KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 229 i RAZVOJ UPRAVNE UREDITVE V MARIBORU* VLADIMIR BRAČIČ Splošni družbeni in politični razvoj v Ev- ropi, ki je terjal ukinitev preživelih fevdalnih ustanov, je prisilil cesarsko oblast na Dunaju, da je izvedla korenitejše reforme, ki so dobile globlji izrsiz v splošni kmečki odvezi in or- ganizacijji novih državnih, upravno-političnih in sodnui organov. Tako je na osnovi provi- zoričnega zakona o občinah z dne 7. marca 1849 cesarski notranji minister z »visokim odlokom« z dne 4. februarja 1850 izdal odlok o imenih novih občin »sosesk«. Na osnovi tega odloika je cesarsko namestništvo v Grad- cu s posebnim odlokom z dne 20. septembra 1850 razglasilo nove občine (soseske) z njiho- i vimi deli. Soseske so bile določene po prin- i cipu, naj krajani v okviru soseske sami re- šujejo svoje osnovne probleme. Prave držav- ne organe so predstavljale posebne upravno- poMtične enote, imenovane okrajna glavar- stva. Na njihovem območju je poslovalo eno ali več okrajnih sodišč. Višja stopnja uprav- nopolitične oblasti je bilo okrožje. Maribor je postal sedež okrožja, ki je ob- segalo s Slovenci naiseljen del Vojvodine Štajerske. Zimaj njegovega območja so ostali slovenski kraji severno od Kozjaka, ki jih! tudi Slomšku ni uspelo vključiti v maribor-i sko škofijo, in v radgonskem kotu. Nekaj slovenjegoriških vasi južno od Mure je pri- padalo okrajnemu glavarstvu v Radgoni in 230! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 tem v okvir graškega okrožja. Te vasi so spadale deloma pod okrajno sodišče v Cmu- reku (Mureck), deloma pod Radgono (Rad- kersburg). Maribor je bil tudi sedež okrajnega glavar- stva, v okviru katerega so bila tri okrajna sodišča — Lenart v Slov. goricah, Maribor in Slovenska Bistrica. Jurisdikcija maribor- skega okrajnega sodišča je obsegala skoraj povsem enako območje, kot ga obsega da- našnjih 6 mariborskih občin. Na tem območju je bilo leta 1850 160 katastrskih občin in or- ganiziranih 95 sosesk ter mesto Maribor. 54 sosesk ali 57,4 "/o je obsegalo samo po eno katastrsko občino, 33 ali 35,1 "/o po dve, 7 ali 7,6 «/o po tri in 1 ali 1,2 Vo 5 katastrskih ob- čin (Košaki). Povprečna soseska je torej ob- segala 1,3 katastrske občine. Večina sosesk je bila površinsko majhna. Najmanjša — Ka- niža je obsegala komaj 115 ha, največja — Kumen pa 4096 ha; sicer pa jih je 45 ali 51 "/o merilo med 287 in 575 ha, 26 in 30 »/o med 576 in 1150 ha in 9 ali 10 »/o nad 1150 ha. Podatki govorijo, da je biloi načelo bližine in neposrednega interesa zelo dosledno izvedeno. Mesto Maribor je leta 1850 obsegalo 5 ka- tastrskih občin: Mestna Dobrava, Mestna vrata. Koroška vrata. Mesto in sv. Magda- lena; prve 4 so na levem bregu Drave, zadnja na desnem bregu. Mestno območje je merilo 703 ha in je bilo razdeljeno na 5 »Bezirkov«, ki so obsegali v glavnem območja prej na- štetih katastrskih občin. Do leta 1900 je bilo opravljenih nekaj te- ritorialnih sprememb — združitev sosesk, na- stala je ena nova, tako je bilo na obravna- vanem območju leta 1900 84 sosesk in mesto Maribor. Najmanj prebivalstva sta imeli soseski Kaniža (127) in Bohova ('199), največ pa soseski sv. Jakob v Slov. goricah (2758) in Studenci (2430). Po 1. svetovni vojni so bile sodnemu okra- ju Maribor priključene soseske Dražen vrh, Sladki vrh. Trate in Velka, ki so prej spa- dale v sodni okraj Cmurek. Iz prejšnjih so- sesk So se izločile in osamosvojile 4. Tako je bilo