neraziskovano ozadje strategije napetosti in terorja v državi, zlasti pa delovanje obveščevalne službe. Morda bodo nekatere tajnosti SID končno prišle na dan. In niso tajnosti, s katerimi bi se služba 'ahko ponašala. Mecl včerajšnjim zasliševanjem je La Bruna izjavil, da je SID konec 1972. leta in v začetku 1973 zahteval od zunanjega ministrstva dva potna lista. Enega za Marca Pozzana (o-ziroma Maria Zanello), drugega pa za Maurizia Giorgija. Slednji voditelj »avanguardie nazionale*. naj bi spremil stotnika v Španijo, da bi častnik prišel v stik s skupino Stefana Delle Lhiaie. Poskus — je pripomnil La Bruna — je spodletel in stiki s «caccolo» niso bili vzpostavljeni. De Cataldo, ki trdi da ima neizpodbitne dokaze, pa zagotavlja, da omenjeni potni list ni bil namenjen Giorgiju (slednji tedaj ni i-mel neporavnanih dolgov s pravico in bi lahko zahteval potni ljst po o-bičajni poti) pač pa neki Nemki. I-mena ni povedal, šlo pa naj bi a Monico Hertl, ki jo je SID sporazumno z drugimi zahodnoev. >pski-mi obveščevalnimi službami vrinil v FeltrinelLjevo grupo. Hertlova naj bi bila tudi zaupnica komisarja Calabresija, njena naloga pa naj bi bila iz/azito provokatorskega značaja. Zenska je bila 1971. leta v Kolnu, ko je Feltrinellijeva skupina usmrtila bolivijskega konzula Joseja . Quintanullo, enega - od morilcev Ernesta Che Guevare. Ob tisti priložnosti je nekdo «pozabil» na kraju zločina samokres, last milanskega založnika, ki je bi. tako neposredno vpleten v umor. Po aprilu '72. leta, takoj po skrivnostni Feltrinellijevi smrti pri Segrateju je ženska zginila. Nekaj mesecev pozneje — tako trdi De Cataldo — je s oomočjo SID zapustila Italijo in pribežala v Južno Afriko, kjer živi še danes. In presenečenj še ni konec. Venturov odvetnik trdi, de noč, ko je umrl milanski založnik je bil pri nosilcu veda visoke napetosti v Segrateju tudi nekdo od obtožencev za pokol na Trgu Fontana. Ni povedal kdo naj bi bil, kot tudi ni pojasnil le, da je 40 dni po Feltrinellijevi smrti bil v Ul. Cherubinj ubit tudi komisar Calabresi. V potrditev svojega izvajanja je De Cataldo pripomnil, da SID doslej ni hotel izročiti sodstvu (ne preiskovalnemu sodniku Migliacciu :n ne pred nedavnim sodnemu zboru) gradiva o drugem potnem listu, češ da gre za vojaško tajnost. Če je res, kai je včeraj trdil La Bruna in spričo dejstva, da lastnik potnega lista ni več tajen, naj torej izroči gradivo. Sklepno izvajanje je po daljšem posvetu osvojil rodni zbor in ga vključil v že v uvodu omenjeni odlok. Druge zahteve odloka zadevajo poskus Venturovega bega iz kaznilnice v Monzi, zaupna poročila obveščevalne službe (SID jih je sestavljal tudi s pomočjo Giannettini-ja) in drugo zelo pomembno gradivo., Večin« tega gradiva zadeva SID (ime častnika, ki naj bi po trditvi gen. Malettija prisostvoval sestanku 18. aprila 1989 v Padovi, na katerem so odločali o bombnih atentatih; gradivo, ki ga je o pokolu zbral rimski odsek obveščevalne službe CS, dopisovanje med gen. Maletti-jem in vojaškim atašejem v Buenos Airesu za časa Giannettinijevega povratka in končno dokumentacijo o vseh potovanjih Malettija in La Brune v tujino v letih 1973 in '74), delno pa tudi notranje ministrstvo. Gre za rezultate preiskave, ki naj bi jo po trditvi gen. Malettija vodil o pokolu nekdanji urad »affari rise rvati*. Kot rečeno je odlok pravi vzvod, s katerim lahko sodni zbor na stežaj odpre vrata tajnih arhivov obveščevalne službe. Od politične volje predsednika vlad je sedaj odvisno, če bo catanzarska porota septembra lahko naredila korak naprej na poti odkrivanja resnice o pokolu v Kmečki hanki, enem od ključnih in zato še le malo pojasnjenih členov strategije napetosti in terorja. (vt) Andreotti sprejel predstavnike M RIM. 20. — Predsednik vlade An dreotti je sprejel predstavnike parlamentarnih skupin »demonacionnl-ne» stranke in se z njimi pogovarjal o načinu, kako je bila reše na zadnja politična kriza in bodo čili perspektivah. .« B. Shemo dekreta so pristojne obl*-sti že pripravile in ga bo parlamentarna komisija prejela v' kratkem. Če bi bilo potrebno, je nadaljeval Forlani. bodo upokojencem iz bivše cone B, ki do tega imajo pravico, izplačane tudi začasne pokojnine, dokler ne bo stopil v veljavo dokončni dogovor o socialnem skrbstvu. S tem v zvezi velja omeniti vest, ki prihaja iz Beograda, da so se pogajanja o tej točki osimskega sporazuma zaključila. Italijanski in jugoslovanski pogajalci so se namreč dogovorili o shemi normativa, ki predvideva tudi začasno izplačevanje pokojnin in zavarovalnih rent, kakor tudi osnutek sporazuma, ki v smislu 5. člena osimskega dogovora, ureja vprašanja, ki niso bila rešena v okviru obstoječe konvencije med jadranskima sosedama o socialnem zavarovanju. Pogajanja za dokončno izdelavo sporazuma bodo obnovljena v najkrajšem času. Drugi cilj, ki ga bo morala komisija zasledovati, je »spodbujanje kulturnih dejavnosti etničnih skupnosti* in, poudarja Forlani, «še posebej pouk italijanščine v Jugoslaviji, obnova italijanskih u-metnin, izmenjava ali vrnitev arhivskih skladov, katastrskih podatkov in knjig*. Vse ta vprašanja bodo rešena v pooblaščenih odlokih, je poudaril italijanski zunanji minister. Tretji važni cilj dejavnosti komisije je, po mnenju zunanjega ministra, skupek javnih del, ki so povezana z izvajanjem gospodarskega dela osimskega sporazuma. Gre za javna dela na področju cestnih, luških in obmejnih povezav. Tako je potrebno dokončati tovorno postajališče pri Fernetičih, avtocestne povezave s Škofijami, Peskom, Fernetiči in Novo Gorico. Zgraditi bo, treba tovorno postajališče pri Štandrežu in mejni prehod, nadalje mejni prehod pri hribu sv. Gabrijela in med Bazovico in Lipico. V Gorici je treba zgraditi obhodno cesto k solkanskemu mejnemu prehodu in s štandrežem, kakor tudi izboljšanje cestnih povezav iz Brd v Gorico z mejnimi prehodi v Cerovem in števerjanu ter urediti cesto ob vznožju Sabotina. Izdelati je treba ukrep o finansiranju jezu na Soči (neglede na to, ali bo tam urejena elektrarna, ker bo o tem morala povedati svoje mnenje posebna komisija, ki raziskuje gospodarsko upravičenost načrta) in raziskav o uresničljivosti vodne poti od Jadrana do Donave. Kar zadeva uresničenje načrta o mešani industrijski prosti coni, ki je vzbudil val kritik in pritožb, je Forlani povedal mnenje italijanske vlade in pojasnil, da se s tem mnenjem strinja tudi jugoslovanska stran. Upoštevati je treba, trdi Furlani, rezultate študije o uresničljivosti cone na prvotno predvidenem področju. Študijo b«) pripravila posebna mešana komisija, kateri bo — za italijansko stran — predsedoval prof. Vincenzo Caglioti. V komisiji bodo tudi predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine, pojasnjuje Forlani, ki bodo izbrani med predstavniki krajevnih združenj in strok iz Trsta, z namenom, da bi v njej bila zastopana vsaka družbena in gospodarska komponenta. Forlani je komisijo opozoril r.a omejenost finančnih sredstev, kar pomeni, da morajo biti ukrepi med seboj smotrno koordinirani. Italijanski zunanji minister je zaključil z mislijo, da vlada računa na sodelovanje parlamentarne komisije, da bi v predvidenem roku 18 mesecev od ratifikacije osimskega sporazuma (3. aprila 1977) izdelala vse pooblaščene norme za u-resničenje vseh obvez v korist obmejnega prebivalstva in v okvira italijanske dobrososedske politike do Jugoslavije in za ravnotežje na Balkanu in v Sredozemlju, (st.s.) Varnostni svet priporočil sprejem Vietnama v OZN NEW YORK, 20. - Varnostni svet OZN je danes soglasno priporočil sprejem Socialistične republike Vietnama v svetovno organizacijo. Sedaj bo morala generalna skupščina potrditi to priporočilo ob odprtju 32. zasedanja, ki bo 20. septembra, ko bo Vietnam postal 149. član Organizacije združenih narodov. Sprejemu Vietnama v svetovno organizacijo so do sedaj nasprotovali Američani, ki šo postavili svoj veto avgusta in septembra 1075 in novembra 1976. Sklep varnostnega sveta so sprejeli na podlagi resolucije 11 držav, med katerimi je bila kot edina zahodna država Francija, potem, ki so ZDA umaknile svoj veto. RIM. 20. — Flaminio Piccoli je 1 z 148 glasovi na 239 potrjen za n čelnika skupine krščanske demokr cije v poslanski zbornici. TISKOVNO SPOROČILO SVETOVALSKIH SKUPIN KPI IN PSI Začudenje ob dvomih deželnega ONO glede rabe slovenščine na pokrajini Pokrajinski svet ni prekoračil svojih pristojnosti, ampak stvarno uveljavil demokratično načelo, da se slovenski svetovalci morejo posluževati materinščine - Poziv demokratični javnosti V zvezi z vestmi, ki jih je povzel prvi naš dnevnik, glede na prekinjeno obravnavo v osrednjem nadzornem odboru o sklepu tržaškega pokrajinskega sveta z One 16. maja, ki je z dopolnitvijo notranjega pravilnika uvedel pravico slovenskih svetovalcev do rabe materinščine, in na zahtevo omenjenega deželne ga nadzornega organa, da pokrajina utemelji svoj sklep, sta izdali svetovalski skupini KPI in PSI pokrajinskem svetu sporočilo tisk. Svetovalci levičarskih strank izražajo v zvezi z omenjeno zahtevo po pojasnilih začudenje, ker ni osnovana na morebitnih formalnih nepravilnostih, ampak na pritožbah misovskega svetovalca, ki jih na videz nadzorni organ osvaja Če bi bilo tako, bi deželni nadzorni odbor izražal politično oceno nad u-krepi tržaškega pokrajinskega sveta, ki bi omejevala avtonomijo krajevne uprave. Ta je namreč hotela, ne da bi prekršila noben zakon in prav sklicujoč se na 3. in 6. člen ustave, zagotoviti stvarnejše uveljavljenje demokratičnih načel, ki jih je treba garantirati vsem državljanom, vključno pokrajinskim »vetovalcem. Svetovalski skupini KPI in PSI poudarjata, da s priznanjem pravice slovenskih svetovalcev, da uporabljajo svoj jezik, pokrajinski svet ni prekoračil svojih pristojnosti ker je sklepal v okviru pravice do urejevanja notranjega delovanja. S tem še ni načel procesa parifi-kacije slovenščine, ampak je hotel zagotoviti individualno pravico, ki je že v praksi priznana in predvidena z ukrepi, ki jih je v več primerih deželni nadzorni organ že odobril. Tiskovno sporočilo se zaključuje z pozivom obeh svetovalskih skupin vsem demokratom, ki morajo čutiti moralno obvezo, da se strnejo ob tem demokratičnem aktu pokrajinskega sveta in pričakujeta, da bodo enako stališče zavzeli vsi državni organi na vseh ravneh, u-f.oštevajoč ozračje odprtnosti in sodelovanja, ki se ustvarja in ki izhaja iz novih državnih in mednarodnih odsevov političnega položaja. Upoštevajoč veliko politično važnost zadeve, tako glede na specifično priznanje temeljne narodnostne pravice, kot tudi v zvezi s splošnejšim problemom očuvanja avtonomije in dostojanstva demokratično izvoljenih ustanov, je pričakovati, da bo o tem govor tudi na drevišnji seji pokrajinskega sveta. • Deželni odbornik Dal Mas je v preteklih dneh sklical deželno komisijo za kooperacijo, ki je proučila probleme v zvezi z državnim zakonom št. 252 za pospešitev in propagando zadružništva. Predlog poslanca KD Belcija Nove naložbe za Sklad za Trst Tržaški demokristjanski poslanec Corrado Belci je vložil v zbornici zakonski predlog za podaljšanje trajanja »Sklada za Trst», ki bi moralo zapasti leta 1982. za nadaljnjih deset let, z novo naložbo 150 milijard, tako da bi mogli sprejemati dolgoročne obveznosti. To bi omogočilo, po Belcijevem tiskovnem sporočilu, takojšnje uresničevanje organskih načrtov na daljšo dobo. Naložbe naj bi bile namenjene predvsem modernizaciji luških naprav, gradnjam ljudskih stanovanj, bolnišnic in šol, infrastrukturam ter potrebam kulture in vzgoje, pri čemer posebej omenja tržaško vseučilišče, operno gledališče »Verdi* in Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine. • Druga komisija deželnega sveta je pod predsedstvom svetovalca Moschio-nija imela dve informativni srečanji o zakonskem osnutku, ki ščiti ptice naše dežele, s predstavniki društva lovcev na ptiče in s WWF. Srečanjema je prisostvoval tudi odbornik za kmetijstvo Del Gobbo. Druga komisija bo v prihodnjih dneh začela proučevati zakonski osnutek tudi z vidika pogovorov teh dveh informativnih sestankov. -- Sindikalni sestanek uslužbencev ECA Včeraj so se sestala enotna sindikalna tajništva uslužbencev tržaške občine in uslužbenk ustanove ECA, ki sta razpravljala o novem položaju in vlogi te ustanove v luči odpusta 167 uslužbenk. Sindikati so mnenja, da so ti odpusti povzročili nemalo težav pri rednem delovanju ustanove ECA v sklopu njenih specifičnih nalog. Vodstvo bo moralo v najkrajšem času začeti z resno ka drovsko politiko in okrepiti pripravljalne tečaje, ki so sedaj zelo pomanjkljivi. Sindikat nadalje zahteva takojšnjo ponovno zaposlitev vseh 167 delavk in poziva občinsko upravo da v bodočnosti resno preuči vse probleme, ki zadevajo preureditev te ustanove. V MRZLIČNEM PRIČAKOVANJU SOBOTE IN NEDELJE V Bazovici se nadaljujejo priprave na II. mednarodni partizanski tabor Slavnostna govornika bosta vsedržavni predsednik VZPI-ANPI Arrigo Boldrini in predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janko Rudolf Dejavnost posebne komisije za probleme potresa Posebna deželna komisija za probleme potresa je pod predsedstvom svetovalca Persella in v prisotnosti predsednika deželnega sveta Comellija nadaljevala s proučitvijo omejitev zakona št 30, ki urejuje popravila poškodovanih hiš v lanskoletnem potresu. Kasneje je v posebni komisiji prišlo do zapleta, ko so proučevali zakonski osnutek o prostovoljnem delu na potresnem področju, ker so komunistični in socialistični svetovalci preglasovali KD (niso bili vsi prisotni). Tu bo prišlo do problemov postopka, saj ima posebna komisija za robleme potresa posvetovalno funkcijo, ki jo odbor mora upoštevati. V Bazovici se v teh dneh mrzlično nadaljujejo priprave na II. mednarodni partizanski tabor, ki bo v soboto, 23., in v nedejo, 24. julija. Po desetih letih se bodo torej v tej kraškj vasi ponovno zbrali bivši partizani in borci iz številnih držav. Organizator te prireditve, tržaška pokrajinska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI -ANPI, namreč predvideva, da se bodo poleg bivših borcev iz Italije, Slovenile in Jugoslavije udeležile nedeljskega tabora tudi delegacije partizanov in borcev iz Španije, Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Sov- jetske zveze in Bolgarije, kar bo da- tudi letošnji manifestaciji med narodno obeležje. Dvodnevni program prireditve je ftredno bogat in pester. II. mednarodni partizanski tabor v Bazovici se bo pričel v soboto ob 16. uri z odprtjem razstave odporniškega gibanja in delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Pol ure kasneje bodo odprli kioske in takrat se bo tudi začel nastop godbe na pihala «Natale Kolarič* od Korošcev, ki jo vodi Hiano Coretti. Ob 19. uri se bo predstavil občinstvu pevski zbor »Vesna* iz Križa, ki bo TPPZ čestita mladini ansambla ob uspehu pri maturi. HIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII|llllllfllllllllMllinillll|lllllllll|||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||f||||f||H||||||||||iMM||||||||||||||||||||||||||||||||||j|||,||||||||||1|||| OBJAVLJENI SE ZADNJI IZIDI ZRELOSTNIH IZPITOV Na učiteljišču uspešnih 38 kandidatov na oddelku za otroške vrtnarice pa 16 Osem maturantov z učiteljišča so odklonili - Konec meseca tradicionalni maturantski izlet po Jugoslaviji Na učiteljišču se včeraj objavili izide, zrelostnih izpitov in tudi u-sposobljenostnih izpitov za otroške vrtnarice. Maturo je letos na učiteljišču uspešno končalo 38 kandidatov, med katerimi so vsi štirje dijaki z Goriške in privatistka, odklonili pa so 8 maturantov. Izdelali so Marina Castellani (45/60), Ales-sandro Corbatto (37), Elisabetta Danieli (36), Alessandra Don (43), Xenja Dobrila (54), Eva Ficiur (56), Marina Goruppi (37), Sandra Gruden (36), Marco Kandut (52), Mirjam Levstik (45), Vilma Maga-gna (39), Damjana Ota (50), Vesna Petaros (43), Stanislao Salvi (36), Nadia Škabar (46), Elena Valič (37), Nevia Zerial <45), Friderik Zeriali (36), Miriam Biecar (37), Nadia Čok (36), Ana Maria Farneti (40), Maria Gantar (50), Annamaria Glavina (38), Damiano Klanjšček (44), Bonija Koren (46), Ana Kutin (42), Sonia Marži (37), Silva Meu-lia (38), Marisa Nabergoi (38), Nevia Olenik (42), Tea Renar (36), Iviana Stranj (40), Ervino Žerjal (36), Veronika Božič (42), Raffae-lvi Butkovic (40), Marco Cotič (38), Susanna Jarc (37) in Marta Kopun (priv. - 48). Od 26 kandidatk (med temi so bile štiri privatistke), ki so opravljale usposobljenostni izpit za otroške vrtnarice, jih je izdelalo 16 (med njimi tudi dve privatistki). Osem, med katerimi je tudi ena privatistka, jih ima popravne izpite, ena dijakinja in ena privatistka pa sta bili odklonjeni. Usposobi,je- Ol) JUTRI DO NEDELJE V KRIŽU PRI TRSTU POKRAJINSKA RAZSTAVA VIN S KULTURNIMI PRIREDITVAMI Sodeluje 33 vinogradn-kov iz 6 občin . Okrogla miza o vlogi kmetijstva v načrtovanju ozemlja in nastop folklornih skupin iz Istre in Rezije Jutri se začne z uradno otvoritvijo ob 18. uri v Križu pokrajinska razstava domačih vin, pri katerih sodeluje 33 vinogradnikov iz vseh šestih občin naše pokrajine. Razstavljena bodo skoraj izključno vina, ki so že bila nagrajena na komaj zaključenih občinskih razstavah, razen primerov, ko je bilo nagrajencem vina zmanjkalo ali za tržaško občino, kjer ni občinske razstave in je morala vina izbrati strokovna komisija. Poleg pokušnje vin in prigrizka (ribe, čevapčiči, piščanci itd.) predvideva spored, dogovorjen z občinskimi upravami in izvajan z dejavnim sodelovanjem kriškega Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine, vrsto nastopov. Tako bo ob otvoritvi in ob zaključku nastopila kriška godba na pihala, vsak večer pa bodo za ples igrali domači glasbeni ansambli (Lojze Furlan, Pomlad in Igo Radovič). Najživahneje bo v soboto, ko se bo že ob 9.30 začela v osnovni šoli »Albert Sirk* strokovna okrogla miza, na kateri bodo sodelovali predstavniki občinskih uprav, kraške gorske skupnosti, deželnih odbomištev, tržaška univerze in sindikalnih organizacij. Okrogla miza o «Vlogi kmetijstva v načrtovanju ozemlja* se bo nadaljevala popoldne z javno raz pravo, na katero so posebej vabljeni strokovnjaki in kmetovalci, ta čaa bodo pa že od 10. ure delovali kioski. Proti večeru, ob 19.30, bosta nastopili slovenska folklorna skupina iz Rezije in italijanska skupina iz Gale-žana v Istri, katere nastop bo ponazarjal »delovni dan* ljudi v njihovih krajih. Glede na sovpadanje te manifestacije s partizanskim shodom v Bazovici, so prireditelji povabili na ta del programa predstavništvo bivših partizanov. Nagrajevanje razstavljavcev po lestvici, ki jo bo sestavila ocenjevalna komisija, bo prav tako v soboto in sicer ob 20.30. V nedeljo se bosta pokušnja in zabavni program nadaljevala z odprtjem kioskov ob 10. uri. Seja repenlabrskcga občinskega sveta Včeraj je imel repentabrski občinski svet zadnjo sejo pred poletnimi počitnicami. Seja je bila bolj upravnega značaja, saj so odobrili sklepe odbora iz prejšnjih sej. Važnejša je bila le odobritev načrta za socialni center, ki predvideva gradnjo telovadnice, ki bi služila tudi drugim kulturnim in političnim prireditvam, razširitev vrtca in preureditev športnega igrišča. župan Colja je vseskozi dajal ustrezna pojasnila, predvsem svetovalcu 'SSk Alojzu Miliču, ob koncu seje pa je zaželel vsem prijetne počitnice. nostni izpit za otroške vrtnarice so opravile Cinzia Auber, Vladimira Guštin, Magda Nadlišek, Magda Pertot, Tiziana Purger, Ivana Red-fern, Magda Skerk, Irena Špacapan, Giuseppina Stimac, Silva Tre-tiach, Ana Tomišič, Nivea Ursic, Nadia Zeriali in privatistki Marisa Dilli in Elisabetta Starc. Z objavo izidov zrelostnih izpitov še na zadnji naši višji srednji šoli 'in na oddelku za otroške vrtnarice so se praktično za. vse naše maturante začele težko pričakovane počitnice. Sedaj si bodo lahko privoščili nekoliko oddiha in si zbrali novih moči za nove obveznosti, s katerimi se bodo srečali že v jeseni. Nekateri bodo izkoristili proste mesece za letovanje ob morju, drugi v gorah, spet drugi se bodo odpravili na potovanja v tujino, ki so v zadnjih časih še prav poseb no v modi. Njihove poti se bodo tako, po petih ali štirih letih skupnega študija, neizbežno razšle. Vendar ne za vse. Nekateri, tisti, ki so bili najbolj uspešni v prvem štirimesečju letošnjega študijskega leta, bodo imeli priložnost, da se še enkrat srečajo in preživijo skupaj še en teden na tradicionalnem maturantskem izletu po Jugoslaviji. Letošnji maturantski izlet bo od sobote, 23. julija, do nedelje, 3). julija. Udeležilo se ga bo 40 dijakov in sicer 8 z znanstvenega li ceja, 3 s klasičnega, 13 z učiteljišča, 14 s trgovskega tehničnega zavoda in 2 s strokovne šole. Dijake bosta spremljala prof. Edmund Košuta in prof. Ljubica Berce-Ko-šuta, v Ljubljani pa se jim bo pri družil še vodič. Med devetdnevnim izletom si bodo ogledali Ljubljano, Plitvice, Bihač, Jajce, Sarajevo, Dubrovnik, Split, Šibenik, Zadar, Rijeko in še nekatera druga jugoslovanska mesta. Odhod bo v soboto, 23. julija, ob 7 30 z Oberdankovega trga. Župan Bordon je dal nato na glasovanje še predlog, ki zaobjema, v luči deželne stvarnost', vse zgoraj omenjene probleme. Na koncu so soglasno potrdili sklepe o prevozih šolskih otrok in učnih knjigah. • Miljska občina je končno dobila na razpolago prostore bivšega kina »Europa*. Da bi bili ti prostori čim-prej na razpolago vsemu prebivalstvu, vabi občinska uprava v soboto, 23. julija, ob 10. uri vse športne, rekreacijske in druge ustanove na čistilno udarniško akcijo. A 8. julija je bil v Rimu redni občni zbor Italijanskega ždruženja zal trgovino in turizem, na katerem so ponovno izvolili za predsednika idr,., Giuseppeja Orlanda. Združenje trgovcev tržaške pokrajine bo v glavnem odboru predstavljal predsednik Giuseppe Dei Rossi. OBČINA DEVIN - NABREŽINA Ljudsko žalovanje Občinska uprava proglaša ob priliki pogreba žrtev strahotne prometne nesreče, ki se je pripetila v Grljanu in ki je hudo prizadela zlasti prebivalce tukajšnje občine, danes, 21. julija 1977, dan ljudskega žalovanja. Na vseh občinskih stavbah bo razobešena zastava na pol droga. Vabimo upravitelje trgovin in javnih lokalov v občini, da danes v znak žalovanja zaprejo obrate od 17. do 17.30. Občinska uprava izreka prizadetim družinam najgloblje sožalje. Župan Albin Škerk pod vodstvom Frančka Žerjala zapel nekaj partizanskih in borbenih pesmi. Ob tisti uri bo startala štafeta ob spomenikih padlim na našem ozemlju, ki jo organizira Zveza slovenskih športnih društev v Italiji. Ob 20. uri bo v Bazovici nastopil moški pevski zbor «Ermes Grion* iz Tržiča, ki ga vodi Aldo Policardi. Poldrugo uro zatem bodo na o-bronkih, od Milj pa vse tja do Devina. zagoreli kresovi v spomin na vse padle borce. Nedeljski program se bo začel približno ob enajstih, ko bo startala kolesarska dirka veteranov za pokal »Lorenzi - Močilnik*, ki jo, pod po kroviteljstvom VZPI - ANPI, prire ja kolesarski klub Adria iz Lo-njerja. Cilj kolesarske dirke bo v Bazovici. Popoldne ob 15. uri bodo odprli kioske, uro kasneje pa se bo pred spomenikom padlim borcem v Bazovici zaključila štafeta. Sledil bo kratek nagovor domačina, starešine TPPZ, Mira Prešla, nakar bodo gostje in udeleženci tabora odšli s piransko godbo na čelu na prireditveni prostor. V osrednjem kulturnem programu se bo najprej predstavil pihalni orkester iz Pirana, ki ga vodi Leandro Pegan. Neto bo nastopil TPPZ, ki bo pod taktirko Oskarja Kjudra za pel nekaj pesmi mednarodnega odporniškega gibanja. Sledilo bo zborovanje. Najprej bo sta predsedujoča Arturo Calabria in Dušan Košuta pozdravila goste, delegate mednarodnega odporniškega gibanja Evrope, nakar bodo delegacije iz raznih držav prinesle svoje pozdrave. Slavnostna govora bosta imela vsedržavni predsednik VZPI -ANPI Arrigo Boldrini in predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janko Rudolf. Po končanih govorih se bodo predstavili igralci RAI - TV iz Trsta z recitalom posvečenim mučenikom odporniškega gibanja. Nato bo čilski peyec Eduardo Moralis zapel nekaj latinskoameriških borbenih pesmi, mednarodno partizansko srečanje pa bo zaključil recital igralcev Stalnega slovenskega gledališča ob sodelovanju TPPZ. Oba večera bo za prijetno zabavo poskrbel ansambel «The Lords*. Opozarjamo, da bo nedeljsko prireditev neposredno prenašal tržaški slovenski radio, snemali pa jo bo sta tudi italijanska in ljubljanska televizija. OBVESTILO VZPI-ANPI Pokrajinsko tajništvo VZPI - ANPI naproša člane pokrajinskega odbora in predstavnike sekcij ter vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora, da se obvezno udeležijo zaključnega sestanka, ki bo drevi v Bazoviškem domu v Bazovici ob 20.30. Stari 5000-lirski bankovci veljavni še do 31. julija Stare 5000-lirske bankovce bodo po 31. juliju odstranili iz valutnega trga. Do tega datuma bodo vse italijanske banke poskrbele za zamenjavo, po 31. juliju pa bo stare pettisočake z novimi menjavala samo »Banca d'Ita-lia*. oziroma njene podružnice. Oba bankovca, novi in stari, sta si precej podobna, imata pa vendarle nekaj razlik: na starem bankovcu je upodobljena samo ena karavela, medtem ko jih ima novi tri. Tudi podoba Krištofa Kolumba je različna, saj na starem bankovcu ni nikakršnega ozadja, medtem ko je na no- vem upodobljen zemljevid. Lastniki starih petlisočakov naj na to pazijo in jih čimprej zamenjajo z novimi. ZA URBANISTIČNE VARIANTE Obvestilo članom Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča člane, da zapade konec tega meseca rok za vložitev pripomb k varianti regulacijskega načrta tržaške občine, ki določa področja, namenjena javnim storitvam in k sklepu občinskega sveta glede perimetracije kraških naselij. Uradi so na razpolago za navodila in pomoč pri sestavljanju in vlaganju pripomb, člani naj prinesejo s seboj vse potrebne dokumente in podatke o nepremičninah, ki jih pripomba zadeva (katastrske mape in številke ter drugi podatki). Policijska Izvidnica našla 10 molotovk V noči med ponedeljkom in torkom je policijska izvidnica našla v gradbišču v Ul. Pisoni 10 najlonsko vrečko, v katero je bilo zavitih deset molotovk. Politični oddelek tržaške kvesture je uvedel preiskavo. Drevi dve glasbeni poslastici Opereta v Rossettiju Branduardi na Gradu Drevi bosta na sporedu v našem mestu dve izjemni glasbeni prireditvi: v razprodanem Rossettiju bo v okviru festivala operete prva predstava operete «Sogno d’un val zer* Oskarja Straussa, istočasno pa se bo na Gradu sv. Justa začela parada jazz, rock, pop in folK glagbe, ki so ji nadeli skupni naslov »International show». Osrednja «zvezda» prireditve na Gradu bo italijanski kantavtor Angelo Branduardi, pred njim pa bodo še nastopili skupina Luciana Bassa, črnopolta pevka in plesalka Fatia Haibibi in španski pevec in plesalec flamenca Manuel Iberia, ki je zaslovel z nekaterimi uspešnimi nastopi v znanem pariškem gledališču 01ympia. Angelo Branduardi se bo predstavil tržaškemu občinstvu v drugem delu programa. Med svojim nastopom bo mladi kantavtor igral na violino, na kitaro, na fagot in še na druge inštrumente. Da bi koncert čimbolje uspel in da bi si ga lahko ogledalo čim večje število mladih tržaških ljubiteljev pop glasbe, je. krajevna Avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova, ki prireja ppletne predstave na tržaškem gradu, poskrbela še za dodatno število prostorov. Tako bo do dali na razpolago približno 1.060 mest za ceno 1.500 lir in 500 za ceno 2.000 lir. Poleg tega bodo znižali ceno mest sektorjev «A» in «B». Vstopnice bodo prodajali v predprodaji v Pasaži Protti do 19.30 in od 20.15 dalje v blagajni na gradu. Predstava se bo začela ob 21.15. Gledališča FESTIVAL UBERETE RUSSETR Danes, 21. julija, bo ob 21. uri prva predstava Strausove operete »So1 gno di un valzer*. Dirigent Hans W*I‘ ter Kampfel. V glavnih vlogah bodo nastopili Edith Martelli, Carlo Bini, Elena Zilio, Lino Savorani, ■ Laura Zanini, Riccardo Perohi, Dario Zerial, Locio Rolli, Claudio Giombi, Maria Loredan in Gianfranco Saletta. Vstopnice so na razpolago pri osred' nji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372) GRAD SV. JUSTA Danes, 21. julija, ob 21.15 »Interna1 tional Show», edina predstava, «vse za mlade*. V prvem delu b. da Problemi občine. Letak p^jh i Postavlja obdobje zadnjih ljube u --ne Slede na prejšnje obdobje *rščanske demokracije, ob-ttoi.,, ..nezadostne politične in de-Prohi 1Cne angažiranosti, nerešenih s|y,atpITK)v. klientelističnih izbir, dpravg8’ protidemokratične j 4nLPotre" s svojimi težkimi in nitj Problemi ni mogel premak-^Uitori*8 P°*ožaja, medtem ko so I nju , občinske uprave v sodelova-[ čino* Prebivalstvom in novim nate* v upravi, dosegle na pod-! fešjtevPrve Ponioči mnjgo pravilnih gaj*1® KPI. PSI in PSDI predla-ljanieebi.valstvu nov način uprav-sode|„, občine, ki naj temelji na šiit,- Va9Ju ’n soodločanju celotne c. ™stil za 1° Pa je potrebno, da ^ustanovijo vaški odbori. biv8l banice letaka opozarjajo pre-He I :Vo na nekatere glavne proble-iftejcT zadevajo občino. Na prvem udele*kl>meniai0 nujnost večje so-KaHjij?? občine v gorski skupnosti NaKl” kateri občina pri- ta jV Predvsem pri izdelavi načrtov ^din • V0‘ S tem v zvezi zahtevajo skjh P,.p2nanje večjih kompetenc gor-Usttp, upnosti in torej spremembo tali —neJa deželnega zakona. Ledje ^?Udarja tu(ii nujnost čimprejš-pfj <^n°Ve slovenske vasi Mažerole, do 7 "h81- P^črtuje, da je vzporedni bivališči potrebno obnavljati Majk^Pndarske strukture. Glede tali C ln Preštenta opozarja le- I ave2rui n® pomanjkljive avtobusne Ne ■ ki tem vasem otežkočajo Prohi,av° z dolino. Med ostalimi d^teu!’ *?’ i1*1 načenja in javno r?n noislijo stranke organizirati debate, so tudi problem šol- Lega dpi Centra, problem zaposlitve Ne t ler razširitve industrijske vatii’ ter Problemi ljudskih stano-Ift oi', organizacije prostega časa Krbe starejših .občanov. Hkn ---------------- u tridnevnim praznikom ^ Čedadu srečanje P furlanskimi ,n slovenskimi društvi,. tar^dbinci, hi so vključeni v cen-Ce,j * kulturne pobude (CIC) v tiovanU Popravljajo prijetno praz-bjjgjic. ki se bo začelo jutri in /. Ameriški znanstveniki iz laboratorijev v Pasadeni razmišljajo o tem, kako bi se čimbolj približali repatici in prihodnji mesec bo NASA morala izbrati med dvema načrtoma, ki naj to omogočita. Strokovnjaki pravijo, da je izbira dokaj težavna ker gre -a dve zelo različni tehnični rešitvi. Ena tehnična rešitev temelji na konceptu nekakšnega »sončnega jadra*. Šlo bi za velikanski »vrtiljak* s premerom kakih 14 km in ki bi se vrtel, seveda, okoli svoje osi, s svojimi aluminijastimi krili pa bi zajemal sončne žarke, ki b: mu služili kot pogonska sila. Napravi so dali ime «helliogyros> in bi kljub svojemu ogromnemu obsegu moge. doseči brzino nad 200 tisoč km na uro. Ker bi sproti »zajemal* iz sončnih žarkov pogonsko silo, bi lahko dolgo sledil kot nekakšna senca Llalleye-Vo repatico in jo, seveda, s posebnimi napravami «proučeval», podatke pa bi pošiljal na Zemljo. »Hellio-gyro» bi se oddaljil od Žemlje nad 160 milijonov kilometrov. Druga laprava, ki je prav tako šele v študiju in o kateri bodo odločali v avgustu, je naprava, ki bi jo ooganjali joni. Toda tudi to napravo bi posredno poganjala sončna svetloba, ki bi jo posebne naprave spreminjale v električno energijo, ta bi nato spreminjala živo srebro v paro. Za to bi potrebovala kak ducat majhnih motorčkov, ki bi b'li veliki kvečjemu kot pisalni stroj. Ko elektroni trčijo ob atome živega srebra, nastajajo .joni, ki usmerjenj z magnetnim poljem u-hajaja iz nekakšnih «izpušnih cevi* potiskajo napravo, »ladjico*, z velikansko s:lo, tO"ej z velikansko naglico. Tudi ta »ladjica* bi s temi pogonskimi silami mogla doseči brzino nad 200 tisoč km na uro. V Pasadeni bodo o tem odločali, kot smo rekli, v avgustu. Vse pa b moralo biti nared leta 1986, ko bo treba imeti na razpolago tudi novo raketo — letalo. Gre verjetno za tisto ameriško letalo, ki ga že nekaj časa preizkušajo za vesoljske polete, ko letalo poženejo v vesolje v- obliki rakete, vrača pa se na Zemljo kot navadno letalo. In čemu vse to? Ameriški zvez-doslovci bi radi zvedeli, kaj sestavlja tako imenovano «jedro* Halle-yeje repat ce. Vrnimo se k «helliogyru». Ko bi ta naprava prispela v vesolje, 1 i sc njena krila najprej razpotegnila tako, da bi jedro naprave merilo v premeru 120 metrov. Koncept je dokaj prep ost, pa čeprav hkrati težko izvedljiv, kajti iz tega jedra bi se morale razpotegniti še »lopute*, ki bi bile dolge kakih 7 km, to se pravi, da bi premer vse naprave meril 14 km. Loput bi «hellio-gyro» imel 12. «Helliogyro» bi se, kot smo že rekli, vrtel okoli svoje osi, hkrati pa drvel za Halleryevo repatico z brzino 200 tisoč km na uro. Ix>pute bi bile iz plastične snovi, ki pa bi jo prevlekli s tenko plastjo aluminija. Čeprav se zdi ves načrt fantastičen in nov, v bistvu ni nov, kajti že leta 1903 je o tem govoril sloviti rusk: znanstvenik Konstantin Ciol-kovski. Leta 1953 se je z idejo ukvarjal neki avtor fantastične znanosti, danes govore o tem ameriški strokovnjaki v Pasadeni. . . Samo ob sebi se razume, da se bodo v Pasadeni dela lotili v kratkem, ker bodo morali zadevo preizkusiti v prvih letih prihodnjega desetletja, tako, da bodo leta 1986 pri-' plavljeni za konkreten poizkus. Hallcyeva repatica se je poslednjič približala naši Zemlji leta 1910, njeno «potovanje» po vesolju jo pripelje v bližino Zemlje vsakih 76 let. V kolikor bi poskus ne uspel čez devet le, b: bilo treba počakati tri-četrt stoletja. V PALAČI COSTANZI SE NADALJUJE ZANIMIVA RAZSTAVA Tržaški mojster dleta Rovan zapustil kakih 250 skulptur Njegovo mojstrovino «Homo solus» so vlili v bron, ko je mojster bil že mrtev - Nekaj del je ostalo v mavcu ali žgani glini, celo šele v načrtu Preteklo soboto smo na kratko poročali, da so v razstavni dvorani palače Costami odprli veliko razstavo del tržaškega mojstra dleta Ruggera Rovana. Razstavo mu ie priredila tržaška občina ob stoletnici rojstva in bo odprta skoraj do konca prihodnjega meseca. K prireditvi se vračamo, ker menimo, da razstava zasluži nekoliko večjo pozornost, saj are ža dela kiparja, ki je napravil okoli ‘,.5<> skulptur oziroma pustil za seboj okoli 250 mojstrovin, pa čeprav je nekatera dela napravil le v mavcu in jih še ni prelil v bron, ali pa so ostala šele v grobi, osnovni zamisli. Kljub temu -ie bila njegova «žetev» bogata in pravilno je rekel v svojem priložnostnem aovoru tržaški podžupan Giorgio Cesare. da iiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaključen prvi triletni tečaj za radijske in TV mehanike Delavska univerza v Sežani, ki je sedaj v sestavi vzgojno-izobra-ževalnega centra, temeljna organizacija Iskra, tovarna radijskih sprejemnikov ter izobraževalni šolski center Litostroj iz Ljubljane so pred tremi leti organizirali v Sežani triletno poklicno šolo v rangu srednje poklicne šole za radijske in televizijske mehanike. Kakor se v splošnem dogaja, je tudi ta šola doživela svoj osip in je torej nekaj tečajnikov popustilo, toda prvih deset je pred dnevi zaključilo triletno tehniško šolanje, drugi pa bodo zaključili pouk proti koncu prihodnjega meseca. Vsi, ki so končali ali ki bodo končali tečaj, bodo verjetno dobili delo v navedeni tovarni, ki potrebuje vedno več kvalificiranih delovnih moči, saj opravlja vedno zahtevnejša dela. Tako gre na primer h koncu razvoj visokokvalitetnega sprejemnika HiFI, za proizvodnjo katerega so prav gotovo potrebni solidni strokovni delavci. Ko je govor o strokovnem šolanju, velja poudariti, da je bilo treba vse predavatelje najti v Sežani, kar prav gotovo ni lahko. Za prihodnjo jesen bi bil potreben nov letnik, vendar se je akcija za- kasnila in se bo nov oddelek, to se pravi nov prvi letnik začel predvidoma prihodnjo jesen. Tečajniki, ki so pred dnevi zaključili triletno šolanje, so se za spomin fotografirali. Med njimi vidimo na levi strani spodaj direk- torja Stanislava Pavlina, na desni razredničarko Majdo Koren, na desni za tečajniki pa .Jožeta Trampuža, učitelja praktičnega dela. ki je sicer vodja servisnega oddelka v tovarni. Cafi zasluži Rovan večjo pozornost in da bi se za njegovo razstavo morala pozanimati nekoliko širša italijanska javnost, posebno še strokovna kritika. Sicer pa pustimo ob strani razglabljanja, kaj bi bilo treba in ka j ne in se počasi napotimo Po galeriji mimo nekaterih njegovih del. Naj bralec ne računa s strokovno kritiko. O Rovanu ie bilo napisanih več študij in v priložnostnem sestavku ne moremo razstave temelnto o-ccniti, pač pa bomo le nanizali nekaj podatkov o nekaterih razstavljenih delih. Najprej bi poudarili, da je sredi galerije postavljen Rovanov r.Homo sohis». kar bi po naše pomenilo nekako «Osamljen človek», ki ga je umetnik izdelal v mavcu in mu ni uspelo ga vliti v bron. posebno ker gre za veliko skulpturo v malo mani kot naravni velikosti. Brž po umetnikovi smrti leta 1965 pa so zbrali sredstva in delo vlili. Gre za veliko umetnino, ki jo je Rovan napravil že leta 1922, jo prvič v mavcu razstavil leta 1928. jo nato prodal tržaški občini, leta 1965 pa ie bila, kot smo rekli, vlita v bron. V skoraj naravni velikosti sta iz istrskega kamna izklesana tudi objeta moški in ženska v skulpturi z naslovom «Poljub». Vsa skulptura je visoka 175 cm in io je Rovan izklesal leta 1921 po nekem modelu iz leta 1905. Zelo lep je kip deklice, ki nosi naslov «Naivna». Bron je visok 164 cm in prikazuje deklico z zares naivnim izrazom v licu. Delo izha ja iz leta 1928 in je bilo prvič dano na ogled leta 1947 v Trstu, teto pozneje pa v Rimu. Rovanov «Utovl.jenec» je ostal v mavcu. Gre za lik človeka v naravni velikosti. Truplo utopljenca leži. na tleh in ie do kraia dodelano. žal pa je ostalo v mavcu. kot smo ie rekli. Rovan ie delo izmodeliral že leta 1915 in ga javno pokazal osem let kasneje ie v Trstu. Skupinska skulptura «Matj» izhaja prav tako iz davne dobe, namreč iz leta 1912. Gre za delo. ki je skoraj meter visoko in ki ga je Rovan iz mavca vlil v bron leta 1957 menda na račun tržaške Cassa di Risparmio. V samem začetku dvorane ie razstavljen eden izmed njegovih avtoportretov. Gre za doprsni kip v kamnu, ki si ga ie Rman napravil, kg je bil star šele 19 let. S tem smo že prešli na tisti del Se trudimo, da bi šlo vse narobe r ^ j * -C:.. I S 5 ali da bi šk) vse prav? Pravijo: “Vlak ne funkcionira, tisti pri železnicah se kar trudijo, da bi šlo narobe...". Toda smo gotovi, da je zares tako? Ne glede na to, kaj gre narobe in kaj prav, velja povedati, da je bil pred nedavnim izročen prometu odsek železnice, ki so jo imenovali '‘Direttissima" in ki povezuje Rim in Firence. Železniška proga, ki je do nedavnega imela brdvojni tir s številnimi ovinki, ima sedaj še dva lira, ki sta praktično brez ovinkov in je proga povezana /. vrsto vmesnih priključkov. In prav zaradi tega se žeh-zniški promet - osebni in tovorni - na odseku Rim - Firence že veliko lažje odv ija, je bolje organiziran in je zato bolj tekoč, hitrejši. Novi odsek “Direttissima Riin -Firence” je torej prvi korak k izboljšanju italijanske železniške mreže, je prvi tovrsten konkreten uspeh. Drugi bodo sledili. V izrednem intervencijskem načrtu je predvideha elektrifikacija 390 km prog; na dodatnih 400 km dvotirnih in štiritirnih progah pa bodo izvedli pomembne izboljšave in odstranili ovinke. In lo še ni vse: v načrtu je gradnja 312 lokomotiv, 46 lahkih vlakov s štirimi vagoni za delavce, ki se vozijo na delo, 80 vlačilcev. 830 potniških in 5.720 tovornih vagonov, 1 trajektna ladja. Načrt predvideva še servisne in varnostne objekte, ki jih tolikšen razvoj železnice potrebuje. Odobritev večletnega razvojnega načrta pa bo omogočila še druge pomembne realizacije. Kot vidite, delamo na tem, da bi zgradili boljšo in primernejšo železniško mrežo, ki bi ustrezala potrebam dežple. razstave, kjer so aranžer h razmestili kakih 25 doprsnih kipov povsem svobodnih motivov kot tudi povsem konkretnih likov. Tako je lf. razstavljen še en njegov avtoportret, ki ga je umetnik napravil ze leta 1902. ko je bil na šolanju v Miinchnu. v prvi vrsti ie tudi čudovit «Ded», kakih 40 cm visok bron. ki prikazuje 1 zelo izrazit obraz starca. Tudi, to delo izhaja iz prvih let stoletja. Tu je tudi doprsni kip znanega tržaškega javnega delavca Carla Schiffrerja, ki ga je Rovan izdelal že leta 1909. torej v. času, ko ie bil znani zgodovinar še deček. Delo ie Rovan napravil. n dveh «verzijah»: v žgani. glini, ki se je nekje izgubila, ter v bronu. Med doprsnimi kip> ie vredna omembe «Skromna deklica». ki jo je mojster prav tako napravil tam daleč leta 1910. ob njej pa še «Deklica s kitami», ki je stara le leto manj in je izdelava iz mavca. Nadalje bomo omenili portret Hala Sveva iz leta 1927. portret Vittoria Bolaffia h leta 1929 ter vri lire t. Scipia Slataper-ja. ki pa ga je Rovan napravil šele leta 1955. V zadnjem delu galerije je razstavljenih več manjših del. v glavnem šele študij v reduciranih merilih. Tako imamo tu strukturo z naslovom ^Prebujenje* iz leta 1902, nadalje žgano qlino z naslovom «Sfinga» iz leta 1910, torej iz davne dobe. Tu je tudi nedokončan modelček n naslovom cPieta» in ob njem iz žgane gline skulptura z naslovom |,< OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ponu ja jo se vam nove možnosti, toda izbira ne bo lahko. Boljše razume vanje v družini. BIK (od 2M. do 20.5.) Začnite takoj z delom, da vas ne n/, pozneje priganjal čas. Vesti o daljnih prijateljih. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zelo ploden, vendar naporen dan. Popraviti boste morali svoj osebni prestiž. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zagotovljen vam je vsestranski uspeh. Ne zapletajte se v govorice. Prijetem večer v domačem krogu. ' LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne za- TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrdalu časa; 14.20 Glasba na nesem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije: 16.30 Za najmlajše; 17.05 Kor.cert italijanskega instrumentalnega ansambla; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Obrazi slovenskega povojnega pripovedništva; 18.25 »Primorska poje 77». KOPER 7.30. 8.30, 1C.30, 12.30, 13.30, 14.30. 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . -.; 10.45 Glasba in nasveti;: 11.15 Festival-bar; 11.320 Lepo poletje; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Pod vedrim nebom; 14.10 Plošče; 13-».25 Knjižne novosti' 14.40 Mini juke-box; 15.00 Operne skladbe; 154.30 Italijanski zbori; 16.00 Orkester lahke glasbe; 16.15 Glasbeni program; 16.45 Folk glasba; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Naša po-nlad 77; 20.30'Ciasli: 21.00 Glasbena fantazija; 21.35 Rock party; 22.00 Skladbe slovenskih avtorjev; 22.45 LP Plošče. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno ^obujanje: 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Peščena ura; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni. . .; 11.00 Strnje na opera; 11.30 Wild lile; 12.05 Par besed: 12.30 Evropa Ciossing; 13.30 Glasbeni spored; 14.20 Drobec satire; 14.30 Oddaja o italijanskih maskah; 15.05 Glasbena eta- pa; 15.30 Zgodovina roparstva Južni Italiji; 16.15 E. . .state & noi; 18.15 Tandem; 18.35 Sre"* nje z VIP;' 19.2' 'Večerni proCT mi; 20.15 Jazz danes; 21.05 Z ta leta Music-hall; 21.30 Ena % žela na enkrat: Lombardija; 22' Sax Fausta Papettija; 22.15 S'" fonična glasba; 23.is Lahko RADIO 2 „ 7.30. 8.30, 9.30. 11.30, 12.30, tf-ri 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poro"'18: 0.00 , 7.55 Glasba za dobro ju11 j 8.45 Prvi in zadnji; 9.32 Tvoja \ vedno, Claudia; i().12 Počitnic*' , hali F; 11.32 Počitnice in glas"8: 12.45 Radiolibera; 13 40 Roman"?' 15.00 Dovolite, plešemo?; j 16.33 Tukaj Radio 2 poleti: '"b Morje, moj prijatelj; 18.30 Zv" ni arhiv; ' 18.54 Radiodiskot"k8: 19.50 Superson;c; 21.35 Druž"1. Cherry, radijska igra; 23.20 u stanje albuma. SLOVENIJA j. 8.00. 9.00. 10.00. 11.00, 12.00. 14J: 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 6.15% nes za vas; 7.20 Rekreacija; Dobro jutro, otroci!: 8.20 Na ® našnji dan; 8.30 Iz naših A dov; 9.08 Glasbena matineja; 4 "i; Danko Oblak: Na sledi - VI, h 10.20 Počitniški pozdravi; '%) Majhni vokalni anoomhi;- !»• Turistični napotki; 12.03 Uga"", pa vam zaigramo; 13.10 Zvoki % lodij; 13.30 Kmetijski nasveti; 4l * Od vasi do vasi; 14.20 Žaba'"V glasba: 14.30 Priporočajo vam --j, 15.05 Skladatelji mladim posli'8., cem; 13.40 Mehurčki: 16.35 M"1*, dije in ritmi. 7.00 «Vrtiljok»; l#'. Stud o ob 17.00; 19.05 IzVepert"8, ja Nade Sevšek in Rajka Kor"^ ka; 20.35 Lahko noč, otroci!; \'j Minute 7 ancnmKInrn Qlat;trf) ^Mf z ansamblom Slavko "jj daršič; 21.00 četrtkov večer; 2--Literarni večer: 21.40 Lepe n'j.f dije; 22.30 Bartokove klavi''5 ; skladbe; 0.05 Literarni nokU"'" Horoskop po robu sebičnim zahtevanj) STRELEC (od 22.11. do $ našajle se na tuje govorice, kei nič no veljajo. Skušajte urediti svo je družinske zadeve. DEVICA- (od 23.8. do 22.9.) Vec iniciative, da v redu opravite delo, ki bi "a bili morali opraviti sodelavci, Stran z ljubosumnostjo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)' V svoje delo vnesite dinamičnost. S tem boste izboljšali svoje zveze. Manjši nesporazumi. ŠKORPIJON i.od 24.10. do 21.11.) Razvili boste delovno zmogljivost in dosegli lepe uspehe. Postavite Storili boste poki eno napako, i. radi katere boste zamudili no priložnost. Pisn.o. darilo- h) KOZOROG (od 21.12. do Pri sklepanju neke pogodbe b bolj diplomatični. Pridobili 8' ste novega prijatelja. VODNAR Uk 21.1. do Skušajte še bolj razviti neka1^ zavezništva. S širokosrčnim m, janjen. boste pridobili na uf?1" pi RIBI (od 20 2. do <0.3.) 5i bili varnejši pred presenečen.!'1.^ zagotovite podpora. Z družin"" -člani boste rešili finančno zao" ŠPORT ŠPORT ŠPORT 21. (ulila '1977 KOLESARSTVO 18. ETAPA «TOURA» Merckx na skupni lestvici napredoval za tri mesta Včerajšnjo etapo osvoji! Portugalec Agostinho - Samo še 56 kolesarjev v konkurenci ETIENNE, 20. - Po vče-^ . naPomi etapi so si danes privoščili nekoliko počitka. bilo80 j*!1 Je samo 56. Etapa je ske SK*i lahka, skoraj brez višin- jica 'Ke. tako da je rumena ma-SVoj J ne venet brez težav nadzoroval Jr najnevarnejše nasprotnike, po ogj^^Kuiperja, ki ima le 8’’ za vsemj kolesarji se je danes Med KajL 7. luiiesai ji se je ul 0J ukazal Eddy Merckx, ki je i nokazal, da se lahko še kosa ^najboljšimi, čeprav le poredko-kate rav .^*erckx je sprožil napad, tenri'ega je najprej izkoristil Metale SZ’-nat"° pa Agostinho. Ti trije CejsSarj’ so s> kmalu pridobili pre-kazal'10 prec*nost. saJ je glavnina po-Hjaaia le malo volje do kolesarje-V’ na eelu slednje pa je bil vedno ^ enet, ki ni dopustil, da bi kdo ni| nevarnejših nasprotnikov 'pobeg- črtov, ki pa zahtevajo veliko prostega časa. Zalo bo skušal v svoji zadnji sezoni pri\%sti Barcelono do državnega naslova, Jsar pa bo izredno težko. SAO PAULO, 20. — Sloviti brazilski nogometaš Pele, ki igra za newyorški Cosmos, je izjavil, da bo s 1. oktobrom prenehal z igranjem. Zadnjo tekmo bc igral proti Santosu, to je moštvu, v katerem je začel igrati in v katerem se e uveljtudl. Pele bo dopolnil 27. oktobra, let. PEKING. 20. —■ Na mednarodnem nogometnem «Turnirju prijatelj stva» so reprezentanti LR Kitajske zabeležili kar tri uspehe: A reprezentanca je v Šanghaju odpravila Zaire s 3:2 in mladinska vrsta Japonska s 4:2; v Pekingu Da je kitajska P reprezentanca premagala Iran z 1:0. PARIZ, 20. — Organizatorji avtomobilske dirke formule 2, za VN Zoldera, ki bi morala biti 4. septembra, so sporočili, da zaradi denarnih težav dirke ne morejo priredit'. HOKEJ NA KOTALKAH RIM, 20. — letošnja EP v hokeju na kotalkah bo v Oportu, na Portugalskem, od 23. do 30. julija. Poleg Portugalske bodo nastople še Italija, ZR.N, Belgija, Velika Britanija, Španija, Francija, Nizozemska in Švica. ! SABLJANJE Na svetovnem prvenstvu Italija v floretu že v finalnem kolu V svoji skupini je premagala Mehiko in ZDA BUENOS AIRES, 20. — Italija se je v ekipnem delu svetovnega sab-jaškega prvenstva v Buenos Airesu d&nes v floretu že uvrstila v finalno kolo. V B skupini, kjer je nastopala, je namreč premagala ZDA in Mehiko, kar ji je zadostovalo za prestop iz kvalifikacij. V tej skupini so dosegli take izide: ZDA - Mehika 13:3 Italija — Mehika 15:1 Italija - ZDA 9:4 Poleg Italije so se doslej že uvrstile v finalno kolo SZ, ZRN, Francija, Poljska in Madžarska. Napredovali bosta še dve ekipi, za ti prosti mesti pa se bodo v dodatnem turnirju potegovale ekipe Argentine, Vel. Britanije, ZDA in Japonske. Barve italijanskega moštva so danes branili Zotto, Calatroni, Bo-rella in Coletti. rodnih nošah mu izročajo šope cvetja, tisoče ljudi ga navdušeno pozdravlja. Pot pa je še dolga, saj je vele-maraton sestavljen iz 29 etap. Jutri pa bo Rogošič plaval od Dugega Rata do splitskega hotela «Lav». VATERPOLO RIM, 20. - Od 25. do 28. julija, bosta državni vatelpolski reprezentanci Italije in ZRN skupno trenirali v Rimu. Za to priložnost so bili sklicani naslednji igralci: Tiro. Ca-stagnola. De Medici, Marsili, Negro, Galli, Steardo, Ragosa, Del Duca, Baracchini, Missaggi, Fondelli, An-tonucci, Iervasutti, Colina, Pirone, G. in R. De Magistris, Panerai, Fer-ri, Rossi in Simeoni. Borove najmlajše odbojkarice so v soboto in nedeljo gostovale na Ravnah na Koroškem (na sliki skupno z vrstnicami Fužinarja) iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiuMiiiiiiiniiniiuiiuinnMMiHMMMiiMiiiiiiMMiHHniniunMMnummiiiiimiinmmtumimnmmmimiiiH Sj p y°dilne trojice je bil najhitrej lp /JJJugalec Agostinho, ki je kma l 'n prispel sam na cilj Men <0* ^minutno prednostjo pred ta fn<^ezern in Merckxom. Glavni-prispela po osmih minutah. LU r’ ho na sporedu 19. etapa od Saint Triviera do Dijona, ki bo me- ^ 171,500 km. j prstni red: gostinko (Port.), ki je prevo-199,5 km dolgo progo od Voi 2 A?lla do Saint ELienna v 5.56’05” 3 », ner|dez (šp.) \ 5Jerckx (Bel.) 5; 9v‘°n (Fr.) 6 ^JJtambrogio 10. e« (Er.) po 3’17” 3’20" 7'59” j Millemiane (Fr.) 8 **dassan (Fr.) 9; J^nec (Fr.) Caval canti 1 i^uPna lestvica: ?h'drau (ZRN) \ k '•fuu lestvica: 2' The venet (Fr.) ' AUiper (Niz.) Impe ^Mdos (š 6 «?etemelk (Niz.) i ij?®rckx (Bel.) 3 \t v1' 4' p P ImPe Sfaldos (šp.) (Bel.) 8. I 9 }iaurent (Fr.) 10; Delisle (Fr.) Agostinho (Port.) J°iRoi 103.39’55” po 8” 1’58” 414” 512” U’33” 12’07” 12’57” 1451” 21’33” 'N, 20. — Eddy Merckx bo je PVa' tudi v prihodnji sezoni. To 0-nes izJavil novinarjem, ki so tjj^Jali, da bi moral s kolesarje-to Prenehati, upoštevajoč slabo °t>' ki jo je pokazal na zadnjih krožne dirke po Franciji. De-gl^i.ke, da bodo v prihodnji sezoni ^ 1 običajnega Merckxa, ki še ^i,Kkah zma®at* tuc*' na..'.najtežjih •ibrM — Dne 7. avgusta bo na llt^ kolesarska krožna dirka Dirka bo služila itabjanskim tiw rjein kot priprava za svetovno Perugii. >li. Vrje, «n'SlV0, ki bo letos v Venezueli, v dirke bo v Umbertidi, cilj pa J^pANGEEEš, 20. - Mehikanec ilov "'pino, bo branil svetovni na-'iVjj. ^riter kategorije (po verziji tj, 7, ’ dne 6. avgusta v Los Angele-’ Proti Kanadčanu Clyde Grayu. h!?BQL A; Svetovno prvenstvo C°J.U bo leta 1978 v Italiji. Teki. 'Sfali na igriščih v Bologr do jg *n Riminiju ,od 2fi. avgus dfja ■ Septembra. Nastopilo bo te s, hJed katerimi tudi Kuba, i Se: Katerimi iuai svetovni prvak. kPnw EEJ-LNA, 20. — Nizozemski no-Johan Crujff, ki igra za ° Dercelono, bo po prihodnji i«, j Prenehal z igranjem. Izjavil 'ffla za prihodnost mnogo na- TENIS POKAL DE GALEA DANES ITALIJA PROTI IZRAEL U Včeraj je Kanada izločila Belgijo s 3:2 MONTECATINI TERME, 20. - V okviru mednarodnega mladinskega teniškega tekmovanja za pokal De Galea bo Italija jutri nastopila proti Izraelu. Italijanski igralci so se na to srečanje pripravili izredno vestno in so vse zadnje dni posvetili treningom. Mlad' člani reprezentance, katero sestavljajo Ocleppo, Mene-schincheri, Merlone in Magnelli, so vadili v družbi Adriana Panatte, ki je tudi prispel v Montecatini Terme in je tam danes treniral dve uri. V današnjem srečanju tega tekmovanja je Kanad.. premagala Belgijo s 3:2 in se je tako uvrstila v višje kolo, kjer bo 24. julija igrala proti Argentini, nosilki skupine št. 2. Na teniškem tekmovanju za pokal De Galea, ki je nekak mladinski Davisov pokal, lahko igrajo le i-gralci stari manj kot 21 let. BOKS MADRID, 20 — V španski prestolnici so potrdili',' 'da bo"'tam na sporedu 9. septembra letos boksarsko srečanje med Francozom Ro-driguezorn, in Urugvajcem Evangelistom. Dvoboj bo veljal za naslov evropskega prvaka težke kategorije. fet« mimo vseh spomenikov pa-dbm na področju tržaške pokrajine. Ker je iz tehničnih razlogov nemogoče izvesti en sam štafetni tek po tako obširnem teritoriju, bodo v soboto popoldne istočasno priredili ob 19. uri šest štafet v posameznih okrožjih, ki so sledeča: dolinska občina, mesto Trst, vzhodni Kras (od Opčin do Bazovice), zgnniška in repcntabr-ska občina, nabrežinska občina ter okrožje Prosek - Križ. Ob vsakem partizanskem obeležju bodo športniki položili cvetje, organizacijo štafetnih tekov pa imajo športna društva, ki delujejo v posameznih okrožjih. Za nedeljo popoldne je zbirališče športnikov predvideno za 15.15 ob spomeniku na gmajni v Bazovici, od koder bodo vsi športniki v skupini pritekli s štafetno palico do vaškega spomenika v Bazovici, kamor bodo prišli točno ob 16. uri. ZSŠD1 poziva vsa športna društva, da sodelujejo pri štafetah v okrožjih, v nedeljo pa naj vsako društvo pošlje v Bazovico vsaj po dva mladinca v športnih dresih. Boris Simoneta Prvo presenečenji WASHINGTON, 20. — Na mednarodnem teniškem turnirju v prestolnici ZDA je prišlo že v prvem kolu do presenečenja. Nosilec skupine 3, Mehikanec Raul Ramirez, je namreč izgubil z Američanom Teacher-jem, ki je na lestvici teniških i-gralcev v ZDA šele na 30. mestu. Teacher je premagal Ramireza s 6-4. 4:6, 7:6 PLAVANJE V DUGEM RATU Navdušena množica pozdravila Rogošica f polurno prednostjo nad najavljenim prihodom je krepka postava Veljka Rogošiča, večkratnega svetovnega prvaka v plavalnem maratonu, stopila na pomol pred tovarno «Dalmacija» v Dugem Ralu. Bila je to tretja etapa velemarato-na od Podgore do Reke (445 km), etapa, ki jo je Rogošič preplaval sproščeno v tempu, ki je bil za to razdaljo še razmeroma zelo hiter. Ritem 54 do 56 zahamov na minuto daje realne dimenzije podvigu tega velikega plavalca. Veljko je po prihodu na cilj zadovoljno izjavil: «To je bila najkrajša etapa, zato sem lahko pospešil tempo in tako zaplaval hitreje.* Zadnjih 200 m je «delfin Jadrana* preplaval v veseli družbi: približno sto domačih fantov se mu je pridružilo in se skušalo meriti z njim v zadnjih zamahih. Veljko je brezskrbno zaplaval svoj običajni «delfin* in prvi prispel na cilj. Njegov prihod pa je vsakokrat povod za neke vrste folklorni spektakel: dekleta v na- SPD Gorica V soboto, 3. julija je imelo SP D Gorica v gosteh izletnike, člane Planinskega društva Trbovlje. Izlet je organiziralo Planinsko društvo Trbovlje, ki je vrnilo obisk. Zastopnika Goričanov sta pričakala izletnike na italijanskem mejnem ''prehodu «Rdeča hiša*. Delegacija PD Trbovlje se je podala na sedež našega društva, kjer se je razvil pogovor o delovanju. Po končanih prijateljskih pogovorih je predsednik Planinskega društva Trbovlje Anton Strniša poklonil sliko, ki predstavlja Planinski dom na Mrzlici (1119 m), z naše strani pa je predsednik Klem-še poklonil bronasti nazidni krožnik, ki predstavlja goriški nrad. Druga skupina se je podala na ogled mesta in nato skozi štandrež, Sovodnje, Dol i,i Devetake, k Sv. Martinu z ogledom krajev, kjer so bili hudi boji v prvi svetovni vojni in kjer je padlo veliko število slovenskih fantov in mož). Sledil je ogled Doberdoba in postanek pred spomenikom padlim domačinom ter nato povratek skozi Ronke, Foljan, Sredipolje in skozi Petovlje v Sovodnje. kjer je bilo skupno kosilo, po kosilu pa skozi Grojno in ščedno v Števerjan, s postankom pred spomenikom padlim. Z enominutnim molkom so počastili spomin padlih žrtev ter zapeli priložnostno pesem. Nato je avtobus nadaljeval pot iz Števerjana na Oslav-je, s postankom pri domačiji Silvana Primožiča, ki je izletnikom razkazal moderno vinsko klet. Slovo je bilo na Oslavju zelo prisrčno. * * * * . « . , Slovensko planinsko društvo Gorica—priredi v nedeljo, 24. julija družinski izlet z avtobusom v Bruneck (na južnem Tirolskem), znano letovišče v gorskem svetu. «Azzurri» za VI RIM, 20. — Italijanski košarkarji, ki bodo,igrali na vseučiliščnih igrah v Sofiji, so naslednji: Bianchi (Cin-zano), Fabris (Jolly), Gilardi, I.az-zari, Malachin in Tomassi (IBP Rim), Pedrotti (Sinudyne), Polesel-lo (Alco), Rizzi (Mobilgirgi), Ro-dh (Xerox), Serra (Brili), Savio in Soro (Pagnossin), Zampolini (Brina). Solomon najboljši CINCINNATI, 20. - Na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju je zanesljivo zmagal Američan Ha-rold Solomon, ki je v finalu odpravil Angleža Marka Coxa s 6:2, 6:3. Naj omenimo, da Solomon na tem turnirju ni izgubil niti enega seta. Delovanje ZSŠDI Izvedba štafete po okrožj‘ih Ob priliki drugega mednarodnega partizanskega srečanja, ki bo v soboto in nedeljo v Bazovici, bo organiziralo ZSŠDI spominsko šta- iiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiriiii iii n iiiiMiinmi m i kih iiinii iiiiii m iii n iii iii Himni mn mn mi im m Milin umi iiniiiniHm n imimi n Ulm n 1,1,1 mnHiuimni umi im m n KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR Dva poraza Crvene zvezde ROSETO DEGLI ABRUZZI, 20. — V tem kraju je mednarodni košarkarski turnir, na katerem igrajo dve ameriški ekipi, Canon iz Benetk in beograjska Crvena zvezda. V prvem kolu je Crvena zvezda neverjetno izgubila tekmo, potem ko je minuto pred koncem že vodila z desetimi točkami razlike (102:92). Američani ekipe GIS Ali Starš so nato stanje izenačili in v podaljšku zmagali. Beograjčan Koprivica je dal kar 36 točk. IZIDI 1. dan: Sicutronic - Canon 110:81 GIS Ali Starš - C. zvezda 116:109 (41:49, 102:102) 2. dan: GIS Ali Starš - Canon 113:100 Sicutronic - C. zvezda 103:85 SAH Remi v Ženevi Šesta partija polfinalnega šahovskega dvoboja, ki se odvija v Ženevi med Portischem in Špasskim, se je po burnem boju zaključila z remijem Partijo so prekinili v malo boljšem položaju za madžarskega velemojstra, ki pa ni mogel v nadaljevanju, ki je trajalo le nekaj potez, izsiliti več od remija, ki so ga sklenili v 46. potezi. Tudi sedma remija tega dvoboja se je zaključila z remijem. Tokrat sta velemojstra igrala zelo miroljubno ter sklenila premirje že v 18. potezi. Rezultat dvoboja je tako izenačen in sicer 3.5:3.5 KOLESARSTVO MILAN, 20. — Italijanska kolesarska zveza je sporočila, da bo Antonia Maspesa, ki je dal ostavko kot tehnični vodja «azzurrov» v hitrostni vožnji, nadomestil Mario Vigna. ODBOJKA V SAN PELLEGRINU Zmaga in poraz reprezentance SAN PELLEGRINO TERME, 20. — Na mednarodnem ženskem od-bojkarsKem turnirju «Molli e Bnr-santi* v San Pellegrinu je sinoči odigrala italijanska državna reprezentanca dve srečanji. V prvem je premagala Švico s 3:0 (15:8, 15:2. 16:14), v drugem pa je izgubila srečanje z Madžarsko s tesnim izidom 3:2 (6:15, 15:13, 15:9, 13:15, 15:11). Tekma med Italijankami in Ma-džarkami je bila izredno borbena in je gostjam uspelo ukloniti svoje nasprotnice šele v ’ zadnjih potezah petega niza. RIM. 20. — Dvajset italijanskih bezbolistov, je pričelo s treningi za evropsko prvenstvo, ki bo letos v Haarlemu na Nizozemskem. Iz planinskega sveta Pot bo vodila iz Gorice skozi Štandrež, Sovodnje, Videm, Tolmeč, Villo Santino, Ovaro, Comeglians, Rigo-lato, Forni Avoltri, Sappada, S. Ste-fano di Cadore, čez sedlo M. Croce di Comelico, skozi S xten, In-nichen, Toblach\ Villo Basso in Mon-guelfo na cilj v Bruneck. Povratek: Bruneck, .Toblach, Misurina, Auron-zo, Lorenzago, sedlo Mauria, Ampez-zo, Tolmeč, Videm, Gorica. Ker bo ta izlet&elo zanimiv, naj interesenti pohitijo z vpisovanjem; na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje se zaključi danes, ob 12.30. Za kosilo poskrbi vsak zase, če ne bo priložnosti za skupno kosilo v Briinecku. Na programu so še: Kanalska dolina, Rateče. Planica v dolino Tamar pod mogočnim Jalovcem, Trbovlje (planinski dom na Mrzlici). Prevoz iz Trbovelj pa Mrzlico bo poskrbelo PD Trbovlje. Jožica Smet Poletni program SPDT To soboto i nedeljo se bod planinci slovenskega tržaškega planinskega društva podali na dvodnevni izlet na 3.263 metrov visoki vrh An-telao v vzhodnih Dolomitih. Vzpon se bo začel v kraju S. Vito di Cadore, šli pa bodo mimo koče S. Mar-co, do koče Galassi. kjer bodo tudi prespali. Naslednjega jutra se bodo odpravili na vrh, za kar bodo potrebovali prečjvičlgrjia ok(fli pet ur, šli pa bodo mimo bivaka Piero Cosi. Zbirališče iztetnilčob je v soboto ob 14. uri pred sodnijo (Trg Ul-piano). Za veliki šmaren prireja SPDT tradicionalni dvodnevni avtobusni i-zlet. Tokrat se bodo planinci odpravili v Logarsko dolino pod Kamniškimi Alpami, od koder je možno o-praviti več lažjih in težjih tur. Konec avgusta, točneje od 25. do 2S., bo štiridnevni izlet v Zahodne Julijce. Program je zelo pester, saj se bodo planinci podali kar na tri očake in sicer na Viš, Montaž in Kanin. Točnejši spored je sledeč: z vlakom, ki odpelje iz Trsta ob 6.10, se bodo planinci vodali do Ovčje vasi, od koder bodo potrebovali kaki dve uri in pol, da bodo dosegli kočo Pellarini, ki se nahaja točno pod severno steno Viša. Istega povoldne-va bodo dosegli vrh še bližnjega Nabojsa ter se spet vrnili v kočo Pellarini. kjer bodo prespali. Naslednje jutro bodo preko sedla Krnice in prehoda Riofreddo dosegli vrh Viša ter se nato spustili h koči Cor-si, kjer bodo prespali. Nekateri bodo lahko tudi dosegli vrh Viša po polplezalnem severovzhodnem razu. Tretji dan bodo s koče Corsi dosegli vrh Montaža, od koder jih bo pot popeljala m Nevejsko sedlo ter v, kočo Gilberti na Kaninskem pogorju. kjer ’ odo zadnjič prespali. Naslednje jutro še na Kanin, nato pa na vlak v Trbiž, ki odpelje v Trst ob 23.45. Pot bo stalno vodila po planinski vertikali SPDT, začela pa se bo tam, kjer so jo na mladinskem izletu na Lovce in Poldašnjo špico pustili in sicer pri koči Pellarini. Pot do koče Gilberti pa je vsa po vertikali. V prvi polovici septembra bo v skupni priredbi SPDT in SPD iz Gorice avtobusni izlet na Koroško, kjer bodo med drugim obiskali edino Slovensko planinsko kočo na Bleščeči planini. V jesenskem času bo tudi spet izlet za nižje- in višješolsko mladino. Julijska številka Planinskega vestnika Že fotografija na naslovni strani je dokaj privlačna, saj nam prikazuje še napol zasnežene stene Jelovca, gledane z grebena Loške štetje. Uvodni članek je napisal ing. Božo Jordan, v katerem razpravlja o planinstvu kot rekreacijski dejavnosti v prostem času. Ing. Dušan Lasič obuja svoje stare, medvojne spomine, Franček Vogelnik pa nam tokrat opisuje kavkaško vegetacijo. Zelo zanimiv je članek dr. Rajka Pavlovca z naslovom: «Geološki sprehod po slovenski obali*. V njem avtor strokovno analizirt zemeljske geološke plasti zgornje istrske obale. Sledi neka,j plezalnih zapisov, ki so vselej zanimivi, nato pa še študija o raznih vrstah varovanja v al-pinistiki. To je tehten prispevek v še zelo skopi razpravi o tem argumentu, ki je za plezalca bistvene važnosti. Članek «Triglav in Bohinj* je posvečen bližajoči se 200-letnici prvega vzpona na našega očaka, naslednji prispevek pa govori o vlogi planinstva na Visoki šoli za telesne kulture v Ljubljani. Sledijo še kratke društvene novice in drob-r.~ iskrice iz planinskega sveta. Slovensko planinsko društvo «Triglav» v Švici Tudi med slovenskimi izseljenci v Švici že več kot pet let deluje planinsko društvo, ki je do sedaj priredilo že mnogo srečanj, izletov ter razne druge družabnosti. To društvo med drugim tudi pomaga pri dopolnilnem šolanju jugoslovanskih otrok v slovenskem jeziku. Kar se pa tiče aktivnosti, bi omenili samo nekatere najvažnejše akcije: lanske ga februarja so priredili■ slovenski veleslalom na Unteribergu, kjer so nastopili, poleg domačih, tudi izseljenci iz Zahodne Nemčije. Avstrije in matične domovine. Za 1. maj so priredili jubilejni slovenski ples. konec maja pa so spet p Unteribergu pripravili srečanje tSlovenski otroci vabijo*. Ob potresu, ki je lani zajel Furlanijo in Posočje, so takoj organizirali sistematično pomoč za Po- sočje. Nato so lansko jesen tudi priredili svinsko trgatev*, predvajanje slovenskih filmov in še drugo. Seveda so tudi organizirali vzpone na razne gore, kot so Monte Rosa, Wet-terhorn in tudi Triglav. Messner ni uspel Verjetno najboljši živeči alpinist Reinhold Messner v poskusu izrednega podviga, in sicer osvojitve še ne-preplezane južne stene Dhaulagirija v Himalaji brez kisikovih bomb, ni uspel. Ta stena je najvišja na svetu, saj meri kar 4.000 metrov, vsa gora pa je visoka 8.167 metrov. Ko se je s svojim soplezalcem Petrom Habelerjem približeval cilju in sta bila že na višini 6.150 metrov jih je dosegel plaz, ki pa je bil na srečo sestavljen iz mehkega snega, tako da sta se alpinista rešila s tem, da sta se trdno oklenila stene. Nadaljevanje poti pa bi bilo v tem primeru samomor. Alpinista sta se zato obrnila in čeprav ju je dosegel še en plaz. sta srečno dosegla bazo. Messner je v nekem interjuju za italijanski športni časopis «La Ga-zetta dello šport* izjavil, da bodo to steno osvojili morda čez 20, 50 ali pa 100 let in bo moralo pred njeno osvojitvijo umreti še dosti ljudi Nadalje je še povedal, da je on človek kot vsi drugi in se boji nevarnosti kot vsi druai. Tveganje je le del njegovega poklica, če lahko alpinizem sploh imenujemo poklic. Naj omenimo. da je 32-letni Messner edini plezalec, ki je preplezal tri osemti-sočake in sicer Nanga Parbat (8 tisoč 125 m), Manaslu (8.15 m) in H:dden Pegk (8.068 m). Messner pojmuje alpinizem le kot borbo s samim seboj in kot preizkušnjo srnjih telesnih, duševnih, moralnih in kliničnih sposobnosti. Sloviti alpinist je še napovedal, da bo v kratkem spet poskusil neki vrhunski podvig, ni pa hotel izdati katerega. DUŠAN JELINČIČ BOKS RIM, 2n. — Evropska boksarska zveza je določila Italijana Righet-tija za izzivalca evropskega prvaka težke kategorije Francoza Lu-ciena Rodrigueza. * # • NEW YORK, 20. - Earnie Sha-vers .je podpisal pogodbo za dvoboj s svetovnim prvakom težke boksarske kategorije Muhamma-dom Alijem. Srečanje bi moralo biti na sporedu letos 20. septembra v Nevv Yorku in bo veljalo za naslov svetovnega prvaka te kategorije. Po nepotrjenih vesteh bo Ali za ta dvoboj prejel nagrado v višini poltretje milijarde lir. OBVESTILO ŠD Polet obvešča, da bo letošnji piknik T nedeljo, 24. t.m. Vabljeni so člani in prijatelji Poleta. Kraj, kjer bo piknik, bo javljen v sobotni številki Primorskega dnevnika. VLADIMIR GRADNIK 30. BITKA ZA BANJŠKO PLANOTO % ■ m&jhno vasjo Selo (južno od Sv. Lucije) in De-Pri Plaveh so na fronti, široki okrog 12 km, 19. pfekSta 1917 zjutraj tri italijanske divizije XXIV. korpusa Ole Sočo; najprej pri Desklah, nato pri Morskem, k- alu in pri Avčah. Pred tem je italijanska artilerija IS site a Vse sicer slabo utrjene in redko posejane avstrij-Drert^^žeije nad cesto in progo. Tu so bile le avstrijske enote slabše kvalitete, ki jim artilerija ni do- v^raže koij! PomaSala. Njihova naloga je bila, da odkrijejo in bgp^°r mogoče dolgo zadržujejo napad in sovražnikovo Sv0j.e^Ovanje pri forsiranju Soče ter tako dajo možnost ‘rišli komandi za pravočasne in pravilne ukrepe. . aPadalci so se brez hudega boja in z majhnim-i bfi arhi polastili poti in proge na levem bregu Soče in v ^ erh zajeli večje število avstrijskih vojakov, posebno Skitti 6zniakih tunelih, kamor so se skrili pred artilerij-°gnjem. Tudi mrtvih branilcev je bilo razmeroma itgPI^' Posebno od Bodreža navzdol. Brez velikih ovir in dflj so napadalci zavzeli zahodni rob Banjšice in pro-Povc.5?*0 do vasi Kanalski vrh. Seveda ni šlo zmeraj in 'v$Qci tako gladko. Tako so Italijani na primer zgra- dili severno od Avč pontonski most za prehod 22. divizije XXVII. korpusa. Zjutraj ga je zadela in precej poškodovala avstrijska granata in ga za nekaj časa onesposobila. 22. divizija, ki je imela nalogo, da čimprej o-svoji Kanalski Lom in vdre v dolino Idrijce pri Sv. Luciji, se je zato morala spustiti proti Doblarju, kjer je bil zgrajen drugi most. Toda tam so bile že druge enote, ki so tudi po načrtu čakale na prehod. Tako je 22. divizija bila v zamudi in načrt enotnega napada je propadel. To je imelo resnejše posledice v severnem kotu Banjšic. Tudi pri Doblarju in Ročinju so bili pontonski mostovi deloma poškodovani, a so jih kmalu popravili. Precej težav je povzročala tudi narasla Soča. Avstrijci so namreč porušili jez pri Sv. Luciji in narasla voda je divje drla in rušila pred seboj vse, kar ji je bilo na poti. Prizadeti so bili tudi nekateri nižje ob Soči postavljeni mostovi, vendar so bili onesposobljeni le začasno. Avstrijske zaščitne enote so se postopno umikale proti hribovitemu pasu. Le pri Kanalskem Lomu in Kalu so se trmasto držale in preprečevale vsako obkoljevanje mostišča pri Sv. Luciji. Tu so bili Italijani omahljivi, čakali so na pomoč svoje artilerije, katere zadetki niso bili dovolj precizni in koncentrirani. Tu se je že prej zapletla v boj 22. divizija, ki je imela zamudo pri prehodu čez Sočo. Če bi bila ta divizija tega dne pokazala večjo bojno udarnost in. iniciativo, bi verjetno obvladala trd odpor nekaj avstrijskih čet, še posebno ko ji je prišla na pomoč sveža alpinska skupina. Čas je bil zamujen. Avstrijci so dobili pomoč, zato je bilo vsako nadaljnje italijansko napredovanje na tem sektorju ustavljeno. General Capello je neborbenost zameril komandantu XXVII. korpusa (general Vanzo) in ga je naslednji dan odstavil. Na njegovo mesto je postavil generala Badoglia, dotedanjega komandanta II. korpusa pri Plaveh, ker je upal, da bo ta zlomil avstrijski odpor in s svojo divizijo prodrl v dolino Idrijce pri Sv. Luciji. Drugi italijanski korpus, ki mu je poveljeval general Badoglio, je deloval na sektorju vas Paljevo ("kota 383) — zahodni hrbet Vodic do vključno Sv. gore. Sestavljen je bil iz treh divizij, ki jim je pomagalo okrog 700 topov. Ti so bili razmeščeni na grebenih hribov od Planine čez Vrhovlje do Sabotina, lahki topovi pa tudi i PKEDOH NA BANJŠICE /25>—► AtonU umk —Jal mcfttfar. Mntt oucntp Hnlariov in okoli MILAN, 20. — Z bliskovito in odločno akcijo so karabinjerji pre s-kovalnega oddelka v Monzi davi ob prvem svitu osvobodili Patlizio Vallisi, 23-letno dekle, ki je bilo u-grabljeno 5. julija v milanskem predmestnem naselju Limb:ate. Obenem so karabinjerji aretirali tri ugrabitelje. Sonce še ni vzšlo, ko so karabinjerji pod vodstvom polkovnika Petrina Rossija potrkali na vrata stanovanja v Ul. Petricari v predmestju Milana. Odzval se ni nihče, vendar hrup, ki ga je bilo slišati izza vrat je bil dokaz, da so roparji še v skrivališču. Orožniki so vdrli v stanovanje in onesposobili ugrabitelje, preden so lahko segli po o-rožju. Takoj nato so osvobodili dekle, ki je še ležalo priklenjeno na posteljo z obvezo na očeh. Patrizia je takoj razumela, za kaj gre, kajti eden od ječarjev (pozneje so ga identificirali za 26-letnega Gaetana Nicotra) je med rvanjem s karabinjerji padel na njeno posteljo. Drugi orožniki so medtem v sosednji sobi aretirali druga dva bandita, 26- ■iiiniiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiin 11111111111111111111111111111111111111111111 PLENARNI SESTANKI OSTANEJO gLAVNA OBLIKA DELA Na beograjskem sestanku začetek razprave o vsebinskih vprašanjih Se vedno obstajajo razlike do nekaterih ključnih vprašanj (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 20. — Popoldne so de legacije 35 držav, ki se udeležujejo beograjskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju začele obravnavati vsebinska vprašanja dokumenta, ki naj bi ga pripravile za sklepni del konference. Gre za način izmenjave mnenj, način dela plenuma in delovnih skupin, kontinuiteto konference in čas trajanja jelenskega sestanka. Ker gre za vsebinska politična vprašanja, so jih udeleženke na pripravljalnem sestanku poskušale obravnavati celovito. Kot se je zvedelo, so še vedno razlike do treh, štirih ključnih problemov. Sestanek naj bi podredil celotno delo potrebi po bolj dinamični in celoviti izvedbi sklepnega dokumenta iz Helsinkov, iz katerega izhajajo številne naloge, ki so povezane z nadaljnjim razvojem varnosti in sodelovanja v Evropi. Delegacije neblokovskih držav, ki so predlagale dokument pričakujejo, da si bodo na pripravljalnem sestanku v prihodnjih dneh še bolj prizadevali zbližati stališča o spornih vprašanjih. Zato so priporočile, da delegacije nadaljujejo neformalno izmenjavo mnenj, ki bo, kot se ic zvedelo, potekala vzporedno s plenarnimi sestanki. Le-ti bodo glavna oblika dela pripravljalnega sestanka. Popoldne se je nadaljevala razprava o vsebini uvodnega besedila za dokument devetih nevtralnih in neuvrščenih držav, ki jo utegnejo uspešno sestaviti že med naslednjo plenarno sejo. B. B. Hilli HMMMf til til tl lil M lit III lili IM lllllllflllllllllllllllMIIllIlllf 111111111111111111111111111111111111111111111411111111111119 Solzivec za osebno obrambo Skrivnosten napad v milanskem baru MILAN. 2b. — Nekaj čez polnočjo je neznanec pri dvajsetih letih stopil v neki javni lokal v Ul. Tagiura, si nataknil krinko na obraz, se približal natakarju, 31-letnemu Ignaziu Palazzu ter streljal nanj s pištolo. Palazzo je tedaj držal v rokah metlo. Za trenutek je še obstal na nogah, nato pa je padel z obrazom na tla. Krogla ga je zadela sredi čela. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, toda upanje, da bi ostal pri življenju, je zelo majhno. Policija se sprašuje, če gre za po skus ropa, ali pa za obračunavanje med pripadniki raznih tolp. čudno se zdi namreč, da je neznani storilec zbežal ne da bi se zmenil za blagajno. Prisotni so ga zasledovali, toda brez uspeha. pogajanja o «pravični stanarini*. Predstavniki KPI so predložili svoje popravke, po katerih naj bi delno spremenili koeficiente izračunavanja vrednosti stanovanj (pri tem naj bi upoštevali posebnosti Južne Italije in podeželja), kar pa zadeva nepremičninsko rento KPI zahteva vrnitev k 3 odstotkom. Glede ponovnega periodičnega izračunavanja stanarin KPI predlaga, naj bi se-to dogajalo vsaki dve leti po preteku obdobja 4 let) in sicer glede na «Ceno lire». Pri tem pa naj bi se stanarine zvišale le za dve tretjini koeficienta zvišanja cene lire. Predstavniki levice vsekakor čakajo na račune vlade, iz katerih naj b; bil razviden vpliv na gospodarstvo posameznih spremenilnih predlogov. (st.s.) letnega Rosaria Sammartina in 27-letno Mariangelo Biki, ki se nista skušala upreti, pa čeprav sta imela samokresa v rokah. , Karabinjer, so osvobodili mlado Patrizio med najdramatičnejšo fazo ugrabitve, ko so banditi grozili, da bodo dekle ubili. Snoči, malo pred polnočjo so namreč med zadnjim telefonskim razgovorom z Vallisij: o zagrozili z ubojem talke, če ne bi v zadnjem trenutku dosegli sporazuma. Vendar zahtevana odkupnina je znatno presegala industrijčeve možnosti. Ko je nesrečni oče predo-čil to banditu, rrm je slednji zabrusil v odgovor: »Vrnili ti jo bomo po koščkih.* Bandit, ki je dotlej govoril mirno ir hladno, se je nato razvnel. iz njegovih ust se je usula toča psovk na račun Vallisijevih, nato pa ie hitro prekinil razgovor. Najbrž se je ob Vallisi je ve m odklonu tudi sam znašel v precepu. Ugrabiteljska tolpa je bila po a-retaciji vodje že nekaj dni v zagati. Skušala si je pomagati sama in zaključiti pogajanja z ugrabljenki-no družino, toda zaman. Ob ultimatu so tudi karabinjerji sklenili, da nemudoma začnejo sklepno akcijo. Skrivališče v Ul. Petricari so odkriLi že včeraj dopoldne, sprva pa nameravali zgolj nadzorovati roparje od daleč. Po snočnji grožnji pa so se odločili za takojšnjo akcijo. Težave za ugrabitelje so se začele pred devetimi dnevi, ko so kara-binjerji odkrili in aretirali nekatere | člane tolpe, najhujši udarec pa so' jim možje postave zadali v četrtek z aretacijo Rosaria La Porte. Slednji naj bi po nalogu mafije organiziral vrsto ugrabitev v Lombardiji. Orožniki so mu prišli na sled v Uboldu pri Vareseju po 55 hišnih preiskavah v mestni okolici. V skrivališču so nadalje našli precej orožja :n bankovec iz odkupnine za in-dustrijca Elia Fattorinija. Karabinjerji so že dalj časa vneto iskali La Porto, ker je julija lani pobegnil iz zapora v Materi, kjer bi moral odsedeti 1 i let zaradi nekega umora. Obtožen pa je tudi umora Lušgija Galbialija, 45-letnega trgovca, ki je bil ubit 5. aprila pred svojo vilo. Banditi, ki so ga hoteli ugrabiti, so ga zaradi njegove odločne reakcije ustrelili. Skupaj z La Porto so preiskovalci aretirali 36-letnega Candida Nicco-loja, njegovo ljubimko Adriano Loia-cono in 20 letno Tiziano Barisciani, ki pa, kot kaže, ni vpletena v ugrabitev Patrizie. Niccolo je prav tako kot njegov pajdaš star znanec poli cije in karabinjerjev, saj je imel že večkrat opravka s pravico zaradi vrste kaznivih dejanj. Po osvoboditvi se je dekle za nekaj minut razgovarjalo s časnikarji v karabinjerski vojašnici v Monzi. Poudarilo je, da so ugrabitelji ravnali z njo dokaj dobro, kljub temu pa se je bala, da jo bodo ubili. »Stalno sem imela pred očmi trenutek ugrabitve — je pripomnila — ko so roparji pomerili cevi pušk in samokresov skozi okno mojega avtomobila.* Dodala je tudi, da je vse te dni preležala priklenjena na posteljo z voščenimi zamaški v ušesih. Le od časa do časa, ko so želeli informacije od nje, so ji banditi odstranili zamaške. Pred slovesom jo Patrizia še začudeno komentirala: «Nečesa pa ne razumem: kako je mogoče, da se ljudje, ki stanujejo v takem bloku, kjer so me imeli ugrabljeno ne zavedajo, kaj se dogaja v tistem' stanovanju. Včasih sem kljub zamaškom tudi sama slišala hrup, ki so ga povzročali banditi. In stalno prihajanje ter odhajanje ljudi ob vseh urah: očitno je, da na tem svetu skrbi vsak samo zase. Vsekakor pa sem zelo srečna, da se je vse lepo izteklo.