276. številka. Ljubljana, v petek 29.j;;novembra. XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po p osti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., [za jcdcn mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa.se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Uprav ni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
		na dom	
Za		......13 gld.	— kr.
u		......6 „	50 „
»		......3 „	30 „
	jeden mesec.	......1 „	10 „
Za	pošiljanje na	dom se računa 10 kr. na	mesec,
30 kr. za četrt \4t&. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
.  pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
B jeden mesec.......I   „ 40 „
D^F~~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo ,,8lov. Naroda".
Govor poslanca Ivana Hribarja
V 12. seji deželnega zbora dne 15. novembra 1889.
Visoka zbornica! Že ko smo imeli v razpravi normalno-šolski zaklad, opozarjal sem, da je deželni šolski svet prav čisto neopravičeno in v postavi neutemeljeno bil odredil, da se mora nemščina poučevati obligatno na tri- in štirirazrednicah slovenskih. Dotični ukaz je datiran z dne 5. februvarja 1887. in ima število 65G iz 1. 1885. Visoki deželni zbor je lanskega leta pozval slavno vlado, naj bi spremenila to svojo v postavi neutemeljeno določbo. Kakor vidimo pod štev. 5 poročila deželnega odbora, dosedaj še ni prišel odgovor od deželnega šolskega sveta, jaz torej tukaj izražam ž eljo, naj bi slavni deželni šolski svet na opravičene pritožbe, ki so prišle iz te zbornice, dal odgovor. Ne morem se zadovoljavati z odgovorom, katerega smo vspre-
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
ČeSki spisal Vacslav Bonoš-Tfebizsky, preložil I. Gornik. IDr-u.g-1 del.
IX.
ĆDalje.)
V tej palači bival je sicer jeden iz najslavnejših rodov češkega kraljestva. In zato tožilo se je, ko je umrl, tudi stenam po bogatirjih in niso pa niso se mogli navaditi nove gospode.
Pred nekoliko dnevi prispel je sem knez z vso svetlo družino. Pripeljali so se v temni, brezzvezdni noči kakor duhovi. Na dvorišči pa so migale baklje kakor pred dvesto leti, ko je v veliki dvorani ležal od tisoč voščenic ozarjen predposledoji potomec visokega domačega rodu.
Bežali so z Dunaja pred — kugo. Takrat prinesla je vselej, kadar so se začeli doli Turki gibati, vest na sever tudi do najpozabljeneje vasice — kuga. Dunaj pa je ležal črnemu poslancu s turških bojišč vedno na cesti.   Ni bilo niti mogoče
jeli pri proračunu normalno-šolskega zaklada iz ust prečastitega deželnega predsednika, Še manje pa z odgovorom, vsprejetim iz ust gospoda referenta v deželnem šolskem svetu. Prečastiti gospod deželni predsednik je sam priznaval, da se neso vprašale občine, torej faktori, ki imajo šole vzdrževati, ali žele obligatnega nemškega pouka, ampak kar kratko se je to ukazalo. Prečastiti gospod deželni predsednik pravi sicer, da imajo občine priliko pritožiti se, če niso zadovoljne z odredbo deželnega šolskega sveta. Meni se zdi ta argument skrajno prisiljen. Visoka vlada, respektive slavni deželni šolski svet nima pravice, postavo zato preruševati, da bi ga državljani sami spominjali njegovega nepravilnega ravnanja, in ga poživljali k njegovim dolžnostim. S tem pa, da se silijo občine k pritožbam, napravlja se jim tudi nepotrebno delo in nepotrebne sitnosti. Zaradi tega bi želel, naj se ta stvar čim preje pravilno reši tako, da se dotični ukaz prekliče in odgovori deželnemu odboru na njega pismo, da zamore poročati v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru, kaj se je ukrenilo glede njegove resolucije.
Tudi se mi zdi postopanje deželnega šolskega sveta preveč samooblastno. Avtonomni organi v deželnem Šolskem svetu o tem ukazu ničesar vedeli neso in mu seveda tudi pritrditi niBo mogli. Poudarjal je zadnjič gospod poročevalec finančnega odseka, da je deželni šolski svet sestavljen tako, da mu smemo zaupati. Jaz za svojo osobo imam to zaupanje do avtonomnih članov deželnega šolskega sveta; ali deželni šolski svet ima dvojno lice, v njem v mnogih vprašanjih ne odločujejo zastopniki avtonomnih oblastij, ampak mnogo ukazov se brez njihove vednosti izdaje in brez njihove vednosti izvršuje. Ni še dolgo tega, kar je deželni šolski svet odobril nek učni načrt za višjo slovensko dekliško šolo. Odobravam sicer, da se je to zgodilo; vender se mi pa ne zdi prav, da se je zgodilo brez vednosti avtonomnih članov deželnega šolskega sveta. Dokler bode deželni šolski svet postopat tako, da k tako važnim posvetovanjem ne bode klical avtonomnih zastopnikov, ne morem zaupanja imeti do te oblasti same, ker se premalo-krat pokaže njen avtonomni in le premuogokrat samo c. kr. značaj.
drugače misliti, nego da se je ondu ustavil in nekaj časa mudil. Predno so ga pa v cesarskem mestu dosti pogostili, stalo je to vselej nekaj dobrih tisoč glav.
Gospod knez pretegnil je na poti Štiri konje tako hitro je bežal pred strašnim gostom, dib njegov pa ga je, kakor se je zdelo, spremljal do Prage, v Pragi do njegove palače in v palači do sobe, v kateri sta pod težkim nebom od zelenega damasta ležala na posteljci dva dečka, podobna drug drugemu tako, da je knezu prišlo včasih na misel: „Ako bi se starejši ne imenoval Makso in mlajši Hugou, ne mogel bi ju niti vselej razločiti." Razven za konje živel jo knez ves za oba otroka. Ljubav njegova do otrok pa se je najlepše pokazala s tem, da mu ni bilo štirih konj, najhitrejših tekačev žal, da bi bil kar najhitreje s kuginega torišča. Dva — „Bliska" in „Strelo" kupil je stoprav pred letom od Habichtsburga za štiri tisoč zlatov in predvćerajnim dobil jih je na jedenkrat nekje za Trebono ondotni konjederec v roko.