leta 1921 na obravnavanem območju 92 občin in mesto Maribor. Z oktroirano ustavo in uvedbo monarho- fašistične diktature leta 1929 se je začel pro- ces jugoslovenjenja in centralizma. Ta poli- tika se je izrazila tudi v reorganizaciji upravnopolitične ureditve. Tako je bila v le- tih 1933—1934 opravljena komasacija manj- ših občin v večje teritorialne enote s stal- nimi občinskimi uslužbenci. Na območju ve- like občine Maribor je bUo poleg mesta Ma- ribor, ki je obdržalo enak obseg, kot ga je imelo leta 1900, organiziranih 26 komasiranih občin. Območje večine teh občin se je povsem ali skoraj povsem pokrivalo z območjem žup- nij. Nekatere od njih so prevzele tudi ime župnije. Na levem bregu Drave je bilo 11 in desnem bregu 15 komasiranih občin. Nacistične okupacijske sile so upravljale pokrajino le nekaj dni, saj je že 14. aprila prevzel oblast šef civilne uprave dr. Sigfried Uiberredter, ki je isti dan razpustil občinske odbore in odstavil slovenske župane, poli- tični komisarji pa so začeli postavljati nove župane predvsem iz vrst domačih Volksdeut- scher j ev in kulturbundovcev. Maribor je po- stal močan vojaški in policijski center ter sedež civilne uprave za Spodnjo Štajersko. Tudi na območju Maribora je okupator v za- četku prevzel upravno-politično organizacijo stare Jugoslavije. Pri kasnejši reorganizaciji je bUo opravljenih nekaj sprememb. Najpo- membnejša med njimi je bila reorganizacija mestne občine Maribor, ki je dobila funkcijo okrožja. K staremu mestnemu jedru so pri- ključili deloma zmanjšane predvojne samo- stojne komasirane občine Kamnica, Košaki, Duplek, Korena, Hoče, Pobrežje, Rad vanje, Studenci in Limbuš. Območje mestne občine je sedaj obsegalo 11.511 ha in je bilo razde- ljeno na 15 »Ortsgrup«. Vse bivše komasira- ne občine na podeželju so ostale v glavnem nespremenjene. Narodnoosvobodilno gibanje — Osvobodil- na fronta slovenskega naroda — je ustanav- ljalo svoje revolucionarne organe; vaške oz. krajevne, rajonske, okrajne in okrožne od- bore OF, ki so v krajih, kjer ni bilo mogoče opraviti svobodnih volitev narodnoosvobodil- nih odborov, opravljali njihovo funkcijo vse do osvoboditve. V odloku Slovenskega na- rodnoosvobodilnega sveta je zapisano »Narod- noosvobodilni odbori so osnova narodne in državne oblasti in s tem hkrati čuvarji resnič- ne samoupravne in državne celote«. Maribor- sko okrožje OF jeimelo po podatkih okrožnega odbora OF z dne 6. maja 1945 v okrajnem odboru OF Maribor — desni breg 31, Mari- bor — levi breg 18 in Maribor mesto 27 kra- jevnih odborov OF, skupaj torej 76. Maribor- sko okrožje OF je obsegalo približno ozemlje velike mariborske občine. Volitve v narodnoosvobodilne odbore so bi- le na mariborskem območju opravljene že ju- nija in julija 1945. Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je izdalo 6. sep- tembra 1945 zakon o upravni razdelitvi fe- deralne Slovenije. Z njim je bilo na preuče- vanem območju ustanovljenih 76 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (KNOO) in me- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 231 i KRAJEVNI NARODNOOSVOBODILNI ODBORI 19^5 sto Maribor. Nove upravno-politične organi- zacije SO torej bile zasnovane na med narod- noosvobodilno borbo organiziranih revoluci- onarnih organih OF. Če primerjamo število KNOO s številom sosesk leta 1850 in števi- lom občin leta 1900 in 1921, dobimo nasled- njo številčno primerjavo: 95 — 84 — 92 — 76. Mnogi KNOO so se povsem ujemali s sose- skami iz leta 1850. Na območju velike občine Maribor je bilo stanje krajevnih narodnoosvobodilnih odbo- rov leta 1945 naslednje: okraj Maribor — le- vi breg (kraji so našteti od zahoda proti vzhodu;: 1. Sv. Duh na Ostrem vrhu, 2. Sel- nica ob Dravi, 3. Slemen, 4. Bresternica, 5. Sv. Križ nad Mariborom, 6. Kamnica, 7. Kozjak, 8. Pesnica, 9. Svečina, 10. Zg. Kun- gota, 11. Cirknica, 12. Šentilj, 13. Ceršak, 14. Selnica ob Muri, 15. Sladki vrh, 16. Velka, 17. Trate, 18. Plodršnica, 19. Sp. Jakobski dol, 20. Zg. Jakobski dol, 21. Jarenina, 22. Gačnik, 23. Pesnica, 24. Sp. Kungota, 25. Košaki, 26. Sv. Marjeta ob Pesnici, 27. Sv. Peter pri Ma- riboru, 28. Zg. Duplek, 29. Zimica, 30. Jab- lance, 31. Zikarce, 32. Korena, 33. Sp. Dup- lek, 34. Sv. Martin pri Vurberku. V okraju Maribor — desni breg: 1. Sv. Lovrenc na Pohorju, 2. Kumen, 3. Puščava, 4. Smolnik, 5. Ruše, 6. Lobnica, 7. Bistrica, 8. Bezena, 9. Vrhov dol, 10. limbuš, 11. Pekre, 12. Zg. Radvanje, 13. Sp. Radvanje, 14. Reka-Pohor- je, 15. Zg. Hoče, 16. Sp. Hoče, 17. Razvanje, 18. Bohova, 19. Brezje, 20. Zrkovci, 21. Do- goše, 22. Sv. Miklavž na Dravskem polju, 23. Rogoza, 24. Skoke, 25. Slivnica, 26. Planica, 27. Loka-Gradišče, 28. Kopivnik, 29. Morje 30. Fram, 31. Orehova vas, 32. Hotinja vas, 33. Dobrovce, 34. Sv. Janž na Dravskem po- lju, 35. Ješenca, 36. Race, 37. Sv. Marjeta na Dravskem polju, 38'. Podova, 39. Gorica, 40. Brunšvik, 41. Prepelje in 42. Zlatoličje. Območje mesta je doživelo spremembo. K staremu mestnemu jedru 5 katastrskih ob- čin so priključili katastrsko občino Krčevina na levem bregu in katastrske občine Pobrež- je. Studenci in Tezno na desnem bregu Dra- ve. Studenci so že bili izrazito delavsko pred- mestje, Pobrežje in Tezno sta se razvijala v to smer. Območje mesta se je povečalo od 703 na 3100 ha. Maribor je postal sedež dveh okrajev — Maribor desni breg in Maribor levi breg — in mariborskega okrožja, ki je obsegalo 9 okrajev: Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, ptuj, Ma- ribor levi breg, Maribor desni breg in Dravo- grad. 43 KNOO ali 58 «/o je obsegalo samo po eno katastrsko občino; 14 KNOO ali 18 »/o po dve katastrski občini; 8 ali 11 »/o po tri katastr- ske občine; 2KNOO sta obsegala po 7 in dva po 8 katastrskih občin — Sv. Peter in Šmar- jeta ter Svečina in Jakobski dol. Vsi KNOO, 232 J KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ki So obsegali več kot 5 katastrskih občin, so bili v Slov. goricah. Med najmanjše KNOO štejemo Brunšvik, Skoke in Zg. Hoče. Seveda na velikost KNOO ni vplivalo samo število katastrskih občin, ki jih je obsegal, temveč drugi elementi, kot so pohorski gozdovi (Ku- men in Smolnik). Različno je bilo tudi število prebivalcev v KNOO, na splošno pa jih je bilo malo. Dinamičen povojni razvoj in njegove po- sebnosti, ki so zadirale v bistvo družbno-eko- nomskih odnosov, je vplival tudi na spremi- njanje upravne ureditve. Tako je skupščina LR Slovenije že aprila 1946 sprejela nov za- kon o upravni razdelitvi. Z njim so bili uki- njeni krajevni narodnoosvobodilni odbori in vzpostavljeni krajevni ljudski odbori (KLO) in ljudske skupščine. Zakon je predvidel za območje velike občine Maribor 6 mestnih četrti in 34 KLO, kar pomeni v primerjavi s KNOO zmanjšanje za 42 ali 55 "/o. V zakonu je bila jasno izražena težnja po združevanju manjših upravnih enot v večje. Ta korak pa je bil politično ocenjen za prenagljenega in izvajanje zakona je bilo junija ustavