PottnlM ptvtallnM! t,«to If.t štev. 233 V Ljubljani, netlel!« one 2. oktobra 1921 Posamezna itev. SO par • 2 II Izhaja *b « ajutraj. Stane telolstao , . 140 K gjescčno ..«.••« M « p uaed. Menije. MO . p fnozetnitva , . 600 » Cglstl t* vsak ara vttin* ■tolpe* (B8 mm) . S E BiH oglasi de 80 mm itolpca (68 mm) , 1 B Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednlttvet HkloUteva Mb K 110, TaUAa UK Upravnlitvot Ikl IMh M Ml MM/UJIS. Ljubljana, 1. oktobra. I Začetniki NSS so bili oni pristaši JDS, i laterim ni ugajalo desno, dr. Tavčarjevo, krilo te stranke ter oui, ki so bili aktivni delavci v strokovni delavski »Narodno-.socialnl zvezi.. Tudi ta organizacija ie bilo dete JDS, od nje moralno in mat«-rljelno podpirano z namenom, dati na-i odrtemu delavstvu samozavest, možnost strokovnega napredka, v fasu stiske in ■.de pa izdatno podporo. Da bi ob pre-ratu možje, ki so bili aktivni v S Ju tako izgubila pravico do obstan-. Oni pristaši NSS, ki so bil! dosledni clallstl ln so kot taki prisegali na raz-ndno delavsko stališče, so spadali v so-' ilno-dcmokracijo, večji del narodnih so-iajcev, ki „pe stoji na razrednem .stali- » St, pa Je' sodil v JDS. Do te ločitve bi ; takoj v začetku prišlo, da ni prevzel iktlčno vodstvo NSS človek, ki ne sodi javnost, ki pa je znal svoje vojuo-doblč-' rske talente, ki jih Je razvijal z velikim '--pehora na gospodarskem polju, prenesti iutji v politiko. Z izdajanjem dnevnika In ' ustanovitvijo lastnega kreditnega zaveda Jc ustvaril važne pogoje za vzdrževanje politične stranke. To mu je z NSS : m lažje uspelo, ker so se v njej zbirali mladi, neizkušeni ljudje, brez globlje iz-razbe, vsi pa v zelo prekernih denarnih " tnacljah. Tako so se oboii ozko navezali drug na drugega, in sicer tako tesno, v očigled materijelnl in časopisni od- ■ Isnostl vodstvo NSS sploh ne more militi na nobeno ločitev od tega čoveka In je vsako ^odlaganje mandatna le — 1 fsek v oči. Danes je NSS faktično končala. Formalno šc obstoja, njen list še bruha huje 'o prej in sovraštvo ie večje, strankina likvidacija pa Je le 5e vprašanje časa. I'oliko neskladnosti, brezprogramnosti ln t moralnosti Je najti v zgodovini političnih strank tešfeo, kolikor Jih Je zagrešila v dobi svojega kratkega obstoia vodilna klika NSS. Med železničarji in drugim delavstvom ■t bilo glavno načelo naciionalni boj in nacionalno udeistvovanje. NSS pa ima na \vsti n. pr. ptujskega Omigovca Losin-chegga. Druga programna točka NSS ie i'a socializem. Vodstvo stranko Je še danes dejansko v rokah enega največjih ■ojnih dobičkarjev. O socialnem programi Je pa vse utihnilo. NSS ie v svoj prodam sprejela napredna kulturna načela svetovnega naziranja. Glavni organ NSS •Kito, brez strahu in sramu, konspirira s klerikalci, vodstvo stranke se ž njimi pro-stituira v javnih zastopih. NSS je nastopila v slovenski javnosti kot stranka čistosti in morale. Njen glavni vodja je bil končno od sodišča žigosan, ki pa v glav-twm organu NSS dokumentira svoja svoi-stva zlasti s tem, da še tudi po obsodbi v isti sapi, ko formalno zapušča politično ■ireno, predrzno nastopa kot — mučenik. S potencirano predrznostjo bega s po-wočo svoje klike in lista Javnost in raz-sliša vse, ki ne prisegajo na njegovo politično nemoralnost, za nepoštene in propadle ljudi. NSS so pognali v propast Anton~*Pe-ter klika, ki se zbira okoli njega in je od nJega materijelno popolnoma odvis-fj. Klerikalna stranka ie v principa nemoralna in vendar Je ona imela v sebi toliko moralnih ljudi, da so potisnili dr. Sušteršlča preko granlce. Vodstvo NSS le tako od Peska odvisno, da ie sožitje f njim vprašanje njegove in strankine eksistence. Razven Peskove klike v NSS *fividno nihče drugi nima besede, aH pa n-rnjka pristašem politična uvidevnost. Beograd, 1. oktobra. (Izv.) Včeraj t-ci I je začelo tu posvetovanja delegatov' beograjskih iu pokraji nskih uradniških organizacij o novi službeni pragmatiki. I Včeraj so je vršila predkoijferenca. ua kateri je demokratski poslanec prof.' ltelsner predložil resolucijo, ki poživlja vlado, da uredi poslovanje uradniških potrošačkih zadrug in da mnu-Igoči takojšnje delovanje pokrajinskih potrošačkih zadrug s tem, da jiin takoj nakaže obratni kapital iz odtegljajev, ki se že dalje čn-a pobirajo od či-novuištva. Danes se je začelo v prisotnosti lati ov državne komisije za uradniško pragmatiko in delegatov uradniških organizacij posvetovanje o službeni pragmatiki. DemolcAteko stranko zastopa poslanec [rrof. Reisner. Danes se je vršila generalna debata. Na njej je prof. RoLsner naglašal sledeče važne točke: 1.) Aktivni državni uradniki smatrajo vprašanju [tenzijo-narjev za svojo lastno vprašatije, in zahtevajo, da se ob sprejetju pragmatiko vsem dosedanjim peuzijonarjem nanovo regulirajo njihove mirovine, in j sicer na podlagi novih določb za do-tične službene razrede. Če bi se prejšnje službene pragmatike izpremenile gledo plač. veljajo avtomatično nove določilo tudi za penzijon.nrje; 2.) je poslanec Reisner naglašal zahtevo uradništva, da ne snio ostati pri tisti avtomatiki, temveč da se mora najti modu«, i»o katerem bi uradniki poleg avt. napredovanju napredovali tudi po svoji pridnosti, marljivosti in strokovnem znanju. Oba Reisnerjeva predloga sta bila od zbora, delegatov soglasno sprejeta. V smislu tega sprejetega lleisnerjevega predloga bi obstojale teroj bodočo uradniške plače iz dveh či-niteljov: Prvič po avtomatiki, drugič po položaju in znanju. K obema Reisnerjovuna. ijredlogoiua je delegat državne komisije Vaso Petrovič izjavil, da ju hoče v komisiji zastopati in da ju komisija sprejme. Pred prehodcin na dnevni red je po-tidnec Reisner stavil tudi še predlog, da se v posebnih resolucijah zahteva prememba dosedanjih uradniških na-redb, in da se te resolucije predlože zakonodajnemu odboru ter upoštevajo pri rciviziji dotičnih naredi). Beograd, 1. oktobra. (Izv.) Danes se Je tu ustanovil Centralni Saver. Državnih Natneštenika za kraljevino SHS. Dosedanji predsednik Zveze uradniških organizacij Agatonovič postaie najbrž« čaitni predsednik, predsednikom bo pa jutri izvoljen sodnik in član za ureditev uradniškega vprašanja Vaea Petrovi«. Veliko zanimanje za inve-sficifsko posofilo ROK PODALJŠAN DO 13. T. M. nje dni javilo veliko število oseb, ki bi rade podpisale državno posojilo, zlasti t dežele in iz oddaljenejših krajev, ter so želele tudi banke, naj sc rok za podpisovanje podaljša, je odrejeno, da se rok podpisovanja dr Beograd, 1. oktobra. Včeraj jc potekel rok, ki Je bil določen za podpisovanje državnega investicijskega posojila. Zadnje dni se je pa še zglasilo tnnogo interesentov, ki bi radi še podpisali posojilo in se čuje od vseh strani zahteva, da se rok za podpiso- j žavnega investicijskega posojila po-vanjc podaljša vsaj do 15.t.m. .daljša do 15.t.m. Beograd, 1. oktobra. Ker se je zad-| ^Kraljevo x«Sr®vIe PaiSiev referat kralju i Beograd, 1. oktobra. (Izv.) Po poslednjih poročilih iz Pariza je kralj Aleksander popolnoma okreval in se v kratkem vrne v Beograd. Beograd, 1. oktobra. (Izv.) Danes je i ministrski predsednik Pašič sestavil obširno poročilo kralju Aleksandru o zunanjem in notranjem položaju države. O notranji situaciji se Pašič izraža povoljno. Pri poročilu o zunanjem položaju povdarja posebno madžarsko in albansko vprašanje. Referat je Pašič pripravil, ker je opustil svojo prvotno namero, potovati ! osebno v Pariz. PARLAMENTARNI KLUBI. Beograd, 1. oktobra. Od muslimanskega kluba sta ostala v Beogradu samo dva poslanca, vsi drugi so se .vrnili v Sarajevo. — Jutri ob deseti 'uri sc bo vršila plenarna seja glav-j nega odbora radikalne stranke. — Sinoči se je vršila seja glavnega, odbora radikalne stranke, na kateri je bil sprejet sklep, da se nadaljujejo razgovori z demokrati zaradi določitve programa skupne vlade. V narodni skupščini bi se imel še to jesen sprejeti volilni zakon, proračun, zakon o administrativni razdelitvi države, zakon o centralni upravi, o občinah in občinskih samoupavah ter razdelitev portfeljev. Imenovanje oseb povodom rekonstrukcije kabineta je prepuščeno narodni skupščini, ki se sestane dne 20. t. m. NOVA CARINSKA NAREDBA V VELJAVI. Beograd, 1. oktobra. (Izv.) Danes stopi v veljavo nova urodba o uvoznih in iz-! voznih carinah. Pri Izvozu je ukinjen da-| vek na poslovni obrt. Dejstvo jc, da se je stranka s Peskom skvarjetii. So dobri politični agitatorji, a j materljelna odvisnost in politična strast ! Jim lega kakor mrena čez oči. Pristaši | NSS, ki so pismeni in jim ic na tem, da ! poiščejo resnico, danes ne morejo več dvomiti, kje Je poštenje in kje ga manjka, kje Je morala in kje Je propadlost. Zapeljani in prevarani so sami sebi. svoji vesti in svoji časti dolžni, da iščejo v politiki druga pota. Škoda, res težko popravljiva škoda je, da Je en voditelj s svojo kllko spravil NSS tako daleč. Na kakšne uspehe bi lahko danes kazala ta stranka, ako bi spopolnjevala vrzsl med JDS Iti JSDS! Tako pa divja v naprednih vrstah strašen boj žc dve kII In to največ na korist tretjemu -- klerikalcu! Zavedamo se, da smo izšli iz tega težkega in nepotrebnega boju kot zmagovale! ml. Ne po-vdarjamo tega, da bi se hoteli rogati premagancem, marveč zato, ker hočemo brez ovinkov povedati, da smatramo tudi še danes — po vsem tem, kar se Je zgodilo za dolžnost, ki jo čutimo napram napredni ideji, da podamo zapeljanccm roko. Ne Antonu Pesku, nc njegovim tra- i docela indcntiticirala, kar zlasti potrjuje odlični ton oficijelncga glasila stranke. Za NSS ni nohene rešitve več. V vodstvu ie še danes r.cluil ljudi, ki še niso bantom, ki ga za vsako ceno zagovarjajo, marveč onim pristašem NSS, ki so poštenega mišljenja in volni ljubezni do jugoslovanskega rodu in njegove države. Preveč izkušnej imamo v politiki, da bi mislili, da se da vrzel, ki Je nastala med JDS in NSS. premestiti preko noči. Da Jo le treba premostiti, v tem se pa moramo zavedati obojestransko, ako hočemo, da bo napredna socialno čuteča narodna demokracija Imela tisto ulogo, ki bi jo upravičilo smela zavzemati. Sinatrajmo, da so prestani boji razčistili ozračje in da so veliko doprinesli k potrebni odpravi psihoze po vojni. Zavedamo se. da bo klika, ki ima danes v NSS še vso oblast, dvignila velik hrup. Ker pa verujemo v dobro Jedro našega meščanstva, imamo pogum izreči današnjo besedo. Prav nič nas pri tem ne moti, ako naše miroljubne in spravljive misli ne bodo naletele na odobravanje onih, ki niso napredni in ki niso niti socialni, niti narodni. Beograd, 80. septembra. Danes dopoldne je hila 18. seja zakonodajnega odbora, katero je podpredsednik dr. Po]>ovič otvoril ob 10. uri. Podpredsednik dr. Po-povlč naznani, da se jo ožji odbor, k! ima proučevati za!;ouske predloge, konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen Ljuba Jovanovič, za podpredsednika Jovau Jo-vanovlč, za poročevalca in tajnika pa Fehim Kurbejrovič. G. Ljuba Jovanovič jo prodi,igal. naj zakonodajni odbor izvoli dva člana, ki naj prcglodsta prehodno besedilo sprejetega zakona, pre-don so zakon da v publikacijo, ali besedilo odgovarja onemu, ki ga je sklenil zakonodajni odbor. Ta predlog g. Ljube Jovanoriča je b'l sprejet soglasno. Odbor preido nnto k pretresali ju poročil pete sekcije. Naitrnj so so pretresalo uredbo ministrstva saobračaja. Soglasno so sprejme nredba o i'.enačenju čina in napredovanja železniških namešiiencov v področju beograjskega železniškega ravnateljstva. Nato se jo v celoti sprejela uredba, s katero so so tehnični posli pomorske službe in uprave v pristaniščih prenesli, iz kompetenco ministrstva za poljedelstvo in vodo v kompetenco ministrstva saobračaja. Tretja uredba so je odložil«, ravnotako četrta, ki govori o organizaciji ministrstva dokler vlada ne predloži o tem potrebnega zakona. Pota uredba o Iupitanatu ▼ pristaniščih se sprejme. £esta uredba, « katero eo se plače železniškega osobja zunaj Srbije iu Črne gora ure lile v dinarski valuti, so je na predlog ministra saobračaja vrnila sekciji. ker vsebuje tudi vprašanje o stanarini. ki jo šo sporno. Uredbe sedom do e-n&jst. se apr>\iraojo brez izpremembe. To jc pet uredb pomorske oblasti v Bakra, in sicer vpisovanje j>omorskih trgovskih ladij, vpisovanje jaht, pristaniško pristojbine, merjenje tovomosti parnikov in pomorski ribolov. Sprejme se uredba št. 14 0 ureditvi službenih let za iuienjerje iti podinženjerje, ki so zaradi vstopa v vojsko pred vojno In v vojni morali zapustiti državno službo na ozemlju kraljevine SHS. V zvezi s temi uredbami se je sprejela resolucija sekcije, ki pozivlje vlado, da v zakonu glede uradnikov in .v prehodnih naredbah predloži zakonsko odredbo za uradnike in uamešflenče vseli strok državne upravo z enotnimi nsč.li. kakor se jo to ze storilo v dragih državah. Uredba št. 15 se je ukinila, ker je v protislovju z ustavnimi odredbami. Pri uredili št. 13 o zakupu prevoznega prav i na rekah in jezerih ee jo razvila dolga razpravu. Sekcija ju p: odlagala, da >e ta uredba ukirio, ker pouienja monopol prevoza ua rekah in jezerih, kar hi bila največja ovira v prometu. Beograd, 1. rktobra. .'št,iriuajsti» p jo zakonodajnega odseka jo otvoril dan * ob 9. uri podpredsednik dr. Popovi?. Ko jo bU odobren zapisnik zadnjega se.to'; ka, so prišli ua dnevni red: nadaljevali> pretresa izročila, tretjo sekcijo zakonodajnega odseka Razpravljali »o o reši' v! vprašanj, ki se tičejo agrarne refnnr . Govoril* sta minister r.:i agrarno reformo Krsta Miletio in dr. Gregor Žerjav. Po obJiml debati .ie zakonodajni odsek »klimi, da se ono naredbo, ki govore tje dvojbeno o agrarnih odnošajih, sprejema.; > kot. zakoni, druge una pela sekcija tegorizlratl, katere od njih se nanašajo na rgramu reformo, katere ne. Razpia .a o tein se bo na laljevala na prihodnji ji, ki se bo vršila dt.e 20 oktobra. Beograd, 1. ohtobra. (Izv.) V poučit ■ j lj«k ob 0. uri dopoldan bo Ime! sejo ojji 1 odbor zakonodajnega odbora. Na seji |bo razpravljalo o zakona o centralni n-pravi. Popoldne bo pot«m imel sejo finančni odsek zskonodajnega odbora. NAŠ POSLANIK V PRAGI. Praga, i. oktobra. Novi poslauik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pragi, g. dr. Bogumil Vošniak, izroči svoje poverilnc listine predsedniku češkoslovaške republike v torek dne 4. t. tr, BUDŽET V MINISTRSKEM SVETU. Beograd, l.oktobra. (Izv.) Na današnji seji, ki je trajala od 4. do 7. ure, sc je nadaljevala razprava o budžetu za leto 1922. Sprejet jc bil budžet ministrstva trgovine, agrarne erforme ter vojne in mornarice. SODNIŠKI KONGRES IN NOVI ZAKON. Beograd, 1. oktobra. V dvorani beo- grajskoga okrožnega sodišča se Je vršila skupščina zastopnikov vseh sodnijskih udruženj v naši državi. Skupščina jc bila predvsem sklicana za to, da se reši vprašanje o izenačenju plač vseh sodnikov In da sc razpravlja o načrtu glede sodnikov, ki ie hil izdelan v pravosodnem ministrstvi!. Skupščino je otvoril kasaciiski sodnik iz Zagreba. Ivan Vukovič, ki Je v svojem govoru na kratko očrta! težaven položai, v katerem se nahajajo sodniki v novih krajih. Opozarjal ie na njihovo delo, k! ga ne vrše samo kot sodnki, temveč tudi kot narodni boritelji. Nato se )e razvila razprava, v kateri so vsi govorniki soglasno povdarlali, da je potrebna zaradi sodnijske avtoritete gospodarska neodvisnost sodnikov. ORGANIZACIJA TRGOVSKE KOMORE IN SEJMA. Beograd, 1. oktobra. (Izv.j Včeraj in danes je imela beograjska trgovska komora plenarno sejo, na kateri so se razpravljala aktualna vprašanja, t.Ičoča se našo trgovine. Proeitan je bil referat konferenco na Bledu, ki so jo održali trgovski delegati pred 14 dnevi. Na tej konferenci je Drla. izražena 'Zelja, da so stvori čim preje skupna trgovska komora s sedežem v Beogradu, ki naj bi so borila za interesu trgovine celokupne državo in dajala inštrukcije pokrajinskim komoram. Podan jo bil izvoštaj o sejmu v Ljubljani in konštatirano. da .ie imel sijajen uspeh. Skleujeno je bilo, da so že sedaj prične s pripravljalnim delona za prihodnji sejem, ki se tiaj vrši drugo leto. 0 tem, kje se bo vršil, se bo razpravljalo ua prihodnji seji, večina pa, se bo izjavila t« Ljubljano. BivSa avstrijshavoinn j$oso3e8& Beograd. |.oktobra. Po vesteh likvidacijskega odseka Avstro-ogrskc banke morejo naši državljani zahtevati povračilo svojili obvoznic predvojnih in vojnih posojil bivše Avstro-ogrske monarhije, katere so naloženo v bivši Avstro-ogrski banki, bodisi na Dunaju, bodisi v Budimpešti. Zaradi lega sc v zvezi z objavo genitalne direkcije državnih dolsov i-c-vilka 672 od dne 15. septembra t. I. poživljajo nnši državljani, ki se žel': s to pravico okoristiti, da predlo:1'.: prošnje generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu do dne 20. o!vV'-bra t. I. Na prošnje, ki se vložc ro predpisanem roku, se ne 1» orlr;'.