Danes je pa starejši — Makso — popoludne zbolel. Hijacintove njegove oči prevlekle so se kakor z meglo, pod njimi napravili so se modri krogi, sveži, cvetoči obraz je nekako hitro upal in po glavi
Deželni šolski svet prerad zagaža v neinško-vanje in le prerad avtokratno postopa. Pritoževal sem se zadnjič, da gospod referent deželnega šolskega sveta ni ravnal v zmislu ravnopravnosti, ko je v finančnem odseku slovenskim poslancem odgovarjal nemški. A kaj mi je odgovoril? Da nimam pravice poučevati ga, katerega jezika naj se poslužuje v tej visoki zbornici. Gospoda moja! nStolz lieb' ich den Spanier" — pa ta španjska grandezza tu nikakor ni bila umestna ; kajti gospod referent je bržkone pozabil, da ne govori z Ivanom Hribarjem, temveč z deželnim poslancem in o tem pač ne more biti dvojbe, da tak ton nasproti deželnim poslancem ne pristoji vladnemu zastopniku. Ako so v češkem deželnem zboru celo c. kr. namestnika naučili češki govoriti, imamo vender tudi mi pravico zahtevati od podrejenih organov, naj spoštujejo ravnopravnost. Sicer pa bi se bil gospod referent v tem oziru lahko vzel za izgled svojega najvišjega uradnega predstojnika v deželi, prečastitega gospoda deželnega predsednika in obžalujem le, da se ni na to oziral temveč na tako osoren način odgovarjal na moje dobrohotna besede.
Gospod referent je takrat tudi na druge reči odgovarjal in hotel moje besede postaviti v opreko z resnico, ko sem dejal, da se niso občine vprašale o obligatnem pouku nemščine. Navajal je, da so se 1. 1881. nekatere občine povpraševale radi tega. Ne zanika vam tega; toda premisliti je treba, da je bil takrat deželni Šolski šolski svet po svoji sestavi ves drug nego danes; takratni člani avtonomnih oblastij so takrat gojili druge želje glede poučevanja nemškega jezika, ko jih goje današnji. Zato je bilo neumestno, sklicevati se na dotično povpraševanje, ker so se povpraševale le občine, ki so že naprej rekle, da hočejo pouk nemščine v svojih ljudskih šolah in tedaj ni bilo dvoma, kako bodo odgovorile. Sicer pa ga je desauvoval prečastiti gospod deželni predsednik, ki je sam priznal, da je 1. 1887, poslal ukaz, ne da bi se bile občine prej povprašale.
Zaključujoč, apelujem torej na visoko c. kr. vlado, da bi v deželnem šolskem svetu večji delokrog odmerjala avtonomnim odposlancem.
dečkovi mogli bi prižgati užigalec. Ko se je začel prijemati za glavo in tožiti, da ga boli, slišal bi bil knez raje, da je povodenj zrušila vse mline, da so veliki ribniki zbok množine vod njegovo posestvo preplavili na deset milj daleč.
„Skrij me — ne daj me! — Poglej, kako grabi oni-le mož po meni!   Proč odtod, proč!"
In deček držal se je za glavo in hotel vun ua hodnik. Knez moral se je truditi, da ga je udržal,
„Žuga nam, grozi. —Ali ne slišiš? Zbežimo !
— Otec ustreljenca je! — Ali veš? —Ali se spominjaš? — Takrat na lovu?"
Le s težavo posrečilo se jim je, da so mladeniča spravili v posteljo, zmešnjave pa, ki je nastala sedaj v palači, ni popisati. Bilo je tu slišati kakih pet jezikov, — razvezali so tudi lakaji svoje jezike. Drug drugega ni razumel in drug čez drugega so klicali. In k temu pridehtela je še ko-mornica na hodnik lomeč roki, češ, da kneginja že tretjič omedleva In trpelo je dobre četrt ure, predno so upregli konje in se odpeljali po zdravniško pomoč.
„ Mesto očij ima jame, mesto  las suho travo
— samo kost — roki mu kreščiti, kakor velo listje . . . Oče moj! — Oče ! —"
DćieHnmi sabo r kranjski.
(XIII. \eitrcn»n»eja dne 1 8. nov. 1889.) Poslan«Stfflflilbeeg wl poroča za finančni odsek in stali ilidese»*e p •red loge:
1. Gnliji i noiore deželne bolnice na zato kupljenim ntaMu *i iik I potrdi s pogojem, da so potrebni trožMatfccstii troske bolnice za kužne bolezni, predpltptaoj gradnje popolnoma preskrbljeni in zagoliijerniiti. V ta namen naj se porabi skupilo za »JnjeS tal« nično posestvo v znesku 120 tisoč gld. iiolkrr«»aijj«ke hranilnice za novo bolnico namenjeni pti![<v^eWkr znesku 60.000 gld. Dežela da za novo Mkjcoo) u Ajtevši troške za dokupljeno stavbišče, atokilo s »e«'obhodna potreba, prispevek v znesku 1O0!gl Id 1.1, tai pa se nikakor ne sme prekoračiti. "Vfofolfluioilo stavbinskih trojko v mora se računiti na piiierrn»rwiizdaten prispevek mestne občine Ljubljani, ** hrJtero naj deželni odbor izvrši potrebne ooiiittvve-a
2. Deliliz:bo.or, ki dovoli prodajo starega bol-ničnega poseiln^s »g^oto vilom nove bolnice naroča deželnemu tuku,, o tis se z gospodom Gorupom na podlagi njegoiefoc*niniilboe pogodi, plačevanje pogojene svote v znesliiliO*.(i)(JW gld. primerno uredi — kakor bode stavba upre.? doiotal la, staro posestvo pa še-le tedaj izroči, I«lioOd'Ueacuvo poslopje gotovo.
3. Deldiioi-dtUtar naj z g. Gorupom in mestno občino Ljubijiilko ololua -vnava o nrepuŠ&enji sedanjega bolničnega H višj o dekliško šolo s slovenskim učnim jeitor m. n, račji vsa dotična uprašanja ter primerno uta, kikit bodo moral še potrditi deželni zbor.
4 GosftiijU Gcmru pu in kranjski hranilnici se izreka nadi HfcUnijo »dušnih durili h najtoplejša zahvala v imenu is^olel«.
5. Ako k bi opiliipri gradnji nove bolnice treba ozirati tudi llblJ «Wka prostore za porodnišnico in na sta no vanje ntoo | potirebnih osob, obrne naj se, deželni odbor talin;, a . ti; ado za primeren donesek k stavbenim tnitimff.
G. Za iiiiKrtftieocop •irte in proračune nameravane nove bolnice t r-janiti^tavbinega zaklada in na podlagi primeriKjispnlu olnj iega programa je treba razpisati omejili Mtc^c^JJ i: n se tlo volita za najboljše načrte dve najiili, piorta v znesku 1O00 gld. in druga 500 gld.; nagnli ooddsa v Bporazumu tehniških in zdravniškihiio»v;vijaBfov dež. odbor.
7. Za sklep ggW»<) prodaje starega bolničnega poslopja je tok Hz|Spll>» siti najvišje potrjenje.
8. Deželni« oJbfcoru se naroča, da zagotovi Btavbeni zakfoUv^rsili ntmponiinane obravnave, prične korake za imSlev^v |k ilenenega novega poslopja ter poroča o pojiibP,   iMrtifa in proračunih.
Nadaljeitivi i beinčni odsek sledeči dve resoluciji :
I. Dc'rtztfcooji stjklene novo gradnjo popolne deželne bolnie r/vLjjubljaiij, ki naj obsega vse oddelke zdiullv^l, „ lew priznava potrebo z ozirom na krajevneineŠMiTj, da je treba pospeševati po močeh koniiik i»sh -vstvene zavode za bolnike in hiralce v oljeiotlbs-eseji« tudi zvunaj Ljubljane; izjavi torej, da jepip^v!vljer«a dati v ta namen primerne podpore.
II. Ker se = je pokazala potreba posebnega ophthalmologllitgs a   oikfltlelka v tukajšnji bolnici in
In de{(t|a sat^ul roki po knezu, katerega še nikedar ni tuiil tflttoo, katerega je vedno imenoval le francoski. Diid«:esp«rvikrat v materinščini.
„Brani«,   oMll" ,: • - .
Kakorfeb«, ra-avno, tako govore v Podlesji. In kako mipriilo<»jatt;i(kxakor bi na sto zvončkov zvonili; — Naoiilies je nekaj besed od lakajev in včasih je sli!il,d&-a fao kličejo strgani, debeli otroci na njih poadn Bfivvnje roditelje. Danes pa so mu prišle besedenj-fossak,  kakor bolezen v glavo.
Knez liit i oiidli ganil od postelje. Sedel je nad ljubljen« t 8 sklene nima rokama in z očmi uprtimi v obledeli lici - dečkovi, ki sti se pokrivali polagoma stolno - Oliodfllfikaflto barvo.
Okrogppe^ U kne» gmje bile so v njeni sobi vse služabnice. Pla^jaJali ji je omedleviea za omedle-vico. Kadar pi bi e je zavedla za nekaj hipov, vselej prišla jejjeizS I Uit grozna beseda: kuga. In vselej morali»jp <ej rj poodati zrcalo, ako seji ne prikazujejo na torn»flm, • dvaintridesetletnem obrazu madeži, katmio* 1 DooPajski zdravniki proglasili za brezdvojbeiiemlorfe sit«ašne bolezni. A obraz njen bil je le za ipizi:ns anjee bletlejši — usta še vedno tako temnomiu, it« o ■ zloglasnih madežih nikjer niti sledu. (Dalje prib.)
ker je sedaj najugodnejša prilika za tako organizacijo s sodelovanjem že uporabljenih finančnih sredstev, naroča se deželnemu odboru, da na podlagi nasvetov bolničnega ravnateljstva takoj primerno oživotvori ophthalmologični oddelek."
Baron Schvvegel utemeljuje predloga finančnega odseka in naglasa, da je finančni odsek uvaževal, da se nova bolnica zida po najnovejšem, po pavi-Ijonsistemu, da pa troški ne smejo presegati 300 tisoč gold., večje svote pa nikakor dežela ne more dovoliti.
V glavni razpravi poprime besedo dr. vitez Bleiweis-Tr8teniški. (Govor smo že priobčili.)
Poslanec Pa ki ž misli, da nikakor za zdaj še ni treba graditi nove bolnice, ker so časi neugodni. Se dvajset let gotovo zadoščuje Bedanja bolnica, zato treba čakati boljših časov. Koliko pa bode koristila nova bolnica, saj še stara ni dosti. Občine ne morejo pošiljati bolnikov tako daleč v Ljubljano, z Dolenjskega so Bamo jeduega poslali, a še ta je na potu umrl.
Potem govori gospod poslanec Ivan Hribar, katerega govor priobčimo po stenografičnem zapisniku.
Baron Schwegel odgovarja Pakižu, da je zdaj čas, da se za deželne naprave kaj stori, kajti zdaj je še državni prispevek za deželne namene, čez šest let ga ne bode. Če Želi poslanec Pa ki ž ustanovitev hiralnic in bolnic po raznih krajih dežele, ustreza temu gotovo resolucija, ki jo nasve-tuje finančni odsek. Opombe dr. viteza Bleiweisa-Trsteniškega so gotovo vsega uvaževanja vredne, a pomisliti je treba, da se bodo po deželi mtsnovile bolnice, kakor v Komendi. Tedaj bode število, do ločeno za novo bolnico popolnoma zadostovalo. — Potem se vsprejmeta prva dva predloga finančnega odseka.
K tretjemu predlogu oglasi se poslanec dr. Tavčar in priporoča, da se naj naroči deželnemu odboru, da se dogovori z mestnim zastopom Ljubljanskim, da se prej ko mogoče osnuje višja slovenska dekliška šola. Govor priobčimo po stenografičnem zapisniku.
Predloga dr. Tavčarja nemški poslanci ne podpirajo,  pač  pa  vsi slovenski poslanci.
Dr. Vošnjak   pozdravlja  predlog Tavčarja z veseljem.   Deželni  odbor v svoji   večini gotovo srčno želi ustanovitev višje slovenske dekliške šole, a zbal se je samo ogromnih troškov, da si ni upal z določenim predlogom stopiti   pred   deželni zbor. Gotovo ni umestno,  da slovenske deklice hodijo v tuje zavode,   kjer se poučava večinoma le nemški, zato je deželni  odbor z veseljem na znanje vzel, da uršulinski   samostan   hoče  ustanoviti višjo dekliško šolo. S tem ustanovljenjem bode gotovo pot pokazan na tem  za Slovence   še  novem   polji in dobili bodemo višjo dekliško šolo. Ako dežela usta-i.ovi višjo dekliško šolo, iznašali bi stroški doBti več, nego če jo ustanove uršulinke,   kajti  za licej ali dekliško   gimnazijo  bili  bi troški   jako visoki, da ogromni. Številke,   ki so se navajale   za to šolo, ustrašile so skoro  deželni  odbor in ker od mesta Ljubljanskega doslej   še  ni dobil  nikake izjave v tej zadevi, poroča o pogajanjih z uršulinskim samostanom v Ljubljani. Predložil je samostan učni načrt. Šola ta bi imela  tri razrede in je učni načrt popolnoma  posnet  po  djevojački  višji   šoli v Zagrebu.   Poučevalo   se  bode   tudi v gospodinjstvu. Za zdaj bi bila taka višja dekliška šola dobra, vsaj bi se ustanovila takoj,  kajti dolgo časa bode gotovo trajalo, predno se dovrše obravnave mej Ljubljanskim mestom   in deželnim  odborom  o napravi te Šole.  Uršulinski   samostan   zahteva  le  za šest učiteljskih močij po 210 gld. na leto, torej skupaj 12GO gld., kar je ceno.  Ne brani se tudi, da ima dežela, oziroma deželni odbor nadzorstvo na ti šoli, torej nasvetuje:   „Deželnemu  odboru se naroča: z uršulinskim redom obravnavo, tikajoče se višje dekliške šole s slovenskim učnim jezikom nadaljevati, eventualno zjediniti se z redom o plačilu prispevka iz deželnih sredstev, za ustanovitev in vzdrževanje tega učnega zavoda."
Dr. Schaffer govoreč proti nasvetu dr. Tavčarja pravi, da mu ne pride na um kritikovati darila poslanca Gorupa, a da pri sedanji razpravi ni nikakor na mestu. Prej morajo določno razpravljene biti zadeve, kakor jih naglasa četrti predlog finančnega odseka, potem šele more deželni zbor sklepati. Ako se ima dovoliti kak donesek za višjo slov. dekliško šolo nema s to razpravo zgradba
nove bolnice popolnem nič opraviti. BQui bene di-stinguit, bene docet!"
Baron Schwegel opaža, da še ni nikakor rešeno vprašanje, je li gosp. Gorup naklonil svoje darilo mestu ali deželi. Treba je, da se vsa zadeva natančno razjasni, zato pa ni zdaj še čas, treba še obravnav, pri katerih se bodo vprašanje določno rešilo, a to je vprašanje prihodnjosti. Pri glasovanji vsprejmo se vsi predlogi finančnega odseka, isto tako resolucije dr. Tavčarja in dr. Vošnjaka, zoper kateri glasujejo le Nemci. Tudi prva resolucija finančnega odseka se vsprejme. K drugi resoluciji finančnega odseka, ki hoče, da se za hrbtom deželnega odbora kar na vrat na nos ustanovi ophtha-mologičui oddelek v tukajšnji deželni bolnici oglasi se poslanec dr. Tavčar, katerega občno pozornost vzbujajoči govor smo po stenografičnem zapisniku že priobčili. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje AeŽele.
V Ljubljani, 29. novembra.
Konferenca zaupuikov, katere je sklical grof Hohenvvart, trajala bode dva dni. Vodje državno-%t»orskc desnice se ne bodo posvetovali le ob organizaciji stranke, temveč tudi skušali stopiti v dotiko z vlado, da se ž njo dogovore o pogojih, pod katerimi bi desnica še nadalje podpirala vlado. Kakor se govori, je vlada že voljna priporočati sankcijo zakoua o jezikovnem občevanji in Šolah za narodne manjšine, o katerih je sklepal zbor češki, Tudi nemškim konservativcem hoče nekoliko prijeti jati v šolskem vprašanji, če tudi še neče privoliti verske šole. Želeti je pač pred vsem, da se v šolah otroci razdele po veroizpovedanjh i u da se nastavljujo učitelji, ki so iste vere kakor učenci. Ćh vlada v to privoli, bodo morali priznati konservativci sami, da so ž«! mnogo dosegli.
4 VšUI državuozborski poslanec Hlavka, ki je že bil 200.000 gld. podaril za akademijo znanostij, je sedaj, ko je osnova tega zavoda zagotovliena, podaril akademiji še hišo, katero baš zida. Češki poslanci v moravskem deželnem zboru bodo pa v bodočem zasedanji predlagali, da se dovoli letna subvencija akademiji iz raoravskega deželnega zaklada.
Kaieiilb i o<lseIt ima po dve seji na dan, ker ima mnogo gradiva rešiti. Prctresovatije načrta kazenskega zakona vrši se kaj temeljito in se bode vladna predloga d marsičem premenila. Tudi levica se pridno udeležuje tega dela in ne nasprotuje samo,' kakor je v nekaterih druzih zadevali njena navada. Posebno dr. Kopp je že stavil mnogo predlogov, mej njimi nekaj prav umestnih.
Poljaki so v minolein zasedanji gul2«l£<'t£a deželnega zbora povsem prezirali želje Rusinov. Rusinski poslanec hotel je poročati v svojem materinem jeziku, pa mu neso pustili, ker je nekda uradni jezik deželnega zbora poljski. Ko so pa Rusini potem predlagali, da se deželnozborBki red premeni tako, da se bode tudi v rusinSčini smelo poročati, in za ta predlog zahtevali nujnost, se je nujnost odklonila. Predlog se je izrodil odseku, kjer je pa obležal nerešen. — Poljski deželni poslanec izdal je sedaj brošuro, v katerej dokazuje, da Poljakom gre prvenstvo v Galiciji, ker so kulturni element v deželi. Rusine slika za nelojalni, ruso-tilski in nekatoliški živelj. Rusinskim listom predbacuje, da nasprotujejo Taaffejeveniu sistemu. Poljakom pa priporoča, da naj se ne prehite s spo-razumljenjem z Rusini. Če tak veter veje mej poljskimi poslanci, kakor v tej knjigi, potem pač spo-razumljenje ni lahko mogoče.
V zbornici ogcr.sk.cj je bila predvčeraj jako buma seja. Ko je ministerski predsednik govoril, je opozicija strašno kričala, tako, da skoro govornika ni bilo moč razumeti. Predsednik zbornice se je zaman trudil, da bi zdržal red. Posebno je pa bil velik hrup, ko je Tisza očital grofu Ap-ponyiu, da je premeni) svoje mišljenje, in govoril o elementih zunaj zbornice, ki Kossuthovo ime zlorabijo, da Širijo r jvolucijouarne ideje. Apponvi in Iranvia sta kratko odgovarjala ministerskemu predsedniku, pa njih govora se nesta mogla dobro razumeti. Poslednji je zahteval od Tisze, da naj pove imena onih ki širijo revolucijonarne ideje, če tega ne stori je obrekovalec. Poslanec Ugron je pa začel govoriti, ali bolje rečeno kričati, ne da bi mu bil dal predsednik besede. Rekel je, nezavisua stranka nema druzega orožja, kakor prepričanje svoje. Njegova stranka je za personalno unijo, za katero se je izrekel Kossuth. Potem je pa očital ministerskemu predsedniku, da obrekuje. Ko je Tisza zopet ustal, da bi govoril, je mnogo poslancev ostavilo zbornico, kričeč, da ga nečejo poslušati. Ministerski predsednik je skušal zavračati trditve, da je obrekoval. Zbornica se pa za govor njegov ni več dosti zmenila.
Veiaiij«1- države.
Francoski minister vnanjih zadev izrekel je zadovoljstvo svoje, da italijanski prestolni govor obeta odpravo diferenčnih carin. Pogajanja o novej trgovskej pogodbi se kmalu prične.
Prestolui govor, s katerim sta se otvorili rum u ■■ alt i zbornici, naglasa, da se je dežela že naveličala bojev ter želi marljivega dela, da Be zboljša finančno in gospodarsko stanje in sankconujejo prikladne naredbe, 8 katerimi se bodo zagotovile izvršenje blagodejnih nalog javih oblastij. Kralj konstatnje, da je opazil tako mišljenje na potovanji svojem po deželi in se zahvaljuje narodu, ki ga je povsod prijazno vsprejemal na potovanji. Ti vspre-jemi so se utrdili vez, ki veže dinastijo in deželo. Prestolui govor z veseljem naglasa, da so odnošaji z vsemi državami dobri in da so- je skupnemu prizadevanju vlastij posrečilo ohraniti mir. Finančne razmere so povoljne, zadnje leto kaže celo preostanek. Napoveduje se več predlog glede reforme davčne sisteme, reorganizaci e posojilnic, osnove skladišč v večjih mestih, organizacije sodišč in neodstavnosti višjih sodnjih uradnikih, osnove žan darmerije, popolnenje vojske in grajenja utrdb. Napoveduje se tudi, da se pomladi začne gradi most Ci?Z Dunav.
Dopisi.
\r. l.ii i jsli<-a oferafa 20. nov. [Izvirni dopis ] Čitatelj židovskih nemških listov si mora misliti, da bomo Slovenci kmalu zatrli poslednjega mej nami živečega Nemca, sami pa da se topimo v potokih dobrot in ugodnostij, katere nam dotekajo po sedanje j vladi. Torej bi bilo popolnoma opravičeno postopanje naših vlado podpirajočih po slancev! Dobro še pomnimo lepe besede Taaffejeve: „Slovanov ne pustim pritiskati na steno", ozrimo se torej na posledice tega povelja.
Naš c. kr. okrajni glavar, g. M. Grill, rodom Kočevec, ne more si nikakor misliti, da bi se moral ravnati po navedenih besedah, on dejanski ne pozna § 19. osn. zakona, pošilja jedino nemške dopise župnijskim uradom, šolskim vodstvom, da včasih celo kraj. šol. svetom in preprostim kmetom Ako je njegov dopis venderle slovensk, naslov naj vsaj priča, da list prihaja iz velenemške pisarne! Iz zanesljivega vira čujem, da je častiti župnijski urad pri Sv. Lainbertu prosil že Štirikrat slovenske ga uradovanja, slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa je odpisovalo tudi na » 1 o v en s k e uloge vedno le nemški in to je opravičevalo s tem: Dass itn Kronlande Kruin sowobl die sloveniscbe ais auch die deuttche Sprache Landessprachen and dahcr beide glelchberechtlget sind, dartlber bestebt uuter objectiv denkenden Menschea schon liingst kein Zweifel mehr. — Es steht daher coordinirten Aemtero, wie es die k. k Bez.i ksliauptmanuscl.. ft und die Pfurriimter sind, di Waht z\vischen beideu Sprachen ffir den dieiistlieben Verkehr frei".
Ne trdimo, da na Kranjskem ni Nemcev, pač pa mislimo, da se radi petih odstotkov Nemcev (večinoma Kočevcev, ki tudi pravilne nemščine ne umejo!) ne bo dopisovalo vsemu narodu slovenskemu nemški! Jeduakopravnost jezikov, kakeišno naš g. Grill sam priznava, po mojoj misli je, če se uradu je h Slovenci slovenski, z Nemci nemški. Ali je j e d n a k o p r a v n o s fc , Če g. Grill dopisuje v popolnoma slovenskem okraji Slovencem in slovenski u r a d u j o č i m uradom nemški? Vsak objektivni presojevalec bo obsojal ravnanje Grillovo. — Znani § 19. osn. zak. daje vse pravice jeziku slovenskemu, ta paragraf pozna g. Grill, čuvati mora, da se izpolnjuje in tudi s a in se mora po njem ravnati.
Častiti župnijski urad pri Sv. Lambertu se ne straši žuganja „so vverde ich beintisaiget sein, Sie durch eine Belehrung hoheren Ortes vou dem Irr-thume (ako namreč misli, da jo prošnja in zahteva slovenskega uradovanja, to je izvrševanja § 19. osn. zak. upravičena) abzubringen" in se bo o tej zadevi pritožil na visoko c. kr. deželno vlado, gospode deželne in državne poslance pa opozorujemo s tem, kako je pri nas z ravnopravnostjo.   § 19.
Iz S.-Hlrašicc 20. novembra. [Izv. dopis.] Pozabljen in nepoznat je naš trg. Pešajoče „Bralno družtvo", ne snuje veselic, marveč mirno pričakuje kake dušice, da nas zopet oživi in da se povrnejo oui časi, ki so vladali pred desetletjem. Bog ve, vrnejo li se še kdaj?
Jednoličnost društvenega življenja spreminja več važnih [faktorjev. Včasih zanese burja v naš trg kakega popotnega — agenta — Žida, da nam pogreje kristijansko kri; po trujevem potu pa se pritepe kos »žlahtnega rodu" — Tržaške Irredente, ostane nekaj dnij, pobere dobre — za slabe ža-ganice in pošlje vso suho robo svojim iskrenim bratom, onkraj globoke luže, v blaženo deželo citron in — fig.
Že nekaj let sem dobiva tukajšnja šola šolske potrebščine, od neznane — dobrotljive roke, za revne učence. Tudi letos ni usahnil vir naklonjenosti ! Doposlal je preblagi domorodec Ivan Pogo-relec, poštni oiicijal v Trstu, lepo vsotico, da se uporabi v gori navedeni namen. Istotako je njega dobrohotna naklonjenost in ljubezeu do slovenske mladeži pripravila tukajšnje »Strelno društvo", — da je odstopilo čisti dohodek.
Bo« živi vrlega domoljuba in ga ohrani Še mnoga leta naklonjenega!
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je pogorel -cem v Gorenji Slivnici pri Grosupljem 400 gld.
— (G o s p. M. Vošnjak) podaril je 100 gl. za podporo revnejših dijakov zlasti na slovenskem oddelku gimnazije Mariborske.