* (vt) V Jugoslaviji ni sledu po «Alexii» BEOGRAD, 20. — V Beogradu so davi uradno sporočili, da jugoslovanska policija kljub nasprotnim informacijam tujega tiska ni našla sledu jahte «Alexia» s katero so zbežali trije Francozi potem ko so o-ropali hotel »Club mediterranee* na otoku Krf (Grčija). Jugoslovanska vlada je bila obveščena o zadevi takoj po ropu in je takoj prišlo do sodelovanja med uradi «Interpola» Jugoslavije, Francije in Grčije, da bi ugotovili, kje se nahaja jahta «Alexia». Kot je znano, so prejšnjo soboto trije moški vdrli v «Club mediterranee*, ubili nekega moškega ter še cejšnje vsote dolarjev in okoli potnih listov raznih turistov. Zej’ hitro Se je utrdilo prepričanje, 0 so zlikovci iskali predvsem potne F ste. Zakaj? Po mnenju nekater* naj bi šlo za izraelske kroge, ‘ rabijo tuje potne liste za pošilja® svojih agentov v arabske dežele. 1 domneva je prihajala posebno ^ družine Daniele Valle, dekleta, je bila skupaj s časnikarjem A** siom Monsellesom, lastnikom ja** Daniela se je baje oglasila iz Ju^ slavije, toda sorodniki niso povse*” prepričani, da je dekle telefonira* od tam. Tudi osebnost časnikarja MonselF sa je precej zavita v meglo, saj T bil moški pred časom lastnik ne* ga nočnega lokala v Bologni. Gr**^ policija je prepričana, da je nap8? na «Club mediterranee* vodil ne’ Legend re. Za sedaj je gotovo le, da so lijanski financarji našli v bližini kov Tremiti gumijasti čoln, ki n*** oznako «4188 tender to Alexia»- 1IPP-: ' - f| H | | |: Z drzno in' bliskovito akcijo so karabinjerji včeraj zjutraj osvobodili Patrizio Vallisi, 23-letno milansko de**’ ki je bilo ugrabljeno v začetku julija. Obenem so aretirali tudi trt ječarje. Na sliki Patrizia s starši t***; po osvoboditvi (Telefoto ANS* .......................................t•■ll■lllll»al•■zl■llllllll••l■ll■llllll•l■l■ltlll•*Is■vll■lllll«lllM>«l■■ll■lllll«l■ltll■■llllllSllllI|mvllllIlltltlllll■Mlllllll«ll«llt■■«llllM■llt••ll■llllllllllllllll■lllllllllllr«fllll•lll■ll«lllMl*l»lllllll••«v«l**l>l> V TRETJEM TRIMESEČJU VSAKEGA LETA Zavojček eksploziva na ministrstvu za obrambo RIM, 20. — Predvčerajšnjim zvečer so v «palači vojske* na ministrstvu za obrambo našli določeno količino eksploziva. Patrulja karabinjerjev, ki je opravljala normalno nadzorno službo, je našla zavoj ček v katerem je bilo po uradnih izjavah okoli 100 g eksploziva. Po nekaterih drugih informacijah pa naj bi bilo v zavojčku 300 g eksploziva in tudi vžigalne naprave. Na vsak način naboji niso bili pripravljeni za vžig. Oblasti so uvedle preiskavo, toda ta je zelo otežkočena, ker v palačo prihaja vsak dan veliko število civilistov. 20. -ponoči V teh časih, ku je Verino več primerov raznovrstnih napadov, posiljevanj, ropov in podobno, je tudi Industrija priskočila na pomoč zasebnikom s tremi verzijami učinkovitega spraya. Tako učinkovitega, da »o ga varnostni organi proglasili za orožje ter je treba za nošnjo tega razpolagati z ustreznim policijskim dovoljenjem. Dekle na sliki prikazuje novi proizvod Jalov ali donosen napad na vlak? CARMAGNOLA (Turin), Trije oboroženi banditi so izvedli napad na vlak, ki pelje od Turina do Cunea. Polastili so se poštnih pošiljk. Roparji so vdrli v tretji vagon, kjer sta bila poštni uslužbenec in policijski agent. Nobeden od njiju se ni mogel braniti, ker so jima zlikovci grozili s pištolami. Tlelo verjetno je eden od roparjev dobro poznal poslovanje pošte na vlakih, saj je izbral samo sedem vrečk od več kot dvajsetih. Pravijo, da so se zlikovci polastili denarja za nekaj desetin milijonov lir. Drugi pa pravijo, da je rop spodletel, ker so bile v vrečah večinoma le razglednice. Policijski agent je zasledoval roparje, toda brez uspeha, ker so se ti odpeljali z avtom, ki jih je čakal v bližini postaje. Dogovor (Nadaljevanje s 1. strani) avtonomije, zaključuje predstavnik KD. Predsednik komisije Fanti je dejal, da je komisija dala odločilen prispevek k »obnavljanju države*. Fanti je še dodal, da je to »dokaz, kako je mogoče uresničevati programski dogovor*. Vsi pa so pozvali vlado, naj raztegne dekret 382 tudi na dežele s posebnim statutom. V senatu se medtem- nadaljujejo PO SREČANJU MED SCHMIDTOM IN CARTERJEM «NEVTR0NI» VZNEMIRJAJO BONN Nova «čista in clovekoljubna» bomba ugaja demokristjanom (Od dop:snika Tanjuga posebej za »Primorski dnevnik«) BONN, 20. — Američani je baje še niso izdelali, kljub teme pa se je Carterjeva «nevtronska bomba*, ki ljudi ubija, zidove pa pušča cele, ob Renu očitno že razpočila. Razprave o -posledicah odločitve ameriškega senata, da ZDA prično z izdelovanjem tako imenovane «nev-tronske bombe*, so v zahodnonem-ški prestolnici te dni potisnile ob stran vse druge počitniške teme. Čeprav se vodilni politiki demokrščan-ske opozicije doslej še niso vključili v polemiko, lahko že govorimo o značilni polarizaciji političnih sil. Medtem ko iz vrst vladajoče koalicije socialdemokratov in liberalcev prihajajo svarilna opozorila in moralni pomisleki, pozdravljajo bojeviti predstavniki strank Helmuta Kohla in Franza Josepha Straussa novo orožje kot zadnje učinkovito sredstvo, ki naj zaustavi «za naskok postrojene sovjetske tanke*, ki da se bodo vsak čas zgrniti nad Zahodno Evropo. Prvo avtoritativno obsodbo novega ameriškega orožja, ki bo, tako vsaj zagotavljajo njegovi očetje in zagovorniki — ubijalo «čisto» in «človekoljubno», je izrekel generalni tajnik socialdemokratske stranke (SPD) Egon Bahr, ko je v strankinem glasilu «Vorvaerts» zapisal, da nevtronska bomba pomeni dokaz »miselne perverznosti današnjega časa*. Človek je torej, kot je dejal Bahr, postal predmet drugotnega pomena, napredek pa se kaže v tem, da ostajajo ceste in drugi komunikacijski sistemi po eksploziji nevtronske bombe nepoškodovani in «takoj uporabni*. Lažje je pač pospraviti človeška trupla ka kor pa ruševine. Bahrovi izjavi, ki je brez dvoma obarvana emocionalno, vendar pa zadeva v bistvo problema, so se sedaj pridružili tudi »mladi socialisti*, ki so v posebni na bonsko vlado naslovljeni resoluciji zahtevali, naj najprej preprečijo, da bi nevtronsko bombo stacionirali v Zvezni republjki Nemčiji. Glede na to, da gre za taktično in ne strateško orožje, namreč ni dvoma, da strategi NATO pakta nameravajo storiti prav to. Takoj po povratku iz, ZDA je moral kancler Helmut Schmidt poseči v javno razpravo in se opredeliti glede na novo ameriško orožje. H. Schmidt je skušal biti pomirljiv, ko je poudaril, da so predstave o tem, da je nevtronska bomba strašnejša od atomske oz. vodikove zgrešene. Gre namreč — tako je dejal — za taktično orožje, nekakšno manjšo atomsko bombo z omejenim toplotnim delovanjem. Bistvena razlika med nevtronsko in jedrsko bombo je tudi v tem, da se lahko učinek nevtronskega orožja omeji na samo bojišče, pri čemer ostaja širša okolica, civilni objekti in jekleno orožje nepoškodovani. Kljub temu, da je poskušal delovati pomirljivo, sklicujoč se na stalno prakso dogovarjanja v okviru NATO pakta, ki preprečuje kakršnokoli ukrepanje brez vednosti prizadetih članic, kancler Schmidt vendar ni mogel prekriti določene zaskrbljenosti spričo dejstva, da se razgovori o omejevanju oboroževaine tekme ne premaknejo z mrtve točke, medtem pa oba vojaška bloka proizvajata nova in nova uničevalna sredstva. Prav zaradi tega je zahodnonemški kancler svoje razmišljanje o nevtronski bombi takoj povezal s predlogi za poživitev dunajskih pogajanj o omejitvi konvencionalnega oboroževanja in števila čet v Srednji Evropi. Bonn je, kar zadeva dunajska pogajanja očitno spremenil dosedanje stališče. Po srečanju s Carterjem ie namreč Schmidt izjavil, da novih pobud zahodnih držav na Dunaju ne nameravajo več pogojevati s konkretnimi rezultati pogajanj o omejitvi strateškega atomskega oboroževanja, ki potekajo pod nazivom «Salt II* med Moskvo in Washingtonom. Naslednji «mali korak* v politiki popuščanja napetosti in v poskusu zaustaviti oboroževalno tekmo lahko napravijo tudi pogajalci na Dunaju. IVO VAJGL Na dnevnem redu gozdni požari Kako se boriti proti ujmi, ki povzroča strašno škodo: tehnika ni dovolj, potreben je človek RIM, 20. — Vprašanje gozdnih požarov v Italiji postaja vedno bolj pereče. Od leta 1970 naprej so zabeležili približno 5000 požarov vsako leto v skupni površini 75.000 ha, od katerih 55.000 gozdnih. V letošnjih prvih treh mesecih so zabeležili že 521 požarov, ki so uničili 3 tisoč 700 hektarov. Žal pa je poletna sezona šele v začetku ter se zato dogaja, da se požari vrstijo drug za drugim. Škoda, ki jo povzročajo, ni sicer po mnenju strokovnjakov državne uprave za gozdove tragična, ali vsaj ni višja od poprečja v drugih državah, toda kljub temu predstavlja hudo izgubo za lesno gospodarstvo. Pripomniti pa je treba, da če se požar pojavi večkrat na istem območju, potem so posledice katastrofalne. Računajo, da ki jih utrpi gozdna uprava vS.ji leto zaradi požarov znašajo ok° $ milijard lir. Seveda ta škoda *%■ pošteva tiste, ki jo povzročijo frj ri glede trdnosti zemljišča in izguba zemljišč), na turist*00* in drugih področjih. Vse te P°sl ce je težko preračunati v de**8*' V zadnjih 20 letih so se pože*’*,^ verjetno hitro širili. Najbolj kr*®,, obdobje je tretje trimesečje v Lj Kje so povzročitelji požarov? ^ krat odvržen ogorek cigarete' j, premišljeno kurjenje ognja v ni dreves in podobno. Pojav s8% vžiga strokovnjaki skoraj izMjJ jejo. Računajo, da je 15 odst. rov gozdnih površin namerni® j odst. nenamernih, kakih 60 ods0 ne vedo komu pripisati. j Zakaj se vse to dogaja l*]??wl Giancarlo Calabri, od ravnatehhji gozdne uprave, pravi, da je trJi te vzroke pripisati povečanju št*'j prebivalstva, industrializaciji, 1J stičnemu razvoju ter dejstvu^ človek zapušča podeželje. Po **J ;) vem mnenju gre torej predvse*% zadevo, ki se tiče človeka M V veliko veselje turistov se-nadaljuje slikovito bruhanje sicilskega ognjenika Etne, ki se je po poldrugem lelo spet prebudil. Lava iu žareči kauini, ki bruhajo ix kraterja, ue ogrožajo prebivalcev bližnjih vasi (Telefoto AN3A) kega. Nekoč, pravi omenjeni nir, je bilo lahko pogasiti ogcoJ t lo hitro, ker je bil v bližini *%, sedaj pa kaj takega ni več m°*^f Ljubezen do narave obstaja & ^ dno, pravi, toda življenje se j° daljilo od narave. Obstajajo pa tudi tehnični 'fj« gi. Inženir Calabri trdi, da °D <: jajo na svetu tri področja, *' ct posebno dovzetna za požare: <*%jl je Sredozemskega morja, oste°je|i Amerika in afriške savane. Na področjih tip rastlinstva, suš**8 ,,r dobja in tako dalje, pogojuje)0 lo pogoste požare. ,J Kako se boriti proti tej < Državna uprava za gozdove Jtor glavnem usmerjena na iskanje *« ničnih sredstev, ki naj bi pote™p» pri gašenju požarov. Splošen vt**j« je, da se skuša reševati to vpr le z vrha in ne z direktnim i vanjem najbolj zainteresiranih d.,* bonih plasti, ki živijo na podr°°J kt jtu ogrožajo požari, (vk).