= >. i RAZMEJITEV Z RUMUNIJO Beograd, I.oktobra. Naša komfeL-i j za razmejitev z Rumunijo, ki Je-za-Iključila svoje delo, se je vrnila v Beograd, da poroča vladi o svojem poslovanju. Iz verodostojnih virov doznava, da sta se naša in rurrlmisk.i komisija sporazumeli o končnoveljav-nl določitvi meje. Po želji obeh komisij se bodo pri natančnem določevanju meje vpoštevalc želje prebivalstva. Naša. komisija za razmejitev : e vrne na razmejitveno ozemlje takoj, ko se doseže sporazum beograjske in bukareške vlade. PREDAVANJE O SLOVENCIH V BEOGRADU. Beograd, 1. oktobra. (Izv.) Nocoj oh S. se je vršilo v dvorani beograjske \ e-like 'gimnazije predavanje profe-;o.;a, dr. P.ešiča o slovenskih pokrajhuh, zlasti o neodreiienem ozemlju. Dvorana jo bila nabito polna. Prisostvoval j« minister dr. Kukovee in več poslancev demokratov in radikalcev. Profeia' Ihišič je žel za svoja izvrstna izvajanja burno odobravanje. (Nastop slovi i:-skega kvarteta je moral žal izostali radi prehlada ^'ts.-p. prof. Kozino.) .i",-tri ima prof. llešič predavanje o Slo-voucih zbrsni šolski mladini beograjski Zagreb, 1. oktobra. Sinoči je dospel v Zagreb pravosodtu minister Marko Dlu-rišič, ki je danes posetil kraljevega namestnika in z njim razpravljal e resort-nlh poslih. Pismo is Trsta Trst, "JO .»epfcembra. felj ra trgovinsko mornarico no Je nI ho tel priznati obveze za prevzetje onih (io se tih pa mikov, ki naj bi se šo zgradili, »terajSnji jutranji listi so objavili spo- ; 'emveč Je «vrf?el tudj P»g°i™e ceno za v?..___. — i.ii.j.i-:. —, t!—.— io prevzeto parnike, češ da zakon določa jtoSto ravnateljev ladjedelnic pri Svetom ln Svetem Boku, da so od istega idne. torej od včeraj, zatvorile ob« l.vlje-Heluiei in obenem tudi tvornica strojev, Tu je last- istega. »Stabillmonto Tecnico ■ Triestir.o*, Mezde, kl jih ima šo dobiti Helavstvo, se izplačajo danes, a delavske knjižice dobe delavci na mostnem ana-prafičnem uradu. Ravnateljstvi ao pojar -ujujeti. da ste morali zapreti delavnice ker je paroplovna družba »Navlga-zinne Libora Tricstina«. ki jo edina daja-l> delo obema ladjedelnicama, ustavila euotuo ceuo na 1080 lir. Ta ukrep nove vlade bi bil strahovit udarec za »I.ibero« iu bl pomoujal naravnost njeno insolvenro, obonem pa tudi takojšnjo obustavo dola v tržaških sta-bilimentih, živečih edino lo od »Liberti-nlh. naročil. Vršila so ee nato pogajanja med «1-1-bero« in vlado, ki so se pa izjalovila, kor ie kopčna minister za industrijo odločno izjavil, da ne pristane na (sporazum, ker sedanja vlada ni dolžna izpolniti obvez- izplačila in naročila, ker so so izjalovila nostl P^iSnje vlade, njena pogajanja z vlado za državno pod- I Tako J° ^^ ^ojSnJto poro opozivom naročil m obuatavitvijo izpla- To sporočilo pomenja, da jc nad 10.000 e Btlani «Ubero», 6 8trani »tabllimon-ljudi na ccsti brea zaslužka! !lov P» z obustavitvijo obrata in oupu- «Ubem», pod vodstvom Hektarja Po- Bt,*vlj" delavstva. J«*n nr*l,*ifiii rlnhvpvA llivntiv nn nn^ltniii v Trstu je vslei ličs, nekdaj dobrega Hrvata, po aneksiji pa navdušenega Italijana, s! jn začrtala velikanski gradbeni načrt, ki Je obsegal kar 21 velikih, nad 10.000 tonskih parni ko*\ Vlada ni samo obljubila znatne pomoči, remver so je pogodbeno zavezala in cLibera» je naroČila parnike v oheh je vsled tega dogodka zavladalo nepopisno razburjenje. Vie, kar le količkaj trezno misli, jo prepričano, da jo ta vinilna poteza zaključek dobro pro-tidaijenega načrta za — ugonobltev Trsta na korist obmorskih industrijskih centrov v kraljestvu, ki se vslnd neznposle- trr.iskih ladjedelnicah. Ali opekla sc jo, "°8ti nahajajo v največji gospodarski kakor se je opekel Sc vsak. kdor jo ra- 1;riii' Podaja ee tudi mnenje, dn to na-ounal na moža/ost talilne italijanske vla- , z daljšim zaproljem tržaških sta. de. ki v finančnih vprašanjih sama ne vo, I biliuientov prisiliti domače, dražjo delavne kod ne kam e svojimi neskončnimi mi- M™. zaslužka drugod, da lijnrdmni dolira. Vlada jo podpisal i po b' ss pozneje nadomestilo s cenojSim iz ;-r.dho. »Lihera* i« naročevala. slabili kraljestva, ki je že mesece in mesece na merit« eta delala, a ko je prišel skrajni ulici bru?- zaslužka. Upravičeni pa sto r-.«. da • kraljestvu, tn ni bil raztegnjen na od-pili potem koli 11. ure. Mesarji so Imeli odprto do U. ure in so potem zaprli. Zaradi zapiranja gostileo in kavaren je prišlo skoraj do spopada mod komunisti in fafisti. Fašisti so zahtevali da ostanejo gostilne in mlekarne odprte, da morejo ljudje dobiti hrane. Konsčno se jo doso-gol sporazum, da ostanejo gostilne in mlekarno odprto opoldne in zvečer. Alkohol-ne pijače so no smejo točiti. Odločili so tako Strajkovci, — na pa mordn vlada. Tramvaj ne vozi. Železnica In pošta se ?e nista priključila stavki, ni pa izključeno, da se zgodi tudi to, čo bi ne zudostoval dosedanji lbseg stavke. Javna skladišča ne delajo. Parniki odplovojo brez tovora, kor delajo mornarji, dočim jc vso pristnnišlfc) delavstvo v stavki. Poinikl zu «He!onan^, ki odplove danes v Aleksandri jo, morajo skrbeti sami za prevoz prtljage do parnika. Obrežna plovba ustavljena. Volike težave jo delalo danes dejstvo, ravno zadnjega, ko nameščenci dobivajo mesečno plačo, ponekod 60 izplačali že včeraj, a dragi w iskali denar po vsoh ! mogočih banknh. Seveda po stranskih i vratih, ker jo vse zaprto. <;Plccolo» zažgan? Davi se je začel valiti čru dim iz Ple-colovega poslopja. Ogenj je izbruhnil v prostorih cCooperativ« Giuliano. na vo-jralu Ooldonijovega trga in ulice Silvio Pidlico. Stvar ni dognana, kako jo izbruhnil požar. Nekateri trdijo, da so 6tavkov-ci hoteli zuigati «Piccolo», ker zagovarja j kapitaliste, drugi pa trde, da je ogenj v «CooperatM» povzročil kratki st!K. Zgtf. relo je menda vso, kar je bilo v trgovini in jo škoda ogromna. O^ujegasci eo delali z vsemi močmi, da so zaduSili požar in da ni pogorel strop v «Piccolove> prostore, ki so naliajajoj v pivc-m nadstropju. »Piccolo. jo sedaj zastražen r. močnim kordouom. Po mestu, zlasti po Koizu. na Ooldoiii-jevem trgu, na Cavana ob Starem mestu je bilo danes silno živahno. Do spopadov ni priSio menda nikjer. Po mestu krožijo močne karahinijerske patrulje. Tupatam pridrdra tudi kak oklopui avtomobil. «Vrag naj jib odneseU Italija je s pojožajem, ki ga io ustvarila v Trstu, izgubila zadnjo trohico simpatije, ki jo je šo imela pri tržaškem prebivalstvu, Id ,ie odločno na strani stav-kovcov. To je pokazala dauoi. zjutraj, ko so ostalo skoraj vso trgovine !n obrt-llijsko delavnico zaprta, brez poziva stav-kovcov, naj s« ne odpro. Pozivati je bilo treba lo kavamarje, gostilničarje in sliii-ne obratovale«. Trst se jo pač naveličal »dobrot«, kl mu jih daje Italijnt Da ste čull sinoči, kaj so jo vse kričaio zlasti v delavskem koncu mesta, pri Sv. Jakobu. •! milijonov lir in sicer uradno na pismo ilrtavnoga podtajmka za trgovinsko mor. splošna stavka, in sicor za vso Primorje. Začetek stavke jo bil določen na 21. uro nocoj, ali ponekod, ao kakor n. pr. v tržaški mestni elektrarni so dolo ustavili žo ob 18. V Tržiču ju stavka izbruhnila že davi. Tiskamo so ustavile delo večinoma žo oh 18. Po ulicah goro šo plinovo svetilke in tudi olektrična razsvetljava je opolnoči še funkiijonirala. Železničarji se niso priključili stavki, drugače pa 6« zdi, da i io stavka procoj popolna. Jutri, v petek, listi ne izidojo. Pripomniti jo treba, da etavka ni pro- njirico, s katerim .10 hiio potrjeno, da testna, temveč ima popoln bojni značaj obstoji pogodba med »Liboro. in vlado , |n aioPV sti» članek o boju med komunističnimi in socialdemokratskimi železničarji radi komunistične ^Splošne želez-ničarske organizacijo za Jugoslavijo., ki jo je razpustila pokrajinska uprava. »Novi čas. piše, da se je ustavilo delovanje te organizacije na podlagi denuncijantov in na prigovarjanje nekega'Krekiša in Kopača, katera se tudi potegujeta za še ostalo premoženje, katero se ceni približno na 140.000 K. »Novi Čas. nadaljuje: <--Tu se lahko železničarji prepričajo, koliko se more verjeti takim ljudem, kadar zagovarjajo strokovno organizacijo. Tu sta so ta dva socijalno-demokratska gospoda pokazala. Nista prišla k odboru ali predsedniku organizacije, da bi we pogovorili. kaj je ukreniti, da se reši organizacija. Ne! Sla sta na policijska ravnateljstvo. Po kaj? Mogoče vložiti protest? Kaj šo! Po premoženje, po Kouomemo prvenstvo Slovenije. Khkot znano, prvenstvo Slovenije zu sezono 1920/21 še vedno ni odločeno. Edina se danja tekmeca zu prvenstvo sta Ijubljan. ska Ilirija In celjski Atletlksportklub, Igrala sta za odločitev že dvakrat, toda obakrat neodločeno. Prva tekma dne 17. julija je izpadla 4:4, druga dne 18.sep tembra 1:1. Obe tekmi sta se Igrali \ Celju. V nedeljo dne 2. t m. se srečata tekmeca tretjič, tokrat na Igrišču Ilirije v Ljubjanl. Oba kluba bosta nastopila t najmočnejšim moštvom ter bosta brez dvoma storila vse, da tekmo odločita i« si priborita naziv prvaka Slovenije. Tekma se prične ob 16. url, blagajne ho. do otvorjene ob 15. url. Kolesarska dirka Šoštanl-Slovenltra• dec (76 ktn) se le vršila dne 25. t. m, in ie uspela, kot prvi poizkus, jako dobro. Prvi Je prlvozll na cilj Avgust Šumer (3 url, 50 minut, 40 sekund), drug! Ivan Bedlna (vozil 2.56) tretji Josip Destov. nlk (2.57.35), četrti Prane Stor (3.38), zadnji Ciril Bflhm (2.53.52). Zmagoval, cem so se razdelila primerna darila. MM\ vestnih Pogreba Ivana Brenceta, žrtve avstrijskega nasilja, se udeleži odposlanstvo starešinstva Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v kroja. Poživljamo brate, naj se v kroju pridružijo ter Izkažejo poslednjo čast mučeniku Breceta. Zbiramo sc v ponedeljek ob i. uri popoldne pred Narodnim domom. — Zdravo! Sta-reSiustvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Sokol II vab! svoje članstvo, dj se f čim večjem številu udeleži lavne telovadbe Sukola v Št. Vidu nad Ljubljane, i ki se vrši v nedeljo dne 2. t. m. ob 3. uri popoldne. Zbirališče ob četrt na 1. uro pred Mestnim domom. Odhod ločno ob I pol 1. Kri popoldne z društveno godbo nj j čelu. ! Dramatični odsek Sokola Vil otvorl ! letošnjo sezono v nedeljo dne 2. oktobra ob pol osmlli zvečer. Vprlzorila se ho I'. S. PlnJgarjeva ljudska drama »Razvalina življenja«. Odsek je sestavil svoj repertoar za bodočo sezono iz samih dobrili domačih in tujih iger, zato upa, da bodo Vičani z uprizoritvami zadovoljni v vseh ozirih in da bodo posečali prireditve v kar največjem številu. Cene prostorotr so iste kakor lani. Blagajna ss odpro ol sedmih, začetek ob pol osmih zvečer. Sokol v Radovljici razvije povodort dogradiivcme slavnosti Sokolskega donu dne 2. oktobra t I. narašča.iskl prapor tako, da obhaja društvo ta dan tri pro slave; dogradltveno, odkritje plošče Bo štjanu Olipu in razvitje naraščajskeg; prapora. Po javni telvadbi se vrši Ijud ska veselica s plesom, srečolovom ii streliščem. Posetniki iz okolice prideji v narodnih nošah. Spored: Dopoldne 01 8. do 9, ure sprejem na kolodvoru, tri četrt na 10. odkritje plošče, 11. povorka 11. dograditvena proslava z vuzvltlen naraščajskega prapora. Popoldne ob lč javna telovadba potem ljudska veselica Sokol na Jesenicah. Izredni občili zbo Sokola tla Jesenicah se vrši dne 9. okto bra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v telo vadnici. Dnevni red: Razrešitev zadev stavblšča; izvolitev stavbnega odbora 1" dopolnilna volitev odbora. — Redno pre davanje sc vrši vsako sredo oh S. ui zvečer v telovadnici. Komedija Komedija, kl jo je spisal največji plsa-' felj Zalolger. Kot sta bila Seneca in Plau- j tus enako velika v veseloigri in žaloigri, | opažamo tudi pri Shakespearju: katerekoli snovi se je poprijel vsako je mojstrsko izdelal. Korak od žalolgre do komedije je neznaten; in zares vidimo pri Shakespearju. da je ustvarjal po navadi za vsako tragedijo po eno komedijo, kakor dri se le ob njenem lahkem ritmu hotel odpočitl. Snov komedije Je vzeta \i Plauta ln to ic edina snov, ]fi fo le posnel Iz stare literature. Seveda, če gledamo na bistveno prepesnitev, nstvarjanjo popolnoma novih zapletljajev, ne moremo govoriti o imitaciji. Pri vseh njegovih delih vidimo, da so jim dali snovi že obstoječe novele ali igre, vendar je njegov duh ustvarjal iz niih nove umotvore kakor jemlje zidar te podrtine rnr.tcrijai sa nove zgradbe. Vsa komiki; jc v tem, da gledamo pred seboj dva brata-dvolika isteca imena ln poleg njih dvoje slug, istotako brata-dvojčka istega Imena in iz tega usodnega fakta nastale vse mogoče komične situacije, vedno ponavljajoče se zamenjave In zmešnjave. Stvar gre tnko daleč, da mora prvi brat v ječo zaradi dolgov svojega brata, ta pa mora bežati iz sličnega vzroka v samostan, da si reši življenje. Lastna žena ga noče poznati in povabi svaka na kosilo v prepričanju, da je to niču mož. Sele na koncu zadnjega dejanja sc vse razjasni iti komedija se konča zelo veselo in komično. Dejanje poživlja polno robatih dialogov, tragičuo-komlč-nega ljubosumja, ljubezenskih scen, divjih dutlov ln zato nismo nestrpni na razjasnitev, ki prihaja ua prvi pogled precej pozno. Toda Shakespearju je šlo za komedijo. Naj bo dejanje šu tako neverjetno kot na primer dejstvo, da zamenjavamo kar dva para dvojčkov, da žena moža nc pozna itd. — hotel nain je ustvariti samo smešne prizore, hotel ic samo, da se IJudle nasmejo. Spoznanje v zadnjem dejanju se praznuje zelo svečano: navzoč ie knez in epallca, ki Se prinesla luč v vse tc zmešnjave ln povabi vso družbo v samostan na veseli plr. Ekspo-zija ie izvrstno podana v ganljivem pripovedovanju očeta. Komedija sc jc pri nas že igrala. Marsikdo sc bo še spominjal nesrečnega Bo-huslava. Prevod je Zupančičev, režija g. Šesta. Oprema igre jc popolnoma nova in naravnost sijajna. Dvojčki so gg. Šest ln Kralj ter Dancš ln Plut. O. Občni zbor orkestralnega dniuvu Glasbene Matice sc je vršil v torek dne 20. t. m. v tnali dvorani Olasbene Matice. Društveni načelnik je poročal o delovanju društva v pretečenem letu. Društvo je priredilo dva samostojna velika koncerta in en ljudski koncert na Viču. Stopa v tretje leto svojega delovanja; pod okriljem Glasbene Matice se prav krepko razvija. S svojimi prireditvami zanaša smisel ln zanimapie za lepe, resne orkestralne Igre tudi v široke mase in vzgaja dobre glasbenlke-dlletantc. Posebno pohvalno je omenjati uvedbe mladinskih koncertov. Društvo, k! šteje okrog 40 Iz-vrSujočih Članov, namerava prirediti v seziji pod vodstvom profesorja Jeraia tri 1 rodne koncerte in en izredni koncert, v' katerem bo nastopil kot dirigent naš skla-datelj-konservatorist Š k e r j a n c (slnfo-ulja Balaklreva). V prvem koncertu bo društvo Izvajalo poleg modernih slovanskih skladb velike fantastične sinfoniie Berlioza. Društvo bo pridobilo k sodelovanju kot soliste tudi naše koncertne umetnike. Občili zbor jc vzel poročilo blagajnika z odobravanjem na znanje in izrekel iskreno zalivalo dosedanjim dobrotnikom iu podpirateljem društva. Po končanih volitvah se je novi odbor konstituiral sledeče: načelnik dr. Ivan Kar-lln, podnačelnlk Mirko Rupelj, blagajnik dr. Milko Lubec, tajnik Avgust Pertot, arhivar Mirko Klemenčič in odbornika Jcla dr. Korunova in Anton Lajovic. Koncert Cirila Ličarja v Osijcku. Skupaj z jugoslovanskim violinistom Zlat-kom Balokovlčem je konccrtrlral te dn! tudi pianist Ciril Ličar: vsa dnevna kritika priznava Ličarju, pesniku na klavirju, Izvaurcden uspeh In ga stavlja v vrsto prvih pianistov. Povdarja se zlasti njegova umirjenost brez hlastanja za efekti, njegova melldlloznost polna čustev, meh-kote in sladkosti. Nova hrvatska opera. Hrvatski kom ponist Ljudevit Safranek piše novo opc ro po tekstu Ogrizovičevc drame Hasan agtnice. Nova opera se uprizori še teke čo sezono v zagrebškem gledališču. Tridesetletnica književnega delovanji Včeraj je proslavil hrvatski književni Branko Llvadlč, ravnatelj hrvatske d« me in igralske šole, urednik Savremcnlk svojo petdesetletnico Iu tridesetletnic svojega književnega delovanja. Začel i svoje književno delovanje kot pesnik »Vijencu«. — V zadnjih letih sa Je pt svetil kritičnemu delu in sodeloval k< literarni In gledališki kritik v rasnih Usti in revijah. 'Smrt majko Jugoviča> v poljščini. varšavskem narodnem gledališču se upr zori v sedanji sezoni Vojnovlčevo dratr »Smrt majke Jugoviča., katero je pn vedla v poljski jezik gospa Sczepanov ska, soproga poljskega konzula v Zagn bu. Ulogo majke bo igrala slavna poljsl tragedlnja Stanislava Wysocka. — Pol ska vlada ie povabila k premijeri tu posnika, kl je obljubil, da pride v VarSi vo, kjer bo tudi priredil predavanje Itigoslovanski narodni pesmi. DomaČe vesli . f OhM mi Poljedelski minister g. fvan Pueelj je prispel v Ljubljano ln se udeleži danes kmetskega tabora v Žalcu. * Povratek pokrajinskega namestniku. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je včeraj opoldne vrnil i z Reograda in je zopet prevzel predsedniške pošlo pokrajinske »prave. * Trboveljska premogokopna družba jo podpisala pri Jadranski banki 4 milijon« kron 7P.', državnega posojila. * Podpisovanje državnega posojila v Olju. Celjska mestna hranilnica je podpisala 1,000.000 državnega posojila. Pri Zadružni zvezi je bilo skupno podpisanih ".flS.gOO K, pri coljskl posojilnici pa 814 tisoč kron. * Izpremenibe v državni službi. Ministrski svet jo Imenovali okrajnega kmetijskega nadzornika Jakoba Znidaršiča v Ljutomeru za Inšpektorja H. razreda ▼ oddelku za agrarno politiko ln kooperati-\e ministrstva za kmetijstvo in vode v Beogradu In gozdarskega komisarja inž. Anto Ružiča za vjjjcga gozdarskega komisarja. — Ministrstvo za kmetijstvo in vodo je Franca Malaska, strokovnega u-citelja na dr!!avni kmetijski šoli na Grmu, pomaknilo v VIU. činovni razred državnih uradnikov. — Strokovni učitelj Josip Golmajer jo z državna kmetijske iole na Grm i premeščen na državno kmetijsko folo v Št. Juriju ob južni železnici. -- luž. Drago iSripoli, pristav na kr. gospodarski šoli v Krlžovclh, je imenovan za suplenta ns srednji kmeti.ski Soli v Mariboru v GC. činovnem razredu. — Vinarska. Inštruktorja XI. Sinovnesa razreda Frane Virant v Brežicah in Andrej Kotnik v Celju sta imenovana za vinarska inštruktorja X. člnovnega razreda, dinarska Inštruktorja XI. činovnega razjeda, Josip Zupane v Ptuju in Franc S* rainberger v Šmartnem pri Jelšah pa za v ingrska inštruktorja IX. člnovnega razreda — vsi na dosedanjih službenih moških. — * Imenovanja v upravni službi. Absol-i iranl pravuik Leopold Eiletz jo sprejet in konceptnega prakliktmta v priprav-1 ilno službo pokrajinske uprave za Blo-\ enijo tor dodeljen v službovanje oddelku za notranje zadeve. Okrajni tajnik Ignacij Rus je od oddelka za notranje zadevo pokrajinske uprave za Slovenijo primeščen 1; okrajnemu glavarstvu za i ubljansko okolico v Ljubljani — Policijski oficial Ivan K a raja jo na lastno prošnjo od oddelka državne policijo v V i irski Soboti premeščen v službovanje k policijskemu komlsarijatu v Mariboru. — Josip Kulbezon, računski prakt.ika.ijt pri oddelku za socialno skrbstvo, je imenovan za računskega asistenta pri ietem oddelku. " Izpremembe v sodni službi. Višje de-"luo sodišče v Ljubljani je pravno prnk-likante drja. Mirka Kresnica, Franca I.starja iu drja. Stanka Zitka, vae tri v Ljubljani, drja. Karla Tscliinkla v Novem c:eitq in Joška Bergoča v Mariboru imenovalo za avskultante. Štefan Lsckovič, pisarniški oficial okrajnega sodišča v Murski Soboti, je izstopil iz državne službe. ' Srebrn in zlat denar. Pri nas, posebno na kmetih jo šo dovolj srebrnega in Istega denarja, ki se bo polagoma ves i tihotapil v Avstrijo ali v Italijo, ker pri e >s njegova vrednost ni uradno objavijo-ia. V Avstriji je zakonito določeno, da i'1 10. avgusta začenši velja lOkrouski zlatnik 1500 kron, srebrna krona 55 K, srebrn goldinar 148 kron itd. Ali bi ne mogla naša finančna oblast izpo?lovati i.edobr.o odredbo? 4 Splošna amnestija. Pišojo nam: !'o fiasopisnih vosteh bo ob povratku kralja Aleksandra v domovino podpisan ukaz o splošni amnestiji. Te milo-s'i bodo deležni razni politični in sodno obsojeni kaznjenci iu hudodelci. Dobro in pravično bi bilo. da bi bili k; milosti deležni tudi disciplarno kaznovani državni napieSčenoi. Organizacije in poflancc prosimo, da so za stvar zavzamejo. — Več prizadeli h. * Uradne ure pri pokrajinski carinarnici. Po odredbi generalno direkcije carin so uradno ure pri glavni carinarnici v Ljubljani od 1. oktobra dalje določene od >S. do 12. in od 14. do 17. nre. Ob nedeljah in praznikih so ne uraduje. a Podaljšanje policijskih ur. Pokrajinska. uprava za. Slovenijo razglaša, da ie prošnjo za podaljšavo policijske ure vlagati pri okrajnem političnem (policijskem) oblastvu. * «Grazer Messe>. Silno brihtno rekla-mo ie delal Gradec z« svoj sojem. Med drugim j« izdal tudi več številk tGrazer Messejeltnng* v srbskem, hrvatskem, slovanskem in nemškem jeziku. O tempom, o rooros! Ciril«, gotica in latinica, pa h kakšnim prepričanjem! Le eno so jim ni posrečilo: Očividno pišejo te članke nekdanji kurzovci. Vse s—h--s pogreške najdemo tu zbrane v klasični uradni stl-llzaciji kakšnega bivšega c. kr. namest-ništvenega tajnika. Seveda nimamo prostora. da bi v zabavo svojih čostitlh bralcev ponatiskovali vse te knlornturo fi-nese. Naj zadostuje le nekaj griži,iajov za poskušajo: »Gradec in Štajerska dežele delata pri Črnskem s.unjmu 1021, 2e t" pomolijo, daleč vidljivi, v svitu pri-bližnjočega so dneva stolp, streha in čelo tn v velikih potezah narejana zgradbe, katero oplhiia bitmi zrak obetania, v ved-iio bolj razločljivem oe.rtu. Govorimo '•rez simbolov; nekaj veličastnega j*, vrednega, da se srčno razveselujemo na-^tajenja Graškega isenjma 1921, vsekako 'PMftfujoiiega boki po,vzdignjeno izraža- nja. Zategadelj m nam g* «B fMbflje- no, če že danes oddalsB pozdravljamo v daljavo s presrčniml besedami tuje goste, ki jih pričakujemo. Gradec in Štajersko jih povnhljata k svojemu prvemu velikemu senjmu. Delo taie izredne obilnostl so tukaj vedno iznova premaguje, da tega dela neveden komaj zamore to obil-nost razumeti in eeniti. S tem v zvezi ee labko opominja, da ee je razvijala ta novodobna senjmaka misel, ki vse to nosi in goni, v štajerskem zavodu itd.*. — Salo v stran! Ali graški sejem nI našel nobenega slovenskega uaetavlj-snea, da ga najamejo za pošteno delo, če ie re-flektirajo na naše odjemalce? t * Jugoslovanski profesorji v Sloveniji Iz Kranja nam poročajo: V Kranju so pozdravili naše brate In sestre gosp. ravnatelj Fajdiga s člani profesorskega zbora. Odgovoril in zahvalil se mu je h prirojeno ljubeznjivostjo g. Jeremija Z i v a n o v i o. Kolo jugoslovanskih sester je s predsednico gospo glavarjevo ▼ lepi narodni noši in s cvetkami prijetno iznenadilo naše ljube brate in sestre iz širne in ujedi-njeno domovine. — Prejoli smo nadalje: »Ljubljanski zvon* jo iz svojega ronomiranega pevskega zbora odbral iu na banket, ki ga ie s profesorskega kongresa v Zagrebu semkaj v posute došlim tovarišem v veliki dvorani hotola »Union* priredila ljubljanska sekcija državnega profesorskega društva, odposlal oktet pori vodstvom g. pevovodje Zorka P r e -lovca. Oktet jo pel tako odlično, da so so gostjo divili in zopet in zopet izražali iskreno zahvalo za tako všečno pozornost. Fr. K. Tečaj za lenčarje In pečarje. Urad za pospeševanje obrti otvori 1. novembra t 1. na tehniški sredn.il šoli v Ljubljani dva-najstterlenski tečaj za lončarje in pečarje. Nameu tega tečaja jo dati mojstrom in pomočnikom priliko, da svojo praktično in teoretično znanju spopolnljo. Pouk bo celodneven in bo obsegal naslednje predmete: modeliranje, risanje, tehnologijo, kemičuo preizkuševanja surovin, knjigovodstvo, obrtno zakonodajstvo in delav. nlco. Interesenti, ki se nameravajo tega tečaja udoležiti, morajo prijaviti svojo udeležbo najkasneje do 15. oktobra t. 1. pri uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. Konferenca ravnateljev jugoslovanskih kopališč. Kakor smo že omeni, vr M se dne 10. oktobra r prostorih hotela Royal* v Zagrebu konferenca ravnateljev kopališč, idiavllisč, letovišč in saua-torljov. Razpravljalo so bo o naslednjih vprašanjih; Ceno v naših kopališčih i o-žirom ua inozemsko konkurenca; vpra-fanje potnih olajšav za tujce v svrho ob iska naših kopališč in letovišč podaljšanja kopališčne sezone preko obilnih letnih mesecev; načrt zakona o kopališčih podržavljanje mineralnih voda; higljenav kopališčih; izdajanje strokovnega kopa-liščnega lista. Konferenca bo trajala tri dni. — * Redek jubilej. Stavec »Narodne tiskarne * gosp. J a n k o D r o I je danes obhajal Stiridesetletnico, odkar je zaposlen v tem podjetju, in obenem, odkar je član Sokola. Čestitali so mu stanovski kolegi, Sokol v posebni deputaciji in odbor tiskamo. Prejei je tudi spominska darila. Čestitamo zvestemu somišljeniku najtoplejc! * Dvajsetletnico mature obhajajo sošolci-maturantje I. drž. gimnazijo Vlit. a razreda iz ieta 1901 ▼ soboto dne 8. oktobra 1921. Skupni sestanek se vrši ob 7. uri zvečer v hotelu Tivoli Prijave tovarišev k prijateljskemu večeru »prejemajo dr. Rožič, profesor na tehniški srednji šoli v Ljubljani. * Trgovska In obrtniška zbornica v LJubljani ima v četrtek, dne H. oktobra 1921 ob 10. uri dopoldne v zborničnih prostorih javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1.) Naznanila predsedstva, 2.) Dopolnitev zborničnih odsekov, 8.) predlogi glede obnov, adaptacij in odpisov v bilancah, 4.) predlog na odpravo plačarl-nc v Sloveniji in Dalmaciji, 5.) predlogi, tičoči se rezerv za kritje izgub vsled dviganja valute, 6.) personallje. * Gremlj trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom: V zmislu Uredbe o davku na poslovni promet, objavljeno v cU-radnem listu* št. 118 z dne 19. septembra 1921 morajo vsi trgovci od 1. oktobra dalje voditi »knjigo opravljenega prometa* in siee- protokolira.nl trgovci po vzorcu A, neprotokolirani po vzorcu a. Potrebni vzorci se dobe v glavni tobakar-ni in pri gospodarskem nradu finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Morebitna pojasnila dol« člani gremlj* v greinijalni pisarni Gradišče št. 17, I. nadetr. * Nova odvetnika. V imenik odvetnikov v področju tukajšnje odvetniške zbornice sta vpisana, gg.: dr. Rudolf Kri-vio s sedežem ▼ Ljubljani in dr. Fran Kloar s sedežem v Kozjem. * Pivo podraženo. S 1. oktobrom j« v vseli tukajšnjih gostilnah pivo znatno podraženo. Čaša piva stane odslej 6, vrček pa 8 kron. * Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo* v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 18. do 24. septembra 1921 dela 207 moških in 137 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 191 moških ln 146 ženskih delavnih moči Posredovanj se je izvršilo 248. Promet od 1. januar,ja do 24. septembra 1921 izkazuje SB.303 strank in sicer 12.607 delodajalcev, 12.690 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 739*1 — Pela «¥oio: pisarji. Mferfc fa>«faut>», frojt«, B. vilje, čevljarji, natakarji, natakarice, hotelske sobarice, dninarji, dnlnarioe, stroj, niki, kurjači, trgov, sotrudnlki, prodajalke, vzgojiteljic«, boln. strežnice, modist-ke, vajenci, vajenko itd. — V delo se sprejmejo: mizarji, usnjarji, čevljarji, zidarji, tesači za železne pragove, tesarji, oglarji, šivilje ta obleke in perilo, ključavničarji, vzgojiteljice, služkinje, knha-riee, sobaric«, vajenci, vajenke Itd. * Turistom na »uanje. Ker je obisk Aljaževega doma v vratih popolnoma prenehal, se bode tudi ta planinska pošto-janka dne 3. oktobra t. L zatvorila. Poroka. V Celju se j« poročil vfieraj knjigovodja Zvezne tiskarne, g. Pavel Zabukovšok, t gdč. Mlnko Rcpovi Iz Zagorja. * Stanovanjski urad v Maribora oetane do 8. oktobra zaprt. V tem času so bodo (prejemale samo pismene vloge, s predsednikom urada pa bo mogoče govoriti samo v najnujnejših slučajih. * Zaradi komunistične propagande od-puščen. Iz Maribora poročajo, da je pro-fesor Ivan Favaj zaradi komunističnega hujskanja iz državne službe odpuščen. * Mestne vojašnice v Mariboru. Iz Maribora poročajo, da namerava vojno ministrstvo odkupiti mariborske mestne vojašnice. Iz skupila bo mestna občina zgrar dila med dragim tudi stanovanjske hiše za mestne uslužbence. ' Razpisana zdravniška služba. Zdravstveni odsek ki Slovenijo razpisuje službo uradnega zdravnika za okrajno glavarstvo Slovenjgradee v IX. činovnem razredu. Prošnjo je vložiti do 1. novembra prt zdravstvenem odseku. * Spominska plošča Boštjanu Olipu. Povodom dograditve Sokolskcga doma odkrije sokolsko društvo v Radvljici danoo svojemu bratu Boštjanu Olipu spominsko jtloščo. Boštjan Olip je dal življenje za svoje slovansko prepričanje, postal je žrtev krvavo avstrijske justice. Zavedni Slovenci se bodo danes v čaetnnm številu udeležili odkritja njegove spominske plošče. * Tega Idealizma pri nas šc nisem vi-del. Pišejo nam: Letos sem v Kranjski gori opazoval ta-le dokaz redkega idea-lizma: V Kranjski gori je rodbina, žena, mo* bolan, 9 otrok, fliessti na potu. Največja beda. Pride v hišo članica Kola arpsltih sestara gospa Novka Kovačevife-va, pogleda, vidi bedo, daruje Iz svojo ga žepa 100 K, nabere potem pri znancih, srbskih letovjščarjih, čo tisti dan 1500 K in pomaga družini t njimi. Tudi obljubi poslati iz Beograda obleko za deco. O priliki, ko sem bil pred kratkem v Bco- radu, se informiram o imenovani gospe j, in glej. upokojena učiteljica je r. 1000 din. mesečno plače (v dragem Beogradu) pa vzdržitjn pri sebi dvo deklici, siroti v vojni izfrinlllh voinikov; da so vsi trije t-režive, plemenita žena da'e privatni pouk. Klobuk dol pred takšnim idealizmom) Koroški Slovenci ne smejo zahtevati svojih pravic. V Vellkovcu vrši jutri sodna obravnava proti udeleinikom de-putaclje slovenskih župlianov, ki je šla k svojemu nemškemu župniku in na dostojen način zahtevala, naj * Soli deco uči ln v cerkvi pridiguje ter spoveduje v slovenskem jeziku. To »e jo dogodilo na Rudi dno 2?. avgusta. Ker so zahtevale svoje pravice, jih tirajo sedaj pred sodišče! " * Smrt uradi koščka klebase. V zagrebško prodajalno klobas Dušana Esge-t.a prišel jo pretečeno sredo delavec Josip Pet t v, rodom iz Salgemttnda v Alzaciji, ter zahteval pol suho klobase, za katero jo prodajalec zahteval 16 kron. Visoka cnna je Pettvja tako razdražila, da je začel razgrajati in zmerjati prodajalca, ki ga je porinil skozi vrata. Petty jo potegnil nož ter zabodel Esgeta tako nesrečno, da je že naslednji dan umrl v bolnici. * Griža. Pišejo nam: Glavni vzrok, da se griža tako rapiduo razširja, je, da se nikdar nc r.iakuži stanovanje, kjer je ležal človek, bolan na griži. Energičen okrajni zdravnik bi v zvezi s župani in političnim oblastvom mogel rešiti še marsikatero življenje. Razkuževanje se pa ne vrši skoraj nikjer. Potrebno pa je, da se tudi tu že vendar enkrat ukrene nekaj, da s« griža, ki razsaja pri nas že peto leto, vendar lo omeji. * Umor v Vlrju. V Virjn ob Dravi jo bila te dni umorjena in oropana seljakinja Dora HrZenjak. Predvčerajšnjim je bil v Zagrebu aretiran Albert Stajor iz Idrije, ki je bajo izvršil ta umor. Aretiral ga je detektiv železniške policije, katerega je neka seljakinja opozorila na Stajerja. Izročili so ga zagrebškemu sodišču. * Nevarna vožnja. Sinoči sem ie vračal iz Celja v Ljubljano po cesti čez Vrnn?ko in Trojane. Med pot.jo smo Bre-čali med Vranskim in Domžalami najmanj 50 vozov ln 15 kolesarjev, med njimi je lo en voznik imel luč. Vsi drugI vozijo v temi, in o tein sem že opetovano slišal pritožbe. Dobro bi bilo, da se cest-no-polic.ijske naredbe tudi Izvršujejo in da se coko postave* za to tudi pobriga, sicer bomo čitali o tej ali oni veliki nesreči, ki se bo pripetila, * Požar. Na Pečovnikn pri Celju se jo v petek na južni strani vnel gozd. Požar se je z veliko naglico širil proti severni strani ln napravil velikansko škoda * Železniški tatovi. Zagrebška policija je prišla na sled večji družbi železniških tatov, ki so sistematično vršili svoj »posel*. Sodelovalo je tudi več železniških nameščencev. Pri hišnih preiskavah se je našlo mnogo ukradenega blaga, zlasti mnogo novih eblek. Zanimivo je, da bo ne-katorl arotovanci premožni ljudje, tudi nekoliko hišnih posestnikov. Socialni vestaik Pokojninsko zavarovanje privatnih na-meiiencev »Bančni Vestnlk* pcina&i v 8. številki iz peresa Evgona Lovšina kritiko »Uredbe o začasni ureditvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov iti Slovencev?, ki je izšla don B. avgusta t, L r »Uradnem listu*. Kakor je U članka razvidno, je uredba v mnogih točkah pomanjkljiva in je v interesu konsolidacije drŽave, da se to važno vprašanje reši v zadovoljstvo najvažnejšega interesenta, to je nameščenca -— zavarovanca samega. Država jc stopila s to novelo na polje praktičnega reševanja perečih socijalnih vprašanj. Pokojninsko vprašanje je za privatnega nameščenca vitalnega pomena in zadovoljiva rešitev zavarovanja tvori on del državne in družabne konsolidacije. Kako izgleda poizkus rešitve pokojninskega zavarovanja in katere zalita vo ima bančno uradništvo? Člen 2. in 3. te uredbo določata, da praidejo dolžnosti ln pravice deželnih uradov občnega pokojninskega zavar rovanja in nadomestnih zavodov na »Pokojninski zavod z« nameščence*. Zasobni nameščenci nimajo proti členu 2. in 3. uredbo nobenih ugovorov. Nameščencu je z odpravo nadomestnih zavodov zajamčena svoboda in neodvisnost od posameznih podjetij. § 3. člena 4. odreja 10 plačilnih razredov po tabeli, ki vsebuje I. plačilni razred z letnimi prejemki 000 K do 900 K r zavarovanim letnim iirejem-kom 000 K: II., ni., IV., V., VI., VII., VIII., IX. in X. plačilni razred s stopnjevanimi zneski tako, da vsebuje zadnji, X. razred lotne prejemke 18.000 K in več. in zavarovane letno eprejemke 18.000 K. Za oradništvo pomeni najvišji zavarovani letni prejemek p 4o letih zavarovanju iluzor-no rešitev pokojninskega zavarovanja. Vsakomur je jasno, da. pomeni najvišji zavarovani letni prejemek po 40 letih zavarovanja iluzorno rešitev pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev, najnižji od 600 K pa smešno postavko, ki služi samo kot priča nekdanjih časov. Ker jo minister za lin Slovencev pravico, prtfevitj pr«£foi j voljno na neobvezno zavarovanje mJ 'konitib najmanjših dajatev svoj« nas) mešftence — razven delavstva — ta« potsleuo v mejah države, v starosti od« 18. do 5B. leta, kolikor Se niso op »k konti zavezani zavarovanju, iu sicer,, če prijavijo najmanj 10 nameščencev, in čo izpolnijo gotovo pogoje. Da se razširi baza obveznega pokojninskega zavarovanja, hočejo nameščenci, da se določila S 1. zakona nuw širijo na vse zasebne nameščence, ka< terib delo nI izrazito manuelao, torej na vse trgovske sotrudnlke, potnike in delovodje. Ti nameščenci se namreč po svoji socijalnl stopnji in splošni izobrazbi nikakor ne morejo prištevati med munuelne delavce. § 83. določa, da jo treba, stalne premije plačati za vsak pj-ispevid mesec v višini 1% zavarovanih letnih prejemkov. V I., II„ ID. in IV. plačilnem razredu odjrade s strani nameščenca,' vsako plačovanje premij, ker jih mora' plačati službodajnik. Prispevki se razdeljujejo na sJuibodajnika iu nameščenca tako, da odpade na sluibodai-nlka oni del prispevka, ki no preseza ene petine prispevka najvišjega plačilnega razreda, cel, od onega dela pri' spevka ,ki prestiža eno petino, a nej presega dveh j tetin najvišjega prispevka, polovica od onega dela prispevka,' ki preseza dvo petini najvišjega pri« spevka, ena tretjina. Dokler se plačilni razredi ne izpre-mene, znašajo torej premije: f*lpude: (I. mesečno, II. na službo-dainika, III. na nameščenca). i. ii. m. L razred 8 6 -•-, H. „ 12 12 itd. V. ., 48 4E 8 Itd. Ker se bodo premije sorazmerno zavarovanim prejemkom, polnim invalidnim rentam in času, ki je potreben za polno rento ,zvišale, zasebni name-' ščcnec ne bo mogel u trpeti tolikih vsot in ker obstoja možnost, da bo službodajnlk skušal zvaliti plačevanje premije na nameščcnca potom reriuM cije prejemkov, naj ministrstvo r.a so. cijalno skrb u) po razširlenju baze pokojninskega^ zavarovanja na vso državo upošteva mo-' socijalno politiko pooblaščen .da more I ™ zavarovalno-tehnUMm na podstavi letnih prejemkov zvišati i«"»»'* drirj"rc,,"cl'"V »"IE' K - - - • mi/, posebno v mijlh plačilnih razredlhj zavarovano prejemke tako, da sc nuj-višji zavarovani prejemki ujemajo z dvojnim zneskom povprečne višine v prejšnjem letu zavarovanih prejemkov vseh zavarovanih oseb, zahteva nameščenstvo, da ministrstvo izsili pravilno naznačenje letnih prejemkov, pr Ičetnur mu bo nameščenstvo radevo-Ij »pomagalo in nato takoj odredi zvišanje letnih zavarovanih vsot. g 8. odloča: Dokler se plačilni razredi ne izprenione, znaša v L plačilnem razredn delna osnovna renta, po 60 mesecih letno 120 K, popolna osnovna renta po 120 mesecih letno 180 K, stopnjovalni znesek po 120 mesecih letno 9 K, tako da doseže največji znesek invalidske rente po 10 lotili letno 450 K. V ostalih razredih nahajamo stopnjevane zneske, tako da znaša v X. razredu renta po 00 mesecih letno 3000 K, po 120 mesecih 5400 kro,n stopnjevajni znosek 270 K in najvočji znesek invalidske rento po 40 lotih letno 13.500 K. § 8. določa toroj, da naj znaša popolna osnovna renta, po 40 letih samo 30%, največji znesek invalidske rente po 40 letih pa samo 75% letnih zavarovanih prejemkov. Na to višino pride na ta način, da se zvišuje po doseženem dosetem letu lotno ta znesek, ki odgovarja, 2% največjo invalidske rente. Zavarovanec prejme toroj po 10 letih samo 30% od 75% zavarovanih prejemkov, ki jih moro doseči šele po 40 letih, žalostna izkušnja nas uči, da jo malo 401otnih jubilarjev dela tako med bančnim uradništvom kakor med ostalimi zasebnimi nameščenci. Čo pa, kdo doslnži svoje 40. leto in je vos čas zavarovan, pa prejme samo 75% zavarovanega zneska. Nn drugi strani nas ttči izkušnja, da je prejšnji avstrijski zavod, po katerem smo ta določila prevzeli, delal z cnormnimi dobički (podpisal je samo vojnega posojila 84 milijonov predvojnih kron, kar odgovarja, današnjim vsaj 2520 milijonom). Bil je res zasnovan na, veliko širši bazi, kakor je na,5 v naši državi. Vendar če ministrstvo, ko že rešuje to težko vprašanje, razširi uredbo po možnosti po celi državi, so zavarovalni tehniki, torej strokovnjaki, mnenja, da mor,i zavod delati z ogromnimi dobički, čo ostane na seda-nij računski bazi. Radi tega naj ministrstvo za socijalno politiko a) razširi v Interesu nameščencev bajo obveznega pokojninskega zavarovanja po možnosti po celi driavl in vse zasebne nameščence; b) predlaga pri sklepanju novega zakona narodni skupščini znižanje časa, ki npravlčttje polno pokojnino, od 40 let na 30 let. e) da predlaga narodni skupščini zvišanje Invalidne rente po 30. letih od 75% zavarovanih prejemkov nn 100%. § 30. a) določa, da Imajo službodaj-j niki iz vte kraljevine Srbov, Hrvatov b) naj pusti partieipiratl delodajalca pri plačevanju premij na višjem odstotku kukor doslel, posebno v višjih plačilnih', razredih in e) naj potom potrebnih kautcl skašUj preprečiti prcvalltev plačevanju premik delodajalcu na nameščenca z morebU~ nimi redukcijami, na plači, podaljšanjem delavnega času Itd. V § 11. označen višek starosti gledfli delavne zmožnosti, ki je za inoške 70 leti In za ženske 05 let noj so Izpremeni za moško na 65 let iu za ženske na 60 let Upravltell pokojninskega zavoda je ab-' solaten gospodar pokojninskega zavodaj; Minister za socijano politiko'ma še n* dodelil sosveta, ki je nujno potreben, oso*, bito, ker je treba reševati pereča vpro-'\ talila glede zavarovanja, dajatev i. dr. Minister za socilnlno politiko naj takol po zaslišanju raznih organlzacil zasebnili nameščencev imenuje sosvet upravitelj zavoda. Ker se nahajajo v nutoglh bančnih pod-' letjih v letih nabrani pokojninski, fondi» zavarovalno postopanje pa tudi na višja dalatve doslel še ni uvedeno In po noveli tudi noli'ok Ptlllll In Rrftilfinh. ulica št. 2 SIO U Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju In Brežicah DelnlSka glavnica K 50,000.000*— Rezerve okrog K 45,000.000- Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuj« in prodaja t »a vrst« vrednostnih papirjev, valut iu dovoljuje vsakovrstne kredite. Čekovni račnn v Ljubljani št. 10.809. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413. Dular I Fabiani Zaloga: Skladišče Balkan, Ljubljana. i SKIK,'K3T P - - ■ ■ - 4 M ijJ^iS.^pP ŽRSE-nU!!!OEZOlJi-JiiŠMIIlE-IH!l«STR.STRIIllE-IIOSTflPI= [3 PRDRaČBHI-BaČRTI lil OBISK 1HŽEIHB7B CSEZPIRCSO. B| Sprejmo se t trajno delo Usvetbanl mizarski pomočmki. Urana iu stanovanje v liiši ali izven hišo. AnflroJ Sregar, strojno mizarstvo, Et. Via n»d Ljnblj5.no 1563 6-6 Obvestilo. Obveščava eenj. odjotnalce in p. n. občinstvo, da »prejemava nova ilela in popravila po uajnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlstovski «»vljl domaČega la-dolka. 631 BI Ant. in Jož. Br&jer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1. Posebnosti domačega izdelka za » novorojence. Teira-perilo. 107 C. Mestni trs S. Ljubljansko občinstvo se opozarja, da je rnmtmmmmi^mmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmm i —si ——i vrhniška tovarna konserv In mesne Industrije .t* a eras B cs&b uuuu mza •» »•■> »i^n.. •» m bkub »EtanKESnemBai m* rs= NalstareJSa ipedfelgffca JvrsSfta v Sloveniji = 1 !!! Ugodna, prilika t!! Lep klavir firme j. b. strsich« * sohu zeio dobro »hm-; . wo„:ja svoi prodajni paviJjon na Vodnikovem njen ter z močnim in čistim glasom, je po;WtiVV""a ......... „ , ........ '....... ., ,,, ............. ceni na prodaj. Zelo pripraven je za kak j .............._ veliki »»ion ali gostuno kakor tudi za pevsko *r£rU « katerem bo razprodajala prvovrstne ali plesno Kolo in vsako glasbeno uporabo. "B ' ..... ,,, , ----- Oaleda in kupi ee v Ljubljani, Hranil-; . . „. , ____. niika oesta «t«v. 7, dmga bisna vrata, i mesne Izdelke po zelo nizkih cenan. 1588 2 I. nadstropje, vrata 48, vsak daii od */.!• do '/,2. nre popoldne, v nedeljo pa od 9. do 12. nre opoldne. Liyb5is.'53 ^dicijrto pisarna Jesenice 1'odjetje za prevažanje blagi južne žotenir.o. Brzovozni in tovorni nabiralni promet bi Avstrije in » Avstrijo. Zaeirinjenje. Podjetje zi prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Baa=!nger. 73» fti Internrban taleion «0. | V4V.%«IV> ■4.V, VJ ni ujumrvKo d. d. v LJubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov šentjanški in T*"*, i' 4T»X "tr^vn^ 1 ____________________________________ ,(>A >4 <41. 4 <8. *."»,<<. V. «.»„». a Mi » iv. *.«m»v.t> t HT >1- r y' : w ..-a-. I'.. 'ffhčijui ijL^x.iXJuauJ. ixixxxx . iiižiuvir/m ullujl. trboveljski premog vseh kakovost;, v celib vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi sta industrijska podjetja in razpečava dehoslo vaški in anglešM keks lavam© in dosnačo lapera-too, $ff kovaški prero.og in črni premog. Naslov; 1350 4 Prometni zwi zi pning, d. 1 o Ljubljani, Hunska uIIeo 19. I \Wt F. luraseh jglaSeralec glasorrtrjeT v Ljubljani VVolfova ulica 12. utiSu,™ u;iaioTuni« Ur popravil« sluoviTj« ia harmonij« speciivlJio etfokovno. tjy!no in CMO. 436 1635 80-13 Prasne ln rabljen* vreče (sBiakova) v vsaki množini po najnižji eeni pri FR. SIRC» Kranj. Knpnje suhe gobe, ffiiol, brinievo olje. Telefon int. St. 9, Kranj. kupite ncs.joes3.eje in najaolidneje obleke za gospode in dečke tov Vi36 krojaške potrebščine pri tvrdl:l IVAN MASTNAH, Celje Kralja Petra oesta štev. 31. Sukno najfinejše vrste za gospode in dame. Istotam Izdelovanje oblek, po najnovejši modi. Tehnična pisarna diplom, inž. Mitosavljeviča in ... . ■—;-. TT Popovlča, prejšnjih, načelnikov Ministrstva, išče K nhllKR in S OmniKE zastopništvo slovenskih domačih proizvodov tehnična v"i v """.p "'b T^^Z stroke in sprejema iste tudi v komisijsko prodajo vedno v zalogi tovarni klobukov in slamnikov j Qa groS. _ Kataloge, VZ01'Ce in pOgOje je pOSlatl: Franc Cerar V Stobu Kotorska ulica 57, Beograd. pošti In žilsz. postaja Domžale pri L|nkl|anl. i------- 1601 V popravili prevzema tndi m tozadevna dela. ter preoblikuje po najnovejši modi. V j Ljubljani prevzema vsa naročila in moder- ' uiziranje tvrdka Kovadevlfi 1 Trian v j PreSernovl nllcl it. 5, kjer ee sprejema | 1021 v sredo ln v soboto. 62-16 Ivan MagdK krojač 1&86 se priporoča za jesensko sezono. Ljubljana, Gledališka ulica 7. I Gradbeno podjetje ing. Dukid in drug j | Ljubljana, Resljeva cesta 9. g | ae priporoča za vsa v to § S stroko spadajoča dela. H 1380 26-9 S Objava in priporočilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem kupnim potom prevzel staroznano trgovino M. Ranih, Marijin trg štev. 3 ter bodem isto pod tvrdko IVAN ŽELEZN1KAR vodil v istem obsegu. - Potrudil se bodem s solidnimi cenami pridobiti si naklonjenost slav. občinstva. Glavna zaloga za celo Jugoslavijo modnega časopisa „Favorit" ter vseh krojev, ostane neizpre- menjeno dalje. Priporočam se za cenj. obisk Ivan Zeleznikar 1(07 bivši trgovec v Idriji. :lTrnSTro:r rrr/T it rrrrrrmrzrixxtxxTTX rs tirr rriirrrn 1 prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavl: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Ejnsjini Seliš. Pra^a fisrnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleko, vse vrste barv, suho in oljnate, mavec (Gripa), mastenec (Feder-vreiA), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej. pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. o37 40 ,,MERAKL". Lak za pode.MERAKL". Linoleum lak za pode, ,MERAKT/'. Emajlni lak, ,.MERAKL". Bruuoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo l Modna trgovina A. SINKOVIC, naslednik K. Soss naznanja, da se prodaja zopet vrši v popolnoma prenovljeni in na novo urejeni trgovini ^ Uybliani9 Mestni trg itev. 19. Posebno priporoča svojo na novo došlo zalogo perila za dame, gospode, otroke in novorojenčke. - Velika zaloga pletenin, steznikov, svile itd. Vse potrebščine za krojače in šivilje. - Galanterija. Postrežba točna in solidna. - Cene priznano nizke. Priloga Jutru" Št. 233 dne 2. oktobra J921, Pofttiini odmevi Pred sestankom saupnikov JDS. Beograd, 29. septembra. Komur moji nazori niso po volji, naj ne jezi. da jih iznašam, naj jili mirno ravrne. Kdor pa rado volje hoče, naj o njih premišljuje pred sestankom za-upnikov demokratske stranke v Ljubljani Ta namen imajo vsi strankini ibori, da se na njih pojasni situacija vsosfcransko, kajti le v tem slučaju se mor« upati na zboljšanje razmer . Državni demokratski stranki se jo, položil temelj na območju prejšnje A v-j ;tro • Ogrsk", v Sarajevu, na sestanku,' »klicanem od Svetozaru Pribičoviča, ,ine 17. in 18. februarja 1919. Tamkaj) »brani Slovenci, Hrvati, Bosanci, Dal-, matinej in Vojvodine! so sprejeli nače-1 lo narodnega edinstva s Srbi iz Srbije iu načelo zase: • socijalno slabejšib, a, ,-lede srbskih strank iz Srbijo, ld jih! niso vabili, prepustili so toku ča-sa, da idloči, kdo k demokratom prostovolj-, uo pristopi. Pristopili so srbski samostalci, ki so; bili izstopili iz radikalne kot premalo demokratske stranke, in še nekatere j manjšo skupine. Posebna skupina so j ,istali srbski radikalci. V narodnem > predstavništvu v Beogradu so ob času ! jemokratsko - socijalistične vlado Lju-1 iie Davidoviča demokrati zarisali svoj | program kot Jugoslovani, kot borci za ' grarno reformo, torej za delitev zemlje v last malih ljudi, slednjič gospodarski program v isti smeri zaščite m.v lih, ker to delavcu dali pTve zaščitne rakone. Ce je danes treba v Sloveniji nove i.rijontacijp, mora »e vzeti ta historični postanek demokratske stranko v po-■tev. Čo kdo misli, da, mora iti v na-profeno skupino, v radikalno stranko, morajo tja iti nasprotniki agrarno reforme, zaščitniki veliko posesti in velikega kapitala. To je logika historičnega razvoja, nastanka obeh velikih Tank. Slovenska samostojna kmetijska ranka je tvorba izza dobe prvih volitev v skupščino. Vemo, da ji je pripadla zgodovinska naloga v Sloveniji, potisniti klerikalno stranko v manjšin-ko ulogo na-sproti drugim strankam. Vidimo nadalje, da ta politična skupina ni obveljala kot razredna stranka, ker se je odcepila od ostalih agrareev, iri v skupščini prevzela kakerr radikalna ln demokratska stranka ulogo narodne stranko, v kateri ulogi se od dne k dne bolj utrjuje. Bila je zadnji čas ,\,-ed odločitvijo, postati celo frakcija radikalne stranke. Njen vodja minister Puoelj, ki je bil par mesecev pred volitvami še podpredsednik demokratske franke v Ljubljani, pač ni šel v borbo na kmečkem programu, da bi doživel to potovanjo na skrajno desnico, 'ie je poslušal vabljive glawve, mogel to kot dobri računar storiti lc, da '■nemogoči priključek klerikalne stranke k radikalni. To je samo v toliko -tvar, ki se tudi nas demokratov tiče, da bi odslej bilo neprevidno, če bi ee kdo, ki se demokrata čuti, še dalje vzdržal aktivnega dela kot član edino našo demokratske organizacije. Narodno - socijalna frakcija v Sloveniji jo storila zelo nepolitičen kor^k, da se je v Ljubljani postavila zoper meščansko vsaj relativno večino v zvezo t najnnnaravnejšimi zavezniki, ki ji trajno ne morejo privoščiti uspeha. Tudi ta stroja ni mogla ostati razredna, ampak se hoče vzdržati kot gpro&H> postopanje rt nlEaka usluga, skupni stvari. Zaupniski zbori imajo poluo svobodo spreminjati vodstvo organizacije. Te pravice naj se poslužijo zlasti gospodarski sloji, kojih zadava bodo v najbližji prihodnjo-ti posebno rtereče v slovanskega uražfnBča. Ce nam rtič drugega ni ostalo, to imamo hvala bogu, da uradniki no jemljejo bakšiSa in da si uoben šef, naj bo še tak, ne upa uradniku naročiti nekaj nečistega ln nepoštenega, ker ve, da mu bo odgovoril, da mu po zakonu takih ukazov skupščini in v samoupravnih edinicah' ni treba izvršiti. Proces v Ptuju Je si doma. Uredništvo naj se strankarsko i jajno izkazal korektnost našo oprave ne odvaja od meščanstva, ker tudi tako lahko čuva svoje pravice. V parlamentarnih državah ni nobeno vprašanje, ne izvzomši dinaetično vprašanje, tako važno, kakor vprašanje tvorbe večine v parlamentu. Samo veliko tvorbe Ho (>a sposobne svoj program v trajno korist naroda uvel,javiti. Slovenci, demokrati, vpoštovajto to tretja meščanska skupina, ki bi svoj! • cilj mnogo uspešnejše dosezala kot kri- pred svojim letošnjim zaupniškim zbo-lo demokratske stranke, Ce bi ne sle- rom. Utrdite svoje organizacije! nera z pol oženju svojih! Dr, Kukovec. dila osebnemu voditeljev. Socijalna demokracija ni prišla do! veljave kot jugoslovanska stranka, ker! je mogla dobiti poslanske mandate le, v Pogradu se vrše končne priprave na obmejnem ozemlju nasproti Avstriji, ^ tfnovniški zakon (službena pragma- tika). Šo pred ustavo je demokratska Maše uradništvo Iti Madžarski, v mariborskem (8) in somborskem (8) okrožju, a nima niti enega poslanca iz cele Hrvatske, Bosne in Srbije, torej iz •/« celega o/.em stranka izjavila, da ji bo dolžnost kot enega prvih zakonov »provesti v skupščini ta zakon, ki bo obenem končna Ija kraljevine. Njeni prejšnji voditelji ^mja ua trnjevi poti neštetih na-prehajajo v veleposestniške oskrbnik" vt,f1i, v gmeri izjednačenja. Ko je raese-in tovarniške ravnatelje. Aktivni vodi-j^ avgusta delo zastajalo, je po naro-telji stranke so so pa mogli prepričati, £ihl s franke tedanji podpredsednik zar da socijalna demokracija sploh ni oni konodajneca odbora dr. Žerjav pisme-tip delavsko stranke, ki ima pri uas:no trt 'ustmeno zahteval od ministra veliko bodočnost. Mogli bi delavske za fcjednačenje zakonov M. Trifkoviča, vsaj v enaki men ščititi v!da ^ takoi stvori komisiia. ki na te- mterese okviru veliko jugoslovanske demokrat ske stranke. Naj stične da se takoj stvori komisija, ki na temelju uradniškega predloga izdela i vla tem receptu bi sc morale s hiš odpraviti strehe, da ne bl ob deževju z njih curljal dež. PUTURISTIČNA PALAČA. Ruski pisatelj Remlzov, ki je pobegnil v Reval, pripovedule, da ruski pisatelii lic morejo tiskati svojih kniig, ampak t>e morajo zadovoljiti s tem, da jih javno čitajo. Govori tudi o načrtu futuristične palače. Izdelal ga le rnskl arhitekt Tak-lln. Palača bl obstojala Iz železa in stekla, po vzoru kristalne palače v Londonu. Posebnost palače bl obstojala v tem, du bl itnel vsakdo, ki bi stopil v n)o, vtis, da se pomika. Vprašauje le samo, ali fco-do imeli boljševikl toliko denarja, di zgrade tako luksuzno palačo, dočim na tisoče liudl nmira lakote in ni mogoči: tiskati niti najboljših del. Izključeno ni, sa| je rdeča Rušila zemlja največjih čudežev. PARTIJA BILJARDA. V Londonu se ie te dni odigral Jako komičen prizor, ki sljalno osvetljuje zadržanje policije napram občinstvu. Ko s a je nekemu policaju posrečilo, da ie raz-gnal množico, ki se je /.brala v eni glavnih ulic, je opazil neoporečno oblečenega gentlemana, kl )e ležal s trebuhom na pločniku. Na poziv policaja, nal se dvigne, ie mirno odgovoril: »Kaj ne vidite, da Igram biljard?* Policaj nI videl ua tleh nič drugega kakor tri orehe. »To so krogle«, le rekel gospod. »VI sto zblazneli,« mu odvrne prestrašeni policijski organ. «Ne, izgubil sem stavo v tekmi Car-pentier-Dempsev in sedaj odplačujem dolg.* Policaj ga nato pozdravi In odide, kakor da se ne bi nič zgodilo. Na Angleškem ie namreč športna stava nekaj sve» i tega. 2RTEV MORFIJA. Te dni ie umrl v Londonu znani zdravnik bakteriolog W!lliam Allen. Bilo le nekam skrivnostno, da jc ta sicer popolnoma zdrav človek, Izginil s sveta kar čes noč. Njegova žena je Izjavila, da o kakih finančnih težkočah ne more biti niti govora. Zato so pričeli takol sumiti, da is r. afero v zvezi njegov prijatelj, pisatelj in dramaturg, Seymur. Ta je namreč dalj časa stanoval pri Allenu. čeprav |e bila njegovo stanovanje v bližini. Kaj le do-vcdlo velikega učenjaka, da je Imel t? svojem stanovanju pisatelja, čigar komade Igralo potujoče gledališke družbe, ul lasno. Pri raztelesenju Allenovega trupla se |e Izkazalo, da jc Imel v sebi vellkai množino kokaina In moriiia. Allen je moral bili žc dolgo časa velik kokainomait OPERiRANJE MELANHOLIJE. Praški zdravnik dr. Kramer ic objavil slučaj nekega 591ctnega melanholika, ki ie bil neprestano potrt ln jc pripovedoval naravnost čudne stvari o svolem stanju. Nikakor ga ttlso mogli ozdraviti, dokler niso poskusili s Stclnachovo pomladitve-no teorijo. Po dveh mesecih se je bolnik počutil jako dobro, dobil je tek, mogel je I in morfinisf. In med tem, ko je angleški ga je popolnoma zapustila. Steinach ic j stveno delovanje, jc dr. Allen uporabljal torci vsemogočen. ■ morfij In kokain, da si razburja živce. VAifn RPnitF fiTVAin ^pnviFMiKF Kata!>troiil bila '^to neizogibna. Mala KAKO BLDALE ČUVAJO bPOMEMKE. vc£ja doza in raspa| ie ZJ vudno. Na Karlovem trgn v Kasseiu v Nem- ! Žalostno je, ako se ta manija loti lajika* čili stoji ined starimi lipami mrainornat; kl se nc zaveda dalekosežnosti svojega spomenik landgrafa Karla, kl se mu ima j čina. Ako pa se loti učenjaka, kl si lahk'i mesto zahvaliti za mnogo krasnih stavb. I nabavi strupe in tudi vc, kak učinek ima-« Kip jc posebno lep, delo znanega kipar- ■ jo, potem ie to ueoprostljivo. ClAuanellt IfKcat* dogodkih združili v skupen protest, pi-•»ROVailaKI HVUS9 sali smo o slogi ia smo mislili, da vso Ob priliki Hribarjeve sedemdesetiot-"iue se je v par člankih omenjal tudi njegov »Slovanski klub», ki je bil ustanovljen in razpuščen tik pred svetovno vojno. Dejanje in neha.nje tega »Slovenskega kluba* pozna le ozek krog ■ 'tuli, ki so se takrat udeleževali pripravljalnega dela; življenje kluba je kilo veliko prekratko, da bi bil poslal uan širši javnosti. Mogoče leže kje v kleteh ljubljanske policije, kamor so pravljali takrat, razne koniiscirane 'vari, tudi še zapiski in drugi dokumenti tega »Slovanskega kluba > in ne ' o težko"nekoč podati natančnejše pe-ooilo o njem. Vsega seveda tam ni, :er iz previdnosti nismo vsega zapi-,ili: tudi drugih dokumentov je prišlo !-■ malo policiji v roke, ker je bil predalnik vedno pripravljen na. vse slučaj-coiti. Zato naj tu podam nekaj podatkov o nastanku in delovanju, oziroma namenih kluba, kolikor mi je o tem t. stalo v spominu. Ko se je leta 1908. vzpela dolgo poniževana slovenska duša, razžaljena po jitujskih dogodkih in je Ljubljana po-azaJa. da zna z državo tudi drugače govoriti, nego z vpognjenimi hrbti, so pokale puško in padale žrtve. Toda ;ivno te žrtve so pokazale, da je treba .'iedat.i na avstrijsko državo drugače nego doslej, da od tam nimamo pričakovati ničesar več, da je to naša morilka in da je treba iskati zvez z onimi, ki so bili tudi na enak način deležni ljubezni avstrijsko vlade. Anoksijska kriza jn nam pokazala, kje imamo svoji zaveznike. Treba je bilo začeti novo življenje, treba se je bilo preorijentira-'i. treba jo bilo najti nova pota, in nove '"ilje. V naših dušau se jo v tistih sep-'imberskib dneh nekaj strlo. vdanost '■■'■> spremenila v sovraštvo iu ozirali mo se po maščevalcih. Nastal je nekak prelom z našo preteklostjo — žal da nepopoln. Žrtve svečano pokopali, povedali smo, kar smo mogli in smo mislili na novo Močnost. Obe stranki sta so pri teh slogi drugo še pride. Pa ni nič prišlo, ker je bilo vse to delo trenutka in nismo resno pogledali resnici v obraz. Aneksij-ska kriza je popustila, predno smo ji dobro pogledali v ozadje in mi smo pozabili na svoje obljube, predno smo jih skušali uresničiti. Med obema strankama je kmalu nastal zopet spor, klerikalna stranka jc kmalu obsodila «sep-tembersko dogodke^, norčevala sc je iz spominov in žrtev in je celo opozarjala vlado, da je bil to nekak izraz slovenskega srbofilstva oh času anek-sijske krize. Ni bilo dolgo in odbornik te stranke je denuuclral človeka nasprotne stranke, češ. da je bil vodja v tistih dneh. Nastalo je razočaranje, pa no ki avstrijsko vlado, ampak za. nas. Spoznali smo. da nismo zmožni velikih dejanj. Nekdo je pljunil na nekaj svetega in mi smo eo s studom obračali proč: izdajalec pa je sedel na častnem mestu. Sramota je bila velika, podlost je triumfirala. Narod je to videl in je molčal. Nastala je reakcija: policija je od leta, 1908. vodila natančnejši račun o našem f-rbolilstvu. Posamezna imena so dobivala svoje pike. Hribar ni bil več potrjen, drža.vna policija je bila .tu, Ljubljana je imela t.ast.i. Tako smo preživljali ona žalostna leta 1909.—1912. Z največjim naporom ••mu i-', '.eta 1911. rešili Ljubljano — potem je nastala nekaka javna apatija. Klerikalizem j, divjal po deželi, mesta so omahovala. Najboljši ljudje so se odtegnili javnemu življenju, čdovanstvo, jiigoslovan-stvo je izginilo ir, politike. Tam jo bil (samo še osebni boj. i Med tem je 1. 1910. načelo izhajali i srbofilsko «Jut,ro». Pomisleki na. eni, jdenucneljacije na drugi strani. Naš. pivi slovenski avijat.ik Goričan Rti&jaa U'> ' se naš pozdrav v Beograd iu se razbije ob beograjskih zidovih. Beogr:".< ga slavnostno pokoplje — mi molčimo. Par izletov v Beograd ostane samo spomin za udeležence. Slovenska tdtiša t.rpi pod domačimi razmerami in i ne vidi rešitve, ! Mladina pa zapazi nevarnost. Ustva-;ri si svojo skrivno organizacijo in pripravlja nov čaa. Balkanska vojna pro-Is.eneti slovenski svet. Mahoma se pre-Ibude spomini preteklosti — vse hiti ;na pomoč jugoslovenskini hratovu. Spo-četka je še nejasno — Bregalnica po-' sveti z jasno lučjo, kjer se kaže bodoč-;nost. Misel, rojena v septembrskih i dneh, vstane v novem svitu na dan. ;Ne vidijo je še vsj: mnogo je šc neverujočih, nezaupljivih, boječih. Ivan Hribar, ki se je od 1. 1910. iz-i ogibal naši javnosti, je videl, da je I treba razpoloženje, ki je nastalo v hal-jkanski vojni, utrditi v naši javnosti. Iz navdušenja je bilo treba preiti k delu, I posebno, ker je vedel, da so pripravljajo resni dogodki: generacija iz leta j 1908. ae, je imela oglasiti in premagati [zaspanost in apatijo. Še več: premagati j je morala dvome in pomisleke in dvig-; niti vero v jugoslovanski ideal. Imela i jo javno povedati, da hočemo na dru-i g o stran. 1 To delo je imel vršiti * Slovanski l:!ub». Na zunaj jo to imel biti le neka!: kulturen, družaben klub. H bi prirejal predavanja in družabne večer:'. Predavana j naj bi se tikala slovanskih kulturnih in gospodarskih vprašanj. Da bl imeli svoje prostore, smo mislili stopiti v zvezo z »Narodno čitalnico* v Narodnem domu*. V »Narodno čitalnico® je zahajalo le nekaj starejših 1 gospodov, med domačim časopisjem je bilo tam nekaj nemških listov in modnih revij — od jugoslovanskih listov je bila tam ed'no cBo-nisehe Post?, ki jo .is čital menda kak star gospod. Mi smo hoteli v dogovoru z odborom i spremeniti to čitalnico po svoje, dobili bi bili francoske, slovanske in jugoslovanske liste in revije in bi dali tako članom prilike, da slišijo zunanje glasove. Mislili smo na. družabne večere, ki hi jih prirejal klub za člane in za goste. Na teh večerih bi se opozarjalo na razne novice in dogodke v zunanjem diplomatičnem svetu. Izbrali smo prostore »Nar. čitalnice* tudi sa to, ker smo imeli skušnjo, da nimamo kam peljati raznih gostov, kl prihajajo v Ljubljano! V novih časih smo megli pričakovati več takih pose tov. Zato H bili imel <-Slov. klub* nalogo, da bi. ob taki priliki seznanil v svojih prostorih goste z našo inteligentno diužbo. Na družabnih večerih naj bi se gojila predavanja, ki bi bila pn d-met diskusije in razgovora. Predavanja pa naj bi bila tudi javna v ^Mestnem domu*, oz. po manjših mestih po deželi. Izdajale bi so tudi brošure. Skratka »Slovenski klub* je. imel obširen kulturni in družabni program. Z »Nar. čitalnico* smo bili v dogovorili glede prostorov. Duši smo dokazali, da člani čitalnic« ne bodo prikrajšani, ako sprejme odbor »Slov. klub* v njene prostore, da se bo nasprotno življenje, v čitalnici, ki se jo itak preživela, zopet, oživelo, smo videli, da imajo gospodje pomisleke, vendar smo upali, da pride do sporazuma in du se bo vse lepo uredilo. »Slov. klub* pa jn bil prej razpuščen. predno se je to vprašanje rešilo. Poleg tega javnega dela, pa bi Ml vršil »Slov, klub* še, drugo delo: saj smo bili v njem ljudje eno misli. Ivan Hribar, o katerem piše.jo praški »Nar. Listr-, da j" spremljal 1. 1918. Pašiea na njegovi poti v Petrograd, ja imel natančne informacije o razmerah in v tem smislu bi -o bilo uredilo tudi skrivno delo. »Slov. klub* je imel tudi svoj gospodarski program: Srbija je imela mnogo naročil mizar, kih in drugih, ki bi jih bile hiliko dobile našo tvrdko oz. zadruge. Po balkanski vojni je Srbija pridobila mnogo sveta, ki bi ga bilo treba naseliti. Začela se jo akcija, naj M naši ljudje rajši šli v Srbijo nego v .Vmeriko. V teh časih je tudi mnogo naših ljudi skušalo priti v srbsko državno službo. Med njimi so bili sumljivi elementi. »Slov. klub* je imel o tem informirati ljudi v Beogradu, da ne nasedejo kakim našim špekulantom. (Vslod tega je bil menda tudi »Slov, klub* razpuščen, ker je prestopil svoja pravila). " Spominjam se pri leni rta zanimive do* godke; n. pr. neki goriški vinogradnik ,je prišel s ponudbo, da bi šel v Srbijo, da bi tam pridelal najboljšo vino za kralja Petra; našo služkinje so priha-t-jalo po informacije in se jim je ak'!o ;v Beograd »strašno daleč- itd. V v:;i-, i šili tedanjih gospodarskih razmetali jo j bilo zanimanje za novo odkriti bal-I kanski svet precej veliko. «81ov. klub* | M bil imel na tem polju mnogo d- ki. Program kluba je bil torej obsežni, i Širša javnost se ju izpočetka za Wub I malo zanimala. Na prvi sestane k, ki j ga je sklical Ivuu Hribar k «■ Zlato« ,rogu», jo prišlo kakih 80 ljudi. Takrat." j je bilo treba o teh stvareh prcccj 'oprezno govorili: stono so imele usv-a.' i Nekateri so si ustanovitev kluba j lagali po svoje. Sestavili smo pravilu, ' i ki so bila potrjena. .Predsednik kluba i je bil Ivan Hribar; vseh imen odbornikov so ne spominjam več. Žo na pi ■ i seji je podal predsednik poročilo o s\t> i jem potovanju po Balkanu, ki ga pa, !iz previdnosti nismo dali v zspisrrk. i Vršilo se jo eno javno predavanje — 'morebiti no ravno posebno porroSceo: j Tresič-Pavičio je čital v »Mestnem do-,mu* svoj opas »Kosovo*. Za nas je [bilo nekaj nenavadnega, da so javno jčita literarno delo. | Čakali smo na svoje lokale v »Nar. čitalnici*, da bi mogli začeti z družabnimi večeri. Priglasilo se je nekaj u«'i-novnikov iu precej člauov. Tu pa ju posegla vmes policija — mislim, da, je bilo na Silvester 1918. in novo I-to" 1914. smo pozdravili v znamenju razpusta »Slov-, kluba*. Kost mesecev na* to so nas prehiteli veliki svetovni dogodki. Vprašanje je, koliko bi bil »Slov. klub* lahko Še storil v tej kratki dobi:, gotovo pa. je, da je imel pri nas i,rrr;iti važno nalogo in da je imel na.mcu povzdigniti in okrepiti ono nacijonalno misel, ki se je oživila v balkanski vojni, in pokazati politično in gospodarsko njene posledice. V tem je bil njegov pomen, Tajnik. Gospodarstvo Davek na poslovni promet Po rszglasu delegacllc ministrstva liuanc v Ljubljani z dne 26. septembra 1921., St. 2715/3 A t\ 1921., ie uveden od T. oktobra t. L dalje z uredbo z dne 37. junija 1921. (razglašeno v Uradnem listu i dne 19. septembra 1921., št. 289) plačilom ostalega neposrednega davka. — Osebe pa, kt so izvršilo slučajni promet stvari proti odškodnini, ki presega 20.000 K (čl. 4. zadnji odstavek) morajo v 14 dneh prijaviti vsak tak primer s prijavo po vzorcu b in plačati l%nl davek. Ob zakliuCku leta su potom javnega i finančnega poloma. Razvoj Jc že pre-I daleč. Torej tudi za njeno valuto nI po-jmoči. Ako pa pride pomoč od zunaj — •za sedaj pa nI take rešilne zvezde na vidiku — se bo lahko popravila ji o v i davek na poslovni promet, hkrati razglasa pozovejo vsi davčni zavezanci, im s 50. septembrom t. i.ukinjen dosedanji j m vodijo knjigo opravljenega prometa po davek na poslovni promet, kl Je bil raz- \ vzorcu A. oziroma o, da predlože priiave glašen v Uradnem listu št. 436 z dne) pt) vzorcu D. J5. novembra 1920. | Davčna oblastva liodo na podlagi teli Po novi uredbi ie temu davku zavezan j prijav In uradnih poizvedb ugotovila ves promet stvari in osebnih storitev 1 končni predpis davka in odredila ali od- nove po ______ r________ proti odškodnini, i:vršen v državi z na-j D|S me.J letom preveč plačanega davka na lesu. Naše slabe prometne razmere | Promohla razmoro 5e yl,,jtl0 «iniJ0, Xr?o vtenom pridobivanja dohodkov, ako ga i nn pa naknadni predpis davka, kateri sc j nc dajejo upanja ua pospešetije našega . —.... stranke, kl hočejo direktno dovsžatl mleko v Ljubljano, prevzame po običajni ceni mestna mlekarna, ako odgovarja minimalnim kakovostnim zahtevam. Le na izrccno zahtevo strank bi se smelo dovolili kmetovalcem, da smejo le zajamčeno lastni pridelek dovažati strankam na dom, toda tudi to mleko se mora podvreči stalni kontroli. Z mednarodnega lesnega trga i Olavnl naš lesjtl odjemalcc Italija krije j sv 'o glavno potrebo U Nemčije, vsled _ pridelki. Zag- eesar se Je naš lesni Izvoz "lo zmanj-, ,eptembra: Cene pšenici 1050-1000 šal. Sicer pa Italija seda tudi » MK P laja nft[ovoritve, koruzi buie mnogo lesa, ker Italijanske ladje**- ^ ovg)j P^* ^ Na(| ', jo n0. niče omejujejo r"iate m gradbeno delo ^ . ^ ^^ R a be„ Je majhno. Končno pa more Italija, ka- 1000__1050 K p08tavn0 p09taia natovo. kor se trdi, kriti fcdai. ko |o pridobita^ Mofea ^ ^ 1M0 R nove pokrajine, en četrt svoje potrebe postavno vagon Zagreb. - .. .. t«-.«... N*.,™ < 1 nrnnip np rflTftHTft I * ° _ _ ° __ irvršujejo pravne in fizične osebe v ob-j bo davčnim zavezancem naznanil s po-lesnega izvoza sploh. Vsled sedanjega Hiu svojega glavnega, pomožnega In j sebnitn plačilnim nalogom po vzorcu v. j padanja dinarji ie naš lesni trgovec v postranskega posla (poklica), promet! Tiskovine vzorcev A. a, In b se dobi-, ^elo težkem položaju, ker povzroča pa- stvari pa — ako presega odškodnina ; vajo pri davčnih uradih, razpečevalcih j datlju nestalnost ce«. Previsoke Izvozne mal povišanja cen. Za tuzemstvo so 20.000 kron — v zmislu člena 4. te ttred-: kolk-v in trafikantih; pol pole stane 4 K.: carine na les jako oviralo naš izvoz. alalo kupuje. Kurura ne ero v inozem- be, (udi tedai, kadar ic opravljen v drža-1 Cicna 12. iti 13. uredbe vsebuieta stro-, Grčija potrebuje sedaj In uvaža le slab gtr0 CenH so bi]o f0 (ini f pfeni- vi po drugih pravnih iu Ifclčnlb osebah, kazenska d'.l da za prestopke uredbe J les za volne potrebe. Potreba Madžarske nj(.a 10fi0_1075 Kj jPgmPn yovi—'.«0 K, ne slede na njihov poklic. I 0 da"ku na poslovni promet. j Je mnogo večja, nego lastna lesna pro- oyeg 760_TO() koruza 770-820 K, Za stvari v zmislu to uredbe se sina- ---- dtikcija. N'ajveč uvaža Madžarska Iz Ce- moka -t 0 15.50—io k, otrobi 500-520 K. (rajo vse premičnine, vse stvari, spojene' : škoslovnške. Obe državi bi bili v ureje- vln,Ila letImi v slovenskih goricah. k nepremičninami, kolikor se prodajajo! f»rotrici» 37s!?l|sk® krone ;"Ih razmerah lahko tudi naši odjemalkl. jiaribom poročajo: Vinska letina se ločeno, bodisi tudi preden se ločijo, 11-1 | Uvoz v Madžarsko pa ie sedaj vsled | oheta ,tto, v jsiov©n»kib goricah vsaj jetniki so 3ovedU sedaj rudarskega is, ■ienirja g. Popovua, ki je 30 let živel , Rusiji, da preišče teren in poda svoj« strokovnjaško mnenje. — Zvišanje zavarovalnin proti požant Zavarovalnine proti požaru so z ozirom na sodanje razmere tako majhne, da p^ evontnalnih nesrečah skoro ne pridejo vpoštevt, Vsled tega se ljudstvo vabi, d, zviša znvarovalnlno proti požaru sedu, njim razmeram primerno, zlasti, kor sa vedno sliši, da se v čedalje večjem šte. vilu pojavljajo požari, pri katerih je iko. da velikanska, nasprotno pa zavarovrluj. na neznatna. K temu so pripominja, da bo pokrajinska uprava v prvi vrsti ie om prošnjo za podporo pri požarih vpošUnu, la, iz katerih je razvidno, da se jo jut*. rovalnina zvišala. «= Snovanje lesnega trusta na Slovaškem. Po poročilih čeških listov eo poga. j jaio v Košlcah velika lesna industrijska .. . J ' . : . _ __________________i_. , «.n»n P.i vina etagnira. — Z novosadskega tržišča. Na vost, da i podjetja o osnovanju trusta. Pri trustu ho vlada olajšala izvoz, 60 začeli izvozni- 1 ki nakupovati pšnnico, kar je dovedlo do •.dede kvaliteto izborno. Pa tudi glede kvantiteto ni pritožb. Trgatev so vf!"d I zgodnjo dozoritve žo pričenja. Vršijo se stiae, :> katerimi se pridobiva lastninska j Avstrijska krona silno pada. Dne j pndania madžarske krone minimalen, pravica do premičnin (razkladnlco, ko-' .in. septembra Jc notlrala v Curlliu samo ; Riimnnija, ki ima lingatc gozdove, za-nosmanl, opremni listi), potem zastavni! 0-26, to Jc /a 1 švicarski irank so Jclradl skrajno slabih železniških razmer listi in druge listino, ka dajejo zastavno j dobilo skoro 400 avstrijskih kron. Zajnc pride na svetovnem trgu v poštev. ž|yjtIine ];Upftjj0 za"mošt izpod pre.io. pravico na premičninah, nadalle pravice, | 1 dinar se dobi od 4U do 45 a. K. Razvoj Železnico pa so v takem položaju, da I/[>Q(1 M t ;(J mo-t u,žko dobiti. Ker kl so predmet pravnega prometa, ter; ^re dalje svojo pot. Mogoče Je, da !e;dal! časa 11I upati na zboljšanje. Iz Kusl- ..0 poročila iz drugih vinskih krajev predstavljajo ekonomske dobrine, kakor [ avstrijska krona začasno popravi, alli/c ,o načrt, ia ukrepe, po katerih krona gre pot nekdanjih francoskih 1 kjer jI konkurirata tudi Avstrila in Ce- 50 nahaja v bitondantskih skladiščih in ! naj bi se valute raznih držav zopet dvig-aslgnatov. .šhoslovaška. Češkoslovaška itna sedaj u«!cer v ju'.iljani 10.000 kg, v Mariboru I nile iu uvedla zopet zlata valuta. Vladi Sc precclšcn del avstrijskega prebi-1 polna skladišča in mora na vso tračme ]5,000 In v Colju 2300 kg. Materija! je ! posameznih dežel so se pozvale, da do, valsiva živi na račun novega papirna-; pospeševati Izvoz. Nemčija izvaža v Del-• prav]jen pod Btreho ter se nahaja v do- Ipošliejo svoje delegate. Pozitivno so ua tega denarja, ki so tiska dnevno v veli-1 $ijo, ki krije večji de! svoje potrebe z j l.rem etanju. Interceontje si naj g3 ogle- ta poziv odgovorile šo Zedinjeno rlriave, kanskih množinah. V Avstriji ne žive j nemSklm lesom, nadaliu- v llolandsko, kl ;,la0 in naj jnvijo svojo ponudbe komandi I Francija, Nemčiia. Nizozemska, Švedska samo uradniki od državnega denarja, | rabi seda) mnogo lesa. V llolandsko iz- ,jraV(.kc divizl.Hike oblasti v Ljubljani. Ijn Danska ampak tudi ostalo prebivalstvo. Kruh in ■ važata tudi Švedska In Finska, k! obskr-, „ Prodaja pločevinastih SkotelJ. Upra- _ [■i bile soudeleženo tudi inozemske ler. ue družbe, u. pr. rumunska lesna industri. ja 7 družbo «Foresta» na čelu. — Nemška pošiljatev lokomotiv v Ru. sljo. -'Daily oxpret<»' poroča, tla jo posla-la Nemčija v Rusijo 700 lokomotiv. => Izvoz živil v Švico. Švicarski konzulat v Zagrebu opozarja interesente, fa se švicarska vlada zanima za uvoz jajr, '.regih živil, lesa iu drugih predmetov iu da zamore dati našim t.vrdkam na rai-polago naslove zanesljivih tvrdk, ki pri. Icjo v tem oziru v poštev. Obenem vabi konzulat, da so izvozniki prod Izvozom obrnejo do njega vadi informacij. — Mednarodna valutna konferenca r '.radonu. »Reuters poroča, da prodposvi. •oranja zti mednarodno valutno knferen. o, ki se vrši početkoni decembra r Lon-Ionu. povoljno potekajo. Na konferenci Davčna obveznost nastane, ko se iz-vršl plačilo ia kupliene stvari ali izvršene storitve. Davek znašii 1 odstotek v t-ole, prejete za odškodnino. Poleg tega predvideva uredba za promet stvari In storitev na drobno, kl ga samostojno opravljajo riMči. poulični prodajalci, itta-scril, iljakerlstl iu enovprežniki, odnosno vozniki z enim ali največ z dvema konjema, liosači ali težaki, čistilci obutev in podobni, pavšalno obdačenie. Vsi plačevalci davka po tej uredbi razen ravnokar navedenih pavšalno obda-čeuih In onih oseb, kl so izvršile promet po členu 4„ zadnji ostavek uredbe, morajo od 1. oktobra 1921. dalje voditi • ktillgo opravljenega prometa.- po vzorcu .4 ali a. In sicer za vsak obrat posebe. --------------. Prodaja pločevinastih škntelj. Uprn-. moko šc vedno prodaja vlada izpod na- i hujeta z večjim delom lesne potrebe tudi vs intendanskega sklailišta IV. armije in ! bavne cene. Revnejši sloji dobijo moko j Španijo. Sicer pa Je zaenkrat izvoz v \ faveko divizije v Zagrebu naznanja trgov- | za eno tretjino nabavne cene, t. j. za Holatidsko majhen, ker so dotna še vc- ■ „ki in obrtniški -zbornici v Ljubljani, da 1 SPOMENIKI INDIJANSKE KULTUR P.. 36 a. K., dve tretjini pa plača država, ali 1 like zaloge. Poljska izvaža sedaj mnogo | f0 bo prodalo dne 10. oktobra t. J. ob 11.1...... .. „ ........ . , bolje rečeno, novi bankovci. Pekarne, ki; lesa po zelo nizkih cenah. Kakovost j dopoldne v njeni pisarni (Zagreb, Savska '. Misterlj najstarejšo CloveSke KUitUre 03 pečejo kruh za te sloje, dobijo to moko " * ' ....... brezplačno, in ta kruh se prodaja po laki ccnl. da so kriti stroški pekarne. Te socialno uaredbe so Jako hvale vredne. Avstrijska vlada pa bi morala skrbeti, da sc ti stroški krijejo s teko- ta kmalu razkrit Ze se tiam polagoma razkriva. Pred kratkim so fermerji v Illinoi su v Ameriki čisfo slučajno Izkopali ba krene krožnike z neobičajnimi okraski s slikami vrezanimi v kainenie. Dognal se Je, da gre za indijanske Izkopnlt predzgodovinske dobe, o Kateri nam d' sedaj ni skoro nič znano. Po teh rezulta, tih sc le takoj napotilo 68 znanstvenikov _________ ____ _______________________ ______________________... _________ „„ ...„.„... .„ raziskovalcev v takozvane lahokia-utrd- Avstrija' komisiio, ki"nai bi stavila vladi' m c I f nam Je poslal pod tem naslovom raželaaa, ki jc nabit na mestni doBlci r be, katere so Indijanci v predzgodovlns! ... • 1_i.- ______lil: i— .„.«11« Ori .•■l/m« aa 1' poljskega lesa pa nI kal prida. Do po- oesta 4) potom javne licitacijo 320.000 spcšenega Izvoza so navzlic slobl kako-! komadov raznih pločevinastih škatelj (od vosti pripomogle Poljski le nizke cene; konzerv In biskvita). Istotam so na vpo-lesu vsled Silno slabe poljske valute. !?iod podrobnejši podatki in pogoji. = Nabava 10.0G0 kg svinjske masti vojaštvu. Dno 10. oktobra ob 11. dopoldne Do nadaljnjega r-o zavezani voditi knii go po vzorcu .4,- | čim! dohodki. Tega pa ne napravi, nego CMjigj^na mlekarna Jo vTši pri intendanci Dravske divizijske I.) Vsa podjetja, ki so zavezana pri- tiska In tiska vedno na novo bankovce J v L|uS2i«ani oblasti v Ljubljani pismena ofertalna li- dobnlni po II. poglavju zakona o osebnih ! ter množi državni dolg do neskončnosti. citacija za dobavo 10.000 kg svinjsko ma,- davkih z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. I Koncem pretečenega leta Jc postavila I (Mestni tržni nadzornik g. Slavko Ple- sti. Natančnejši podatki so razvidni Iz -t. »20 ...... ............. . .... U .'.) vse družbe z omejeno zavezo in predloge za sledenju z državnim novcem, i daljši članek, ki ga utegnemo z c zrom LJubljani. ' zgradili Iz zeinlle. Pričakule »e, d., .!.) vse protokolirauc tvrdke. Komisija je stavila razne predloge, toda | n3 pomanjkanje prostora priobčiti Ie v » «Avtomob!lna prometna d. d.» hua 1 booo nadaljnja razkritja PMratia iconi Vsi drugi davčni zavezanci, razen onih,1 niti enega nI vlada vpoštevala, nego jc I Izvlečku.) | že otvorjenih nel^.j prog v Movoniji in ! raznih učenjakov, da so lahokta-utra.: ki bodo plačevali davek pavšalno, mo-! ravno tekom lega Ista, ko so na krmilu J Uvidevši nujno potrebo reforme mleč- Prekmurju, nekatere pa ovviri (n tekom ostanki naiznamenlteišegn tn naijeciess rajo vodiU knjigo po vzorci: a. 1 krščanski socijalci, s polnim vedrom ze- ne aprovizacije v Ljubljani, se le pričelo j letošnje jeseni in l>o zlasti-. Ljubljana- indijanskega mesta prcdzgodovinsKe done. . v I . « « ... 1 - .... ^ Ia0 t ----.11 - J .1.' mm r, m« Utnpol.-A AT t t A _ I 11 _ I T __ - ___1 f_________ -L. . i • TI _ 4 .. — ČLOVEK, KI JE GOVORIL 50 JEZIKOV, To le pravi Mezzolantl, rečemo o čio- blede premogovnikov vsebuje natanč-! Jemala denar iz državne blagajne ter ga .pripravljalnimi deli za mlekarsko cen- j Celje Dol. Len ia va-M'ir?obota-I'otan- it. :-c določbe Pravilnik za izvrševanje razsipala. Zaradi lega je bivši finančni; tralo v LJubljani, ki so sedaj končana In , ei-Radenci-R-adco.ia Maribor: Skofja 1 o-uredbe z dne 20. julija 1921., št. 2901 minister Ilomann v znak protesta preti: čakajo sanm šc tormcinc potrditve ob- ka-Zelezniki; Novo mesta Ji rožico; HieJi- opravljene prodaje ali izvršene storitve.' uc ve niti finančni minister. Ceni sc, da I- tiskovine /1 ie razvidno, kako ie knii-j bo primanjkljaja kakih 80 milijard a. K. iti odškodnine za promet, opravljen na Kako bo v bodoče, s! ne upa nihče ml-kredit: oba vzorca A in a vsebujeta ra slitl. Eno pa je gotovo, da bo dciicit ^e poseben rnzpredel za promet z državo in navodilo, kako ie knjižiti predmet in vrednost predmeta, kl ga vzame lastnik vedno raste!. Država, ki živi samo od tiskanja bankovcev in v kateri znašajo dohodki le iz obrata za svojo osebno In doinnčo j neznaten del izdatkov, nc more sploh potrebo. j govoriti o državnih financah. Nov! dav- Na koncu vsakega trimesečja,, torej [ ki, nove pristojbine so le kaplja na vroče Uradnega lista, k členu 10. ! krščanskosocijalnemu razsipanju odložil i žinskega sveta. Jugoslovanska tnlckar- V knjigo morajo davčni zavezanci vpi- članstvo v tej komisiji. j ska družba v Liubliani (Vojaška ulica sovatl dnevno ob sklepu poslovanja vsoto ! Avstrija Je prišla tako daleč, da neijt 10) se preuredi na podlagi pogodbe odškodnin, prejetih v gotovini za oprav- more sestaviti niti državnega proračuna, j med mlekr.rsko družbo in mestnim magi-lieni promet, t. i. prejeta plačila za | Koliko bo znašal deficit za tekoče leto, stratom v mestno mlekarno. Ta bo za- ' čela delovati na podlagi prnvizoričncga dogovora do rednega delovanja občinskega sveta in ima že sedaj zaslgurano zadostno množino polnovrednega mleka za vso Ljubljano. Oddajalo se bo ls pasterizirano mleko. Mestna mlekarna pa se bo bavila tudi z izdelavo sladke in kisle smetane, surovega masla, čajnega masla, bolgarskega kislega mleka v nalašč za to določenih širokih steklenicah, navadnega kislega mleka itd. Za dojenčke bo potreba izdelovati za te primerno mleko, ki bi se polnilo v plombirane mlečne steklenice, kot so Jih uporabljale dunajske mlekarne. V mestu se ustanove po vseh važnejših točkah podružnice mestne mlekarne (do sedal Je pripravljenih 11 lokalov), kjer bodo stranke kupovale mleko in vse mlečne izdelke. Vsem strankam, ki bodo zahtevale, se bo mleko donašalo na dom rano zjutraj. Mestna mlekarna bi zamogla sedaj razprodajah pasterizirano mleko v detajlni razprodaji po 7.20 K za liter. Današnja cena mleku v Ljubljani jc najnižja 6-80 do 8 K za liter. Kakor hitro bo mogoč prvič 31. decembra 1921.. morajo davčni zavezanci knjige zaključiti, od skupnega prejemka preračunlti po členu 6., odstavku 6. pravilnika 1 ter preračuni eni znesek oddati kot davek na poslovni promet brez vsakega posebnega poziva najkasneje v 30 dtieh davčnemu uradu s kuponom, ki se nahaja pri knjigi opravljenega prometa. Zgoraj omenjeni pavšalno obdavčeni morajo na individualen poziv davčnega oblastva vložiti prijave po vzorcu b, navesti vsoto letnega prometa, izvršenega v predidoCem letu, ter piačevr.ti Viski davek na poslovni promet — krošnjarji iti j žeiczo, in brez tiskanja ogromnih množin novih bankovcev bi mora! ves državni aparat takoj zastati. Ali ic sploh mogoče, da bi imeli taki bankovci kako notranjo vrednost? Notranja vrednost avstrijskega denarja se bliža ničli. To sc viai posebno iz okoliščine, da bi morala avstrijska vlada plačati za tiskanje molili bankovccv (1-, 2-. 10- in 20kron-skih) v Švici več kakor bi dobila zanje. Ti bankovci nimajo pravzaprav nlkaka notranje vrednosti. Ko padejo tudi večji bankovci na isto stopnjo, potem Je avstrijska valuta izginila. Pri ocenjevanju vrednosti valute se drugi obvezane! z obrtnim dovoljenjem j mnogokrat pozabi, da jo valuta več ali ■za 1 leto ali krajšo dobo plačujejo da-i man) rezultanta gospodarskih sil dotlčne nakup jajc od strani mestne aprovizacije, vek na podlagi prijave b za celo leto,! države. Gotovo jc, da avstrijska vlada j bo najprlkladncie, da se bodo v teh mte- ce-Bizeljsko-Podplat. Ksi je to podjetja za vso naša naro-lno gospodarstvo emi-nentne važnosti in to zlasti v krajih kjer primanjkuje železniških »v :z. je priča ko vati, da bodo zlas i naši trgovski in iu-luEtrijskl krogi or i m. segali po teh delnicah in tako omogot-iU dražbi, ;la svoj začrtani delokrog- šo mnogo izdatnejše razširi. — Nafe čitatelje opozarjamo na nserat »Avtomobilne prometne d. d.» v Ljubljani glede subskribcijo delnic, kl ga prinašamo v današnji številki. Fuzija Hrvatske trgovinske banke s Hrvatsko-slavonsko zemaljsko hipote-karno banko. V sredo 28. t. m. se je vršila glavna ekupščina Hrv.-slav. zemaljske hipotekarske banke. Na skupščini so so-lelovali tudi delničarji bivše Hrvatske trgovinsko banke, ki je vsled svojega zaključka dno 11. t,, m. prešla z vsemi aktivami in pasivami v Hrv.-slav. zemnli-sko hipotekarno banko in se z njo fuzi-jonirala. Sklenilo se ja na skupščini so-■rla-sno, da se delniška glavnica poviša od 52,500.000 na. 105,000.000 K in to z iz-danjem novih 262.500 gratis- akcij. Po iglavci skupščini jo imel ravnateljski svet. svojo sojo, pri kateri je bil izvoljen za predsednika Branko Lagjevie za predsednika gg. dr. Edo Lnkinič in dr. Ivan Tavčar. — Rude v okolici Djakova in Broda. V okolici Djakova in Broda. v Slavoniji odnosno za del leta vnaprej obenem s'brez tuje pomoči ne najde več izhoda izikarnali razprodajah tudi Jajca. Vso one so nahajaj bogata ležišča raznih rud. Pod- ie Ji veku, kl govori mnogo Jezikov. Letos preteklo 170 let, odkar ie umrl v Rimu Mezzolantl. Rodil se Je v Bolognl, kjer' bil profesor grškega Jezika in orientalskih jezikov. Poznejo Je postal knjižničar Vatikanu. Odlikoval se je z veliko uče nostjo hi Imel ie poseben talent za jezi kc- Govoril In popolnoma obvladal Jih ' nič mani kakor 50 in vrli tega še mnogo dialektov posameznih leztkov. Zaradi tega ie postal slaven in znan po vsem svetu ln Je dospel v svoji karijerl do kardi nalske časti. Danes takih čudakov ni več. Težko Je dobiti že človeka, ki bi popol notna obvladal vsa! 10 Jezikov. Mezzo-fantl ic umrl. Morda bo treba tisoč let, da bo imel svojega naslednika. KAJ OA SE ČAKA. V mestu Dieppu v Frauciji jc urednik »Gauloisa. nekega dne srečal 5 do 6 let starega dečka, ki ga Je ustavil In prosil, naj mu zamenja desetico v dve petlci. tEvo», odgovori gospod, »pridrži svoio dcsetico, tu Imaš dve pcticiU Pet ur pozneje jc v isti ulici srečal istega dečka. Fant ga vnovič ustavi z besedami; »Oprostite gospod, zmenjajte ml dve petlci v dcsetico!« Gospod se razjezi iu mu reče: »Vidim, da s! navaden malopridnežu Toda fant se mu mirno odreže: «Oprost!tc gospod, nisem vas spoznal!* ©rases SiovsncI u OsiSekas Osijok, -Ji,/IX. 1931. trašnjem vlaku i poveli najprijo u stanove, a 7,a.tim na razgledan je znamenitosti grada Osijeka, gdje nas jo osobi-tom ljubežl ji voščil susretao direiktor Jugosl. banke i predsjednik ovdašnje jttgosl. Matice Vaniček, br. podžupan Srean, dr. Peric, direktor šečerane ,Frynta, gradonačelnik Dr. Hengl, rav-zahtijeva.! nate]j uCjt< gkole pavičič, arhitekt Ma-varda P'"r'- i Un, g'dja. PinWovič i ranogi drugi. dvorani Liino nepoznavanje naših kulturnih radnika glavni jc razlog, što nam prosvjetni pothvati ne na prednju ona-ko, kako to modcnii duh Drugi jo razlog i taj, što st tivo naših zaslužnih trtidbenika istupal „ ,.. , _ .. ,. — obiiSno iz partijskih razloga — lič-l Posli|e podno održa i su u _ no a ne znamo se boriti načelno. Kako I'™1 Vratna- braca Slovenci pjevanjo povrh toga uc poznajemo ni sami sebe.! i predavanje za- iicemke. a na večer za pa ni naše to.je ve, sasvini je naravno, šini publiku. riii ja fcitav naš rad nopregledan i ri-j Prisustvovao satn us posve raspi'0-jetko je poznat- u tančine svima. jdanu kttču (o\-o ističem) vazda, pa I---kre.no smo se »iu. obradovuli,' »ogu mirno reči. da smo bili u sva-l-tcl smo čuli, da če nas posjetiti za- kom pogledu ugodno mienadjom. lsti- na, kod nas jo u Osijeku vaz.da gojila slovmiačka pjesmn (Krsto Donče-vič, lidno jo prije desetal; aodina i zblrku pj(wama «Fantov»), ali ovpj ! put smo imali prililiu slu? a ti na izvoru Drago svojo »osi« i ako skromno, a I bratskoga srca i duše. Pjesma nas je »mp mp ib srdačno dočoka« na- j«: I zbližijs. ona jp jo« jače ra/.nijetila- brat- sltiKnl naš narodni trudbenik Dr. Fran Ilešič, k o ji pntuje u misiji Jugoslovcn-ako Matico bii drom. P. Kozlnom, V. Stegnarom, I. Zavrfnnom. J. Kragiom | KT Mahkotcm. sku uzajamnost. Pa dok je Dr. Kozina kao tenorista snažan i vazda siguran i u višini, svidja nam se način, kojim vodi svoje prijatelje, pa čitav istup dobiva lijepu zaokrožena i jedinsfcvenu s.liku. Kako jn samo pjevanjo adekvatno vazda opscgii glasa, doimlje «e svaka sklada zasebno, pa glasbene finese izbaču svuda. Kako kvartet posvečuje osobltu važnost dinamičini utisak ru-t.iniranih pjevača, da sudu što hoče i da su si svjesni, što mogu dati. Uz tenoristu Dru. Kozinu valja istaknuti mirnoiu, kojoni pjeva Stegnar (II. tenor), obli i pnni, a, mokani I. bas Za-vrSana, pa snažan i dubok O. bas Kra-gla. Umietničld ovaj kvartet -- u pravom smislu ove riječi. mnogo če pr!-donijeti popitiarlzovanju slovenačkih pjesama i njihovom pravom raztimije-vanju, što jo u Osijeku preko očeki-vanja postigntito. Dr. Ilešič poznat j« ovdašnjoj javnosti kao prvi propagator slovenačko-lirvatske uzajamuosti vrijeme, dok su dnigi ua.prosto štitili i mirovali u debelom hladu. Bilo je to prije kojih 15 godina, kad sam stupio njime u pismenu vezu, a Dr. Dešič nas darivao svojom »Hrvat,skom knjižnicoina, slo-venačkim rječnicima, novinama, savje-tom i djelotvoniom uputom. Ta je vera postajala neprekidno i bila u mno-gočem dobar temelj narodnom jedin-stvn za svu našu braču i Slovence i Srbe i Hrvate. Ovo nastajanje izbilo je i u samom predavanju. Pa dok je znao s nizi ti se mladenič,koj {isilil, pa dok je dao djacima u oblikn zanosnoga orisa, zaokruženi pregled o zapadnoj strani naše Jugoslavije sa bistorijskog. prosvetnog i geograf skog gledlSta, dotle ja u večernjem predavanju, ki šini javnost, tišao dublje, pa kao dobar psiholog i poznavalac svojega i našega naroda predočio i našu jakost I naše porobe, a najjače posvetio pažnju pve-mu, Sto treba, da bude temelj n izgradnji kučo ljepžu budučnostl nas sviju. Kako Tiešič inta sve odlike do-'oroga i govornika i pedagoga^, pa na pravom mjest*i zgoduo primijeni niz konkretnih navoda, podržaje pažr.jl od početka do kraja. Govorio je dobar sat, a slušali bismo ga drago voljo i dulje. I najspremnlji tdušalao r.ašao j" svoj račun, pa uživao i upotpunio svOj-i znanje, a najjače se 7,agrijao za sve Sto je naše, a št.o veže i temelj jo svemu: da smo brača po Itrvi i jeziku, po djel" i našoj prošlosti, da smo vezani na jodno i samo jedno. Taj pako spas leži nas sviju ti iskrenom i pravom narodnom jedinstvu. Njega pak dobro pK' povijeda i uspjehom krči putove svii< da- vTli naš Ilešič, komu zato livald i čast, Posllje predavanja, do kasno u uo& pa i sitnih sati, skupili se osjeoki intelektualci i u društvu bTačo Slovonaw zmijenili nove vidike, sto čo bez sum-njo dobro biti i za Jugosl. Matlcu i čitav naš rad uopče, a najviše za brat< sko nastojanje sve naše brače. Živela zato hrnča Slovenci, pa ne taj pohod pril ni zadnji, voč n»n£ dodje Sto ileiče! R. F. Magier. firnl 6rnl D E beli D E beli Z današnjim tfnwu pričnemo priob-čevatl redno vsako nedeljo Šahovske probleme ln zanimivo partije. V za- četku bomo prinašali laije probleme iz končnih iger. Vse cenjeno Sahnte vabimo, da poSiljajo zanimive proble- me ln partije V irvrfio objave v taEcrp* ski rubriki na naslov: Ljubljanski Sa*' hovskl klub, tajništvo. Sv. Jakoba tr#, gostilna «Lozar>. Na ta naslov naj 8olovici avgusta t. 1. priredi? glavni šahovski turuir v Celju, o čegaji poteku Rmo bili l<\ poročali. Za. vzorno prireditev gre predvsem zahvala lokal« nemu odboru v Celju o prof. Vagajoiu, na čelu; celo del stroškov jo krilo C-n lje, med tom ko Ljubljana razen klu» bovili doneskov ni prispevala ničesar. Turnir so je zaključil s krasnim poslovilnim večerom z veselim »na svidenj"* na prihodnjem šahovskem turnirju v Velikem Bečkereku. — V bodoče bomo podali nekaj izbranih partij s tur« nirja. V Novem mestu se nnuju Baliov.-kl klub, ki je bil dolenjski metropoli ■/,<• dolgo potreben. Vivant et, sectuento^! Te dni izide nova številka „NJiVE"! Stenografinja in strojepiska ae sprejmeta takoj v oilretuiški pisarni Ar. Fran Novak - dr. Al. Kobal, Ljubljana, Dalmatinova nlioa it. 3. K čiste volčje pasme Plavžnf iois (StOslohle) Telefon 68. (nemško blago) oddaja samo celo vagone Telefon 98. mi A. T®ra@i« in drug, Narššsosr. 10-1 starih po dra meseca. — Naslov h upravi «Jntra>. liri v Naročajte dnevnik,Jutro1! ^TAMPlHp ANT.ČERNEm IJUBLJANA J ran Ua Prihodnji teden prične izhajati novi podlisteN »tJUTRA", namreč senzacionalni moderni roman Ciaude Farr6te»a: c« ropap. .. i.i.h . ■ "ffti NarcJite pravočasno „Jutro". Mesečna naročnina znaSa le S D, pri prodaji posameznih Številk ie radi režijo cena viSia. upravništvo »JUTRO" v Ljubljani Sodna ulica ifev. S. 1?! eniatovič Naročajte Dosedaj izšlo 8 zvezkov : 1. Dr. Al. Zalokar, O ljudskem zdravju. Broi 6 K. •-». l)r. tiogdan llerr, Dojenček. BroS.« K. 3. pr. J. DemSar. Spolno bolezni. Broi. 10 K. 4. št. Sairatlin, Nas aadažajl ustavni polotaj. Broš. Ki a ."i. leonid 1'itamie, pravo In ravolaotfa. Broš. S K". fi. Dokumenti o Jadranckum vprašanju. Broš. 18 E. 7. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Uroš. S2 1. 8. M, (.'orovio. Rasa ta vera v srbski prostosti. BroS. 16 H. l'o pojti vsak zvezok K 1-80 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. »larotifle se na „!*©ta in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. {t,-II zrozok: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. dol, rez. 21 K, l L del, ves. ii K. Za oba zvezka po polt', K MO toč. III__IV. zvezek: Dr. Fr. V/eher, Uvod v filozofijo. 72 K, poŠta 8 K več. | V. zvezek: A. Meiik, Zeiuljepta kraljo-vlne Srbov, Hrvatov ln Slovanos v. ! Meh. rer, tin papir tiO K, poŠt* 3 K v«'5. Broš. navadni papir 13 S, po pošti 2 K več. Naročila sprejema tiskovna zadruga 7 Uobllanl, Sodna ulita S. Mestni tt»g 5—6 m Največja izbera najnovejših, 'kt najfinejših in najcenejših '' oblek za gospode, ? dame iu otroke. V zalogi tudi moški (g klolbnki in kožuhovina. (Razpis glej ,,Uradni list" z dne 27. septembra 192!., št. 117.) Gospod minister za finance jo z odlokom od 10. septembra 1921. odobril, da se razpišo oddaja tobačnih zalog v vsi kraljevini potom licitacije. Pogodbe s sedajnimi založniki prenehajo z 31. dccembrom 1921. Novi založniki prevzamejo velikoprodajo za dobo dveh let, to je za solarno leto 1922. in 1923. Podzaloge v Sloveniji prenehajo koncem leta 1921. v sedajni obliki in preidejo v zadevnem okolišu kot vzporedna zaloga v oskrb glavnega zakupca. Zaknpec glavne zaloge prevzame obvezo, da bo sedajne podzaloge na istih mestih vzdrževal in oskrboval na svoj ra<)un. Za pravilno vodstvo odgovoren je nasproti monopolski oblasti in oblasti finančne kontrole. (Član 124. zakona o monopola duvana in član 16. Usiovov.j Ker velezakupec (tobačni založnik) ni vezan voditi veleprodajo osebno, more tedaj staviti ponudbe za zakup zalog v več okoliših, odnosno za zalogo v različnih pokrajinah. Ponndbe loferti) pa se morajo nložiti za vsako glavno zalogo posebej, (čl. 3, in 5. Uslovov.) Za glavne zaloge in e temi združene podzaloge ostane še nadalje dosedajna razmestitev, '/aložue trafike ostanejo i v bodoče spojene s podzalogami. (Čl. 06. Uslovov in ti. 131. zakona o monopolu duvana.) Založniki v Sloveniji prejemajo tobačne fabrikate iz glavnega skladišča gotove robe v tobačni tovarni v Ljubljani. Gledo vračanja vreč in plačila zabojev v novi zakupni perijodi obrača se pozornost interesentov na član 19. Uslovov. Ponudniki za prevzemanje tobačnih zalog morajo svoje ponudbe, ki se tičejo zalog v Sloveniji, vložiti do 20. oktobra 1.1. do 11, uri dopoldne v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani. Zaloge se bodo podelile onemu ponudnika, ki se obveže, da bo za ves pogodbeni čas vi šil prodajo z najnižjim procentom (provizijo) preko onega fiksnega procenta, ki se daje trafikantom. Trafikantski fiksni procent od prodaje, določen .je za dobo sedajnega zakupa, kakor doslej s 6 %■ Kavcijo, ki ostane v shrambi pri poki', monopolski direkciji za ves čas pogodbenega razmerja, je nložiti pri blagajui tobačne tovarne v Ljubljani najkesuejo 19. oktobra. Visokost kavcije znaša 5 •/» celotne prodaje v lotu 1920., in sicer dotične zaloge, za katero se stavi ponudba. Kavcija se more nložiti v gotovem novcu, ali v državnih in od države garantovanih vrednostnih papirjih. Glasom „Uslovov' je donašala prodaja fabrikatov v lfltn 1920. v posameznih založnik okoliših Slovenije sledeče vsote v dinarski valuti: din. Za prodajni okoliš Ljubljana „ „ , Kamnik . . „ „ „ Logatec . . „ » „ Litija . . . „ Krško . . „ „ , Slovenjgradec 16'.:'6 din. 10,121.559'— 949.305*— 625.000'— „ 393.796-— „ 430.915'— 550.556'— Za prodajni okoliš Radeče............ „ „ „ Konjice............ „ „ „ Brežice............ » ,, „ Smlednik............ „ „ „ Višnja gora........... „ , „ Vrhnika . .......... ,, „ „ Zagorje............ „ ,, „ Veliko Lašče........... jj n Laško •.•••(•••»»i „ ,, B Marenberg............., 590.168'-- ., .. „ Prevaije............. ., „ ., Rogatec............. n j) »? Sevnica « • • . „ „ „ Slov. Bistrica............ „ , ., Murska Sobota........... „ , Dolnja Lendava........... „ Kranj su podveliko prodajama Krope i Tržič , „ l Radovljica sa podveliko prodajama Bistrica i Kranjska gora............. , ,, ., Kočevje sa podveliko prodajama Banjaloka i Pregrad .. ., Cerknica sa podveliko prodajama Lož in Nova vas . „ .. ., Novo mesto sa podveliko prodajama Črnomelj, Metlika i Kostanjevica........... „ „ ., Celje sa podveliko prodajom Mozirje..... „ .. Lukovica sa podveliko prodajom Moravče .... ., '., Maribor sa podveliko prodajom Sv. Lenard . . „ Ptuj sa podveliko prodajom Ormož..... ., ,. Ribnica sa podveliko prodajom Travnik .... Škofja Loka m podveliko prodajama Sestranskn vas i Železniki........... „ .. Trebnje sa podveliko prodajama Mokronog i ŽuSempurk „ 3 Radgona sa podveliko prodajom Ljutomer , „ „ Šmarje pri Jelšah sa podveliko prodajom Kozje . . Podatki o prometu iz prodaje v drugih prodajnih okoliših naše kraljevine razvidni m» iz ,,Uslovov", ki ho dobiti v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani. • Interesentom za zakup dajejo se ustna pojasnila ob uradnih urah v pisarni tobačno tovarne t Ljubljani. Uslovi (pogoji) in blanketi za ponudbe morejo se pa poslati tudi po pošti, ako se pošlje poštne znamko za frankiranje pošiljke. 330.473' '—4 369.317' 739.194' 310.702' 264.359' 507.438 330.433' 3,890.423' 526.814' 777.810' 464.302' .:>88.81;>' 618.724' ''—* 471.242' 1,117.232' 2,116.367' 685.554' •- 682.954' 2,703.235 , 2,704.724' 314.311' 4.407.136' -'.632.305' '- 4S0.7'..'«' 038.333' ' L , 1,126.659' 951.224' —. 068.727 • r Ljubljani, dne 2P. septembra 1921. MandeJj « Dražbeni oklic. Vsled sklepa okrajnega sodišča t Ljubljani i dne 22. septembra 1921., P I 808/16-142, se na predlog g. Roze Herzog, vdova Legat, kot matere Id varuhinje udi. Leopoldine Legat, poseftnice v Ljubljani na Gosposvetski cesti h. št 16 vrši dne 4. oktobra 1.1. ob 9. uri dopoldne t pisarni podpisanega notarja, Sodna ulica h. st 11, prostovoljna javna dražba zeroljiščnih parrel — travnikov — vložka 200 kat. obč. Trnovsko predmestje. 1.) 286/1 travnik v izmeri G a 55 m« 2.) 286/2 8 . io s 3.1 280/10 « . 64 v 4.) 286/11 , 7 » 82 9, 5.) 286/12 „ 8 „ vo , tj.) 286/13 10 . 73 n 7.) 286/14 8 o 0 - ti Ifa MjarsfiEp pomofini&a boljSo inoC za takojšen nastop. Hraua in stanovanje t Mil. Plato po dogovoru. Matej Stražar, Čevljarski mojster, Domžale 50. Sprejme se prodajalho t trgovino z mešauiui blagom, oziroiaa tpe-cerijo ia deiolnimi pridelki, ki je vajeua vsaj nekohko knjigovodstva ali ima veselje se istega priučiti. Mora biti že starejt* aoi. Hrano in stanovanje lina r hiii. Služba je latnostojo«, iu ne težka. Plača po dogo-; voru. Nastop takoj ali kesneje. Vpraia se pri tvrdki Hrast tn drnj, Ljubljana 7. i r ino?. a s JERMENA j gonilna, usnjata, prvovrstna Kuochota r di-1 inemijah (širinah) od 30 do 260 mm prodaja t po eeni, takoj e skladišča: ' Glavno zastopstvo sa Jngoslavijo: ' Frkivid i dru|, Zagrsk. KesalCks E. Telile« 4-45. ; i Ljubljana. Stritarjeva ulloa 7, talelaa 42Ž, ! Irojaci Razpis. Kje? Kako? Vzkliena cena je K 10'— za ra' za vsako parcelo. Vsaka parcela se bo posebej dražbala in prodajala. , »mo^jni, vestni iunatoeu.!delhw Kongresnem trgu. Razen toga ie veliko | lepih dubitkor. 1608 15-S! Obratno ravnateljstvo južne železnico v Ljubljani razpisuj izdelovanje sledeče službene obleke za svoje uslužbence: 2500 komadov bluž, 2500 komadov hlač, 2500 komadov plaščev m 200 komadov suknjičev. Sukno in podlogo, ki je potrebna samo za plašče, dostavi obratno ravnateljstvo, vse drugo izdelovatelj. Opis obleke naj reflektanti zahtevajo od obratnega ravnatelj, stva v Ljubljani, oddelka HT/4. Glede mer veljajo naslednje določbe: a) Bluze se izdelujejo po merah, navedenih v knjižicah, ki se dostavijo. b) Glede hlač, plaščev in suknjičev veljajo naslednje mere: a) za hlače: V Ljubljani, dne 27. septembra 1921. lasi s-« Dr. Kar! Schmidinger i n III IV V VI Vil VIII IX 88 100 102 104 108 110 112 !15 118 70 72 74 76 78 80 82 81 86 6irina uasa .......... Širina koraka......... Si 84 86 88 88 90 «4 10O 104 64 64 64 68 68 68 7U 72 74 Širina na kolenu........ 46 46 46 48 48 48 bO ftO 62 Spodnja širina . ........ 44 44 44 46 46 4H 48 48 48 Izdelati se mora k meri I, m, IV VI, vn in IX a 200 ko- Zanesi zastopnike za prodajo prvovrstnih vin, lastnega pridelka, iz krajev Maribor, Ljutomer, Haloz, Tckre, iiče Kleparska zadruga, r. s. s o. s. v Maribora, Cankarjeva ulica 1. iwi 2—i madov, k meri IT in VIII a madov hlač. b) za plašče: 400 komadov, k meri V 500 ko- brez sladkorja marmelado is"" »m. 5E* sat Is ifc M & ilalca St. 371, meSitli tesarski mojster Telita: V., m. i nudi po ne jnltjl dnevni ceni in v vsaki mnoHnl njiaibijf&iara-, dunajska cesta 46. j Delniška družba Jriglav' Vsakovrstna teiarsLa deli, kak, : jsodern« lesen* stavbe, ostrešja za palače, j tovarna hrani! s šrnarcl pri Kamnfke. Hrbtna dolžiua od šivi ni ovratniku f-ilina plež........... Cela dolžina rokavov preko komolca Gornji obseg života....... Spodnji obr»g života...... I U III IV" v VI VII VIII IX 115 120 124 125 125 128 130 135 138 22 22 24 22 24 25 25 25 25 65 58 60 60 62 65 65 68 70 96 100 100 96 100 104 % 10U 105 85 88 90 90 95 100 90 95 11» hite. vile, tovarne, cerSivo iu avonike; Btresl, razna tla, stopnice, leflc-nlco, paviljoni, verando, icso«e ograje itd. Kupuje tudi tozadevne sirovin*. Gradba lesenih msstov, ?ezov in mlinov. Clin! oilhfi finho Tovarna furnirja. OUIIG yUUC Parna žaga. 1531 30 U'S 10-10 in taneno seme TRST-AMERIKA prevaža potnu.o v .\c»-io:. icuhu trikrat, v jnžno Airo-iko po enkrnt menično. - rojasnlla iu prodaja vozuih listker 7143725 glavni zastopnik s?. Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska nlloa IS, Odpadajoča množina izdelkov je ista kot pri hlačah, e) suknjiči: mera ad št. 1 je sledeča : 80, 82, 84 | 85, 85, 90 | 90, 95, 98; | mere ad št. 2 do 5 so isto kot pri plaščih; Izdelalo se bode ad št. I, HI, IV, VI, VII in IX a 20 komadov; ad II in VIH a 25 komadov; ad V 30 komadov suknjičev. Reflektira se tudi na delne oferte. Zapečatene ponndbe naj i se predložijo obratnemu ravnateljstvu, oddelek IIf/4, ftvtomobilna prometna d. d. v Ljubljani, Po&iv srn subskripcijo delnic- Ministrstvo za trgovino iu iodubirij« je z odlokom z dne 30. decembra 1920., št. 10.148/20. podpisanim bančnim zavodom dovolilo ustanovitev delniške družbe z.imenom „A.vtomob|lna prometna d. d." s sedežem v I/jnbljani, ki ima pred vee,m namen vzdrževati avtomobilih promet križem Slovenije. Družba je ustausvljana x osnovan delniško glavnico 2,000.000 K, ki rs sme s sklepoin obSnega zbora zvišati na 10 milijonov kron Pri tem je postavilo omenjeno ministrstvo pogoj, (la je r, ozirom tia občno koristnost podjetja oddati del&iško glavnico v javno subskripcijo. V zmislu tega odloka oddfijamo v javno sabskrincijo d® 25,000 delnic p© 400 K neminale. Nominalni znesek re mora takoj oh subskripeiji popolnoma vplačati v gotovini. Vrhu tega je plačati za stroške — zlasti zu izdajo'delnic — po dO K za vsako delnico. Suhskripcija so bo vršila odi clime 1. do dne 15. oktobpa 19121. Prijavo sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskomptna '"Miku in ves njih liodružnice, istotako Kreditni zavod za trgovino iu industrijo v Ljabljffni. Delnice bodo deležne čistega dobička izza dne 1. januarja 1922. ter so opremljene s knpoui za leto -922. Vsakemu sabskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o števila subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. O dodelitvi delnic se ho subskribeutom poročalo. Po dodelitvi delnic prejmejo subskribonti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o števila njiru dodeljenih delnic, 02irama povračilo vplačanih zneskov za subskribirano delnice, ki ee jim ne bi dodelile. T)«lnlee same prejmejo subskribenti pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. V zmislu g 12. pravil daje na občnom zboru vsakih 25 delnic po en glas. kupuje in plači najvišje dneroe een« K met & Komp. Ljubljana,^Gosposvetska^oesta 8.' ]Q{|,jpQ3SH6j6 10, OktObm !. 1. dOpOMlie. Ponudbi mora biti priložena izjava, da ponudniki glede cen ostanejo v besedi do 20. oktobra 1921, da bode prevzeto delo izvršeno najpozneje do 20. decembra t. L, ter da pristanejo na |jvadij, ki se določi sporazumno pri sklepn pogodbe in jamstvo za obdržanje termina. Ljnbljana, dne 28. septembra 1921. Stalna ; a loja moko vseh Trst. koruze, ovss, brinja in "vseh drugih deželnih pridelkov, Zahtevajte ponndbe! 1604: Obrtno paunatBllstBo južne železnice Ljubljana. a a !! Obenem sklicujemo Ita.K.tifS.SIOTriTii. oTbJt3M.i. 5Ktooi? ki bo v četrtek dne 27. oktobra 1921. ob enajstih v prostorih centrale .,Tadrauske banke v I,jub-ljani, Šglenbnrgova ulica št. 7, II. nadstropje, s tem-Ie diots^ntlm *»©eoaaa: 1.) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine 3va/b-?ne pogodbe, kakor jo je odobrila državna upraviu 2.) Volitev članov upravnega sveta. 3.) Volitev Članov nadzorništva. V Ljubljani, dne 80, septembra 1921. Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka. Slovenska eskomptna banka. Kreditni zavod za trgovino in lndustr!|o. mi Tiskovne zadruge: D. Faigel, Tik ze, iroato. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. • A. Novačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2'— več. Shakespeare-Zupančič, Macbstb. Broš. 32 K, vez, 40 K, po pošti K 2 80 več. , * lika Waschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami. \ez. 40 K, no pošti K 2-— več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota ia cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3'40 K več. Knjigo se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul 6. mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica 25 Telefon 415 Poštnc-šekoval račun 11,428 prevzema po danih kakor lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov> hiS, vil tor razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpno strehe, kupole in cerkveua ostrešja, balkone, vrtno utico, verande ter razna druga vrtua arhitektonična dela. — 8topnicc, dekorstivn«; »tronore ter dekorativne stenske opaže, vrata, okna iti 796 10-7 Za rame obrtne ln industrijsko stavb«, druStvcne ter razstavne dvorane sa večja proste raspetlne od 13 do 50 metrov opozarjam zlasti po mojem slatemn konstruirane mrežaste nosilo«. ' Parna žaga In strojna delavnica.