— (G o s p. prof. F r. Š u k 1 j e) drž. in dež. poslanec, poslal je „Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji" 67 reci sedem in šestdeset goldinarjev, katere je nabral pri skupni večerji narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora. — Kot podpornik je društvu pristopil g. dr. M. S ch m trma U 1 iz Brežic poslavši društvu petak. — Na Dunaji pa je g. M. H. imenovanemu društvu podaril tri goldinarje. Srčna bodi hvala vsem imenovanim prijateljem revnih slovenskih velikošolcev na Dunaji. V poročilu o prvem občnem zboru imenovanega društva izostalo je ime vrlega Dunajskega Slovenca gosp. Antona Koželja, ki je mej pr vimi ustanovniki tega društva položil p e td e s e t a k v korist revnim slovenskim velikošoleem na Dunaji.
— (Odbor društva „Pravnika") ima jutri v soboto ob 6. uri zvečer sejo v načelnikovi pisarni. Gg. odborniki izvole naj priti, ker se je posvetovati o važnih rečeh.
— (Na mestnih ljudskih šolah Ljubljanskih) delila se bodo učencem in učenkam jutri spričevala za preteklo dobo šolskega leta.
— (Zaupnica.) Volilci iz Podgrajskega okraja, iz občin Materija, Podgrad in Jelšane, poslali bo svojemu poslancu in uredniku „Naše Sloge" g. M. Mandiču naslednjo zaupnico: Veleučeni in velespoštovani gospod! Poznavajoči Vašo odločnost, Vašo neustrašljivost, Vašo sposobnost, Vaše moštvo, Vaš značaj, sploh vse vaše vrline, glasovali smo jednoglasno izbrani volilni možje Podgr^dskega sodnijskega okraja pri volitvi dne 25. junija t. 1. uzajemno z volilnimi možmi Voloskega sodnijskega okraja vsi za Vas, da nas bodete zastopali v deželnem zboru Istrskem. Kajti preverjeni smo bili, da bodete vse svoje moči upotrebili v korist tega okraja in da bodete krepko branili pravice naroda slovenskega in hrvatskega, katerega veren sin ste in katerega odlično mesto Kastav Vus je imenovalo Bvojim častnim meščanom. A dogodilo se je, kar nismo pričakovali. Visocega deželnega zbora večina ni potrdila Vaše izvolitve. Obžalujemo, da Vam je bila tako odvzeta mogočnost, zastopati nas v celem zasedanji letošnjega zborovanja. Dovolite, velespoštovani gospod, da vam podpisani zaupni možje Podgradskega okraja v imenu votilcev, katere smo zastopali, ko smo za Vas glasovali, Izrečemo popolno zaupanje, proseč Vas ob jednem, da tudi v bodoče, kakor do zdaj, krepko branite časti iu pravde naroda slovenskega in hrvatskega. Živeli se mnogo let! Podgrad, 15. novembra 1889. (Sledi 26 podpisov.)
— (Duhovniške spremembe.) G. Valentin Jarec, Župnik pri sv. Florijanu na Boči, dobil je župnijo v Kostrivnici.
— (Klub slo v en sk ih h ic i ki is to v) priredi jutri zvečer ob l/a9. uri v steklenem salonu čitalnice društveni „Jour fixeH, kateremu vabi Člane in prijatelje kluba, — Vspored: Igranje na citrah. Iz posebne prijaznosti g. Schwaiger in gospod Piaueeki. — Berilo. — Petje. — Bicikliški kvartet. Reditelja večera sta gosp. J. Medved in gospod J. Jerman.
— (Hrvatski jezik pri sodiščih v Istri) polagoma napreduje. Okrajno sodišče v Buzetu treba imenovati v prvi vrsti, ker vse hrvatske uloge rešuje v istem jeziku. V drugi vrsti pa je okrajno sodišče v Pazinu, katero sicer ni tako dosledno, kakor sodišče v Buzetu, no izdaje odloke v hrvatskem jeziku, ako je tožba hrvatska. Tudi okrajno sodišče v Motovunu začelo je izdavati hrvatske odloke.
— (V Vipavi) polit, okraj Poatojinski, izvoljen je županom g. Karol Maver, graščak, občin-svetovalci gg. Anton Hrovatin, Josip 2vokelj, Ivan Može iz Vipave, Ivan Tomažič iz Samobora, Matija Kobal iz Vrhpolja, Anton Kodela iz Dupelj, Ivan Zurk iz Gtadiša in okrajni sodnik Ivan Nosan. Kakor se nam poroča, je izvolitev zadnjega neveljavno spoznana iu se ima mesto njega vršiti nova volitev.
— (Izpred sodišča.) Danes vršila se je pred deželnim sodiščem v Ljubljani apelna obravnava o znanem dogodku v Lescah. Deželno sodišče spoznalo je trgovca Frana Orešek a nekrivim. Pri prvi obravnavi bil je obsojen na 150 gold. globe. Gosp. Orešeka zagovarjal je dr. A. Mosche.
— (V Vogljih) okraj Kranjski, vršila se je občinska volitev, ter so bili izvoljeni: Ivan Molj iz Vogelj, Josip Šimnovec iz Voklega In Ivan Osel iz Vogelj, prvi županom, druga dva odbornikoma.
— (Trideset porok na jeden dan) V Tržaškem listu čitamo, da je v Kastvu pri Reki star običaj, da se vse poroke vrše jeden in isti dan. Vsi zaročenci stopijo na določen dan pred altar. Tekoče leto je v tem oziru posebno plodovi to in 30 parov bilo je na isti dan poročenih.
— (Zaradi snega) je poštna zveza čez Predel ustavljena. Poštni promet vrši se čez Na-brežino iti Gorico
— (V B uto raju) v okraji Črno m oljske m), bili so pri občinski volitvi izvoljeni v občinski zastop : Ivan Gasperič županom, odbornikoma pa: Ivan Klobučar iz Lahine in Josip Pašič iz Ber-d urice.
— (V Slovenski Bistrici) ulomili so dne 17. t. m. tatje v davkarijo. Sluga, začuvši jih, začel je kričati in tako pregnal tate, ki so se prav zastonj trudili.
— (Razpisano) je mesto vladnega tajnika v politični upravi na Kranjskem. Prošnjo do 20. dne decembra.
Telegramu „Sioveriskernu Narodu":
G6&6116 28. novembra. Cesar vrne se dne 2. decembra na Dunaj.
Reka 28. novembra. Nemško brodovje odplulo je danes zjutraj v Vis, kjer bode nekoliko dnij irnelo vaje.
Rim 28. novembra. Vlada predložila zbornici načrte zakonov o preosnovi dobrodelnih zakonov in da se odpravijo diferencijalne carine nasprotj Francoski. Za zadnji načrt zahtevala se jo in tudi priznala nujnost. Mej interpelacijami je tudi Imbrianijeva zaradi razpustitve rimskega odbora za Trst in Trident.
Bukurešt 28. novembra. Pri volitvi zborničnega predsednika dosegla vlada popolen uspeli. Konservativec Cantacuzene izvoljen predsednikom s 85 glasovi, prejšnji ministerski predsednik Catargiu dobil 54 glasov. Poleg tega dobil liberalen d;ssident 23 glasov. Podpredsednikoma izvoljena Protopopcscu, župan v Bukureštu, in Holban. Vse izvoljence je vlada priporočala.
Berolin 28. novembra. „Kreuzzeitung" javlja iz Rima, da je jezuitski general jezuite iz Brazilije odpoklical, ker je javno mnenje proti njim.
Kazne vesti
* (Iz Bolegrada) se javlja, da je nastalo novo življenje, odkar se je vrnila kraljica Natalija. Trgovci in obrtniki se vesele, ker jim živahneje javno življenje daje mnogo zaslužka Belgrajske dame začele so zopet misliti na nove toalete, zlasti pa je bil videti velik sijaj, ko je kraljica prvikrat odprla svoj salon in razposlala vabila, katerim se je vse z radostjo odzvalo. Celo dame diplomatov bile so prisotne, tako krasna baroninja Galvagni, soproga poslanika italijanskega, iu soproga zastopnika francoskega, gospa Patrimonio. Gospodje so bili izključeni, le adjutantom kraljičinim bil je ustop dovoljen. Dame bile so nekda vse jako krasno opravljene, najlepše pa kraljica. Njena bela, z zlatom obrobljena in okrašena obleka vzbujala je občudovanje. Ta obleka vzbudila je te dni občudovanje tudi v širših krogih. V stolni cerkvi bila je poroka krasotice Belgrajske, gospodične Z u b i č e v e, katerej je kraljica bila družica. Cerkev bila je že več ur pred poroko natlačena. Sklenjeno je bilo, da se kraljica ne namesti na kraljevski prostor, ampak v prvo klop, do kamor so bile preproge razprostrte. Kraljica pa ni hotela umeti tega migljaja, ampak šla je naravnost na kraljevski prostor, okolu katerega se je razvrstilo spremstvo njeno. Kraljica po-
darila je tem povodom nevesti, ki je iz odlične, a ubožne obitelji, ves baliž in 20 000 dinarov dote.
* (Žida ubil) je železnišk strežaj v Boglari na Ogerskem. Žid imel je posestvo grofa Batijany-ja v najemu. Njegov sluga vozil je repo s polja, in repa padala mu je z voza, strežaj pa jo je pobiral ter skladal pred svoje stanovanje pri cesti. Žid ga je tožil, da je kradel in sodnija spozna strezaja ne-krivega. Nekaj dni potem pripelje žid blago na kolodvor, najde v skladališči strezaja in ga udari za uho z besedami: tat, ropar. Strežaj ide k načelniku postaje in mu javi, da izstopi iz službe, ker neče takih napadov v postaji več doživeti. Poda se v svoje stanovanje, vzame puško in ko se žid s svojim oskrbnikom domov vozi, zaupije strežaj oskrbniku, naj se ogne in ustreli na Žida, katerega pa ne zadene. Žid skoči z voza k strežaju, a ta ga udari s puško tako močno, da se zvrne v stran. Žida vlečejo k studencu in ga močijo z vodo. Mej tem priskoči strežaj in udari žida v drugič po glavi, da se takoj mrtev zgrudi pred studenec. Strezaja, ki ima 5 nedoraslih otrok, dejali so pod ključ.
* (Mraz v Rusiji.) Zadnje dni pričel je hud mraz po vsi severni Rusiji. V Arhangelsku ob Belem morji, kjer so pretekli teden imeli le nekoliko stopinj pod ničlo, znižala se je temperatura v ponedeljek zjutraj na —23° C, opoludue na —24° C, zvečer pa na —26° C. V torek zjutraj pa so imeli — 32° C. ali —26° R. Jednako mrzlo bilo je v Potmi in Vjatki, v Kazauu —22° C, v Nižnem Nov-gorodu (56. stopinja) pa —20° C.
* (Nagrade zdravnikom kralja portugalskega.) Napori zdravnikov, da bi rešili življenje pokojnemu kralju donu Louis-u, bili so brezuspešni, a neso bili zastonj. Zdravnike plačevali so kraljevski. Prvi zdravnik dobil je za 18 kon-sultacij 120.000 frankov, drug veščak, katerega so poklicali, za 10 pohodov 60.000 frankov, tretji kolega za udeležbo pri 18 posvetovanjih 85.000 frankov. Drugim zdravnikom plačevali Bo se pohodi po 1000, nekaterim celo po 5000 frankov. Vsega vkupe izplačali so zdravnikom 300 000 frankov.
ZhiknIjivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebavljenjera, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobč zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S ei d 1 i tz-pra še k". Škatljiea stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (55—15)
»toJI
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt feta gld. 1.15.
l<oterijiie Kretske 27. novembra. V Brnu:     68,     56,     25,     47, 6.
Umrli so v IJubljanl:
27. novembra: Jakob Pestator, delavec, 41 let, Kravja dolina št. 2, za jetiko.
28. novembra: Jakob PodesBer, prisiljenec, 55 let, Poljanski nasip št. 50 za logarjem — .Marija Kavčič, za-sobnica, 72 let, Stari trg št. 15, za OBlabljenjem.
29. i ovemhra i Martin Zupančič, prisiljenec, 37 let, Poljanski nasip št. 50, za Brigtovo boleznijo. — Guido pl. Haumeder, c. kr. topničarski nadporočnik, 36 let, Turjaški trg št. 8, za krvavenjem možganov.
V deželne j bol niči: 2<J. novembra: Ivan Žerovnik, gostač,   84 let, za za-slizanjem.
27. novembra: Fran Terček, gostač, 53 let, za vnetjem reborsko kožce. — Helena Majiiič, mlinarjeva žena, 30 let, za srčno napako. — Koza Jeršek, delavčeva hči, 2 leti, za škrofelji.
I' 111 i 11 i k iz Prevoj* Rus Iz Št. Vida. —
rI" ujei
27. novembra.
Pri Nlosiu : Perko z Ptuj«. -—   Herrenschwand  iz   Gradca. — Spiegler, Klrsch, Popper z Dunaja.
Pri Nallrtl : Mesmer,  Lacon,  Neuman,   Michel, Le gnila, Schneeberger, Rlascka,   Schvvarz, Paulin,  Tilrman z
Dunaja. — Zorer iz Črnegavrha.   —  Jaresch iz Trsta. _
Furedi iz Radgone.
Pri Južnem   kolodvora :   VVolfska z Reke.__
German iz Karlovca
Pri V i inu i u mec iz Staregatrga. iz Logatca.
Boje, Merhar I« Dolenjevasi. — To-- Stepic iz Višnje gore. — Predovič
Meteorologično poročilo.
Cas opazovanja
. StanJ? Tem-harometrat
„ porat.nra
v mm.
Vetrovi
Nebo
Mo-krma v ram.
7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer
723 3 mm. 725-4 mm. 7292 mm.
0- 6° C
1- 4°C 0 6" G
'si. /.al)
sl. szh.J
sl. szh.i
I I
8než- 26-50mm, snež. obl. snega.
Srednja temperatura 0 2°, za 180 pod normalom.
XD-ix3^l3.js1ssl borza dne* 29 novembra t. i.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
.....gld
Papirna renta.....gld.  8575 — gld
Srebrna renta.....„ 86*10 _
Zlata renta......,   107-95 —
t>'„ marčna renta ....     ,   10090 —
Akcijo narodne banke.   .   .     „   920'— —
Kreditne akcije..... , 814*75 _
London.........118*25 —
Srebro........ _•_ _
Napol.........                                     f       9.42 _
C kr. cekini...... 564 _
Nemflke marke......5810 _
4% državne srečke ie 1. 1854     260 gld. 131
Državne srečke iz I. 1864          100   , 176
Ogerska zlata renta 4°/0...... 101
Ggerska papirna renta 6*/,   .       ... 97
5u/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . — Donava reg. srečke 5u/0   .   .     100 gld. Zemlj. obć. avstr. 4'/,°/,, zlati zast. listi .
Kreditne srečke.....100 gld.
lludolfove srečke..... 10
Akcije anglo-avstr. baike   .   .    120 ', Trammway-društ. velj  170 gld. a. v.
123 118 185
20 144
danes 85-80 86 10 „ 10725 , 100-90 . 919 — „ 315-25 , 118-25
9-42 5-62«/, „ 58-07'/, gld. 50 ur.
• i M ■»    *? >t
„ 35
25 75
Zahvala.
Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja povodom smrti našega ljubljenega sinčka
X TA IT A
potem za lepe vence nepozabnemu pokojniku in za mnogobrojno, jako Častno spremstvo k poslednjemu počitku izrekava vsem gospodom uradnikom, šolBkej mladeži, vsem prijateljem in znancem najino najiskreta-jso zahvalo.
V Za tiči ni, dne 26. novembra 1889
(984)
Žalujoči stariši:
Janez in Marija Knez
3IcHto družili objav.
Peregrin Kaj z olj naznanja t svojem in v
imenu   vseh  sorodnikov  pretužno vest  o smrti
svoje preljubljene tašče, oziroma matere, stare matere in sestre, gospo
MARIJE KAVČIČ
katora je, prejemši sv. zakramente 2a umirajoče, vre raj 28. t. m. ob s/«8. liro ZVečer, v 72. letu svoje starosti, izdihnila blago dušo.
Pogreb bodo dne 30. t. m. ob 3. uri popolu-dne iz hiše št. 15 na Starem trgu na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnica brale se bodo cerkvi sv. Jakoba.
Rapjka priporoča se v blag spomin.
Ljubljana, dne 29. novembra 1889.
v farni (985)
Trgovski potolči
za pohod zasobnih naročnikov l umetniškimi in industrijskimi predmeti vNpreiino> se ta\ko|.
Ustne ponudbe od 4. do 6. ure popoludne v hotela „I»ri Malici" („Stadt Wien") Št. 26 tukaj. (987—1)
Št. 19.906.
(982-2)
II. mestni otroški vrt
(v Poljskih ulicah štev. 10, hiša katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, I. nadstr.)
se bode
svečano otiroril v 2. dan decembra letos.
Za upisa nje otrok oglasiti se je tamkaj v nedeljo 1. dan decembra mej 9. in 12. uro dopoludne.
ITANJAI
v Ljubljani. Velika zaloga
šivalnih
za rodovine in obrtnike.
*m* »m* »M* »mL* *m* * V* »W* *m*
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
\ l
i
!! Najvišje odlikovanje ! ! £
LOHSE-ov šmarnični Eau de Cologne J
bil je odlikovan na zadnji Molhournskcj  razstavi in je zaradi svojih oaveže- ™ valnih lastnostij  slavno znan ne le kot dodatek k vodi za toiletu in kopelj, temveč tudi   posebno   zaradi  svojega,  močnega,   ožil I |ajoeeg»  duha ?.» žepne robce, obleke i. t. d.t in ga v vseh deželah bolj cenijo, nego jednotno
Kolimjsko vodo.
Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin,
dvorni parfumeur. (719—18) h
■i Dobivajo se v vseh prodajnlnicali parfuma iu galanterijskega blaga. IH h
za leto 1890.
Uredil, izdal in založil !Dra,gr©"tizi Hri"bar.
Dobiva se v „Narodni Tiskarni-- in v bukvarnali J. Ofontlni-jevi in M. Cierber-jevl v Ljubljani.   Naroča se pa lahko v v s.-h
bukvarnah.
- Gena 45 kr., po pošti 50 kr. zz=
Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu bo pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbo c. kr. pošte. Brzojavni cenik Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Rusalk. Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulanger. Orijentalska železnica itd. Smešnice. — Naznanila.
c. kr
železniška tovarna
MF~ na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—71)
kouierčnegn litega, blaga, peči v velikej izberi, ognjišč in ogujidčuik delov,
kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega, blaga za stavbe: stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, strešnih oken itd., eevif za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., rudniških priprtav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužin« škili naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, pereBuih kladiv, klešč, škrpcev, itd, strojnih deiov surovo litih in zlikanih, parulb strojev do 50 konjskih sil, rastlinjakov in »trilijonov iz litega m kovanega železa, mlinskih priprav, papirničnili priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turblu po Girardovej in Jouvalovej Bistemu po 6 do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., stro|ev vodostolpulc, odvajajo«-ih vododržuik strojev, vodnik koles iz litega in kovanega železa, iagnik delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkurarnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd., železa v palicah in o»lj iz kovanega pretopljenega železa. Bw- vprašanja glede oen »e hitro odgovore. "W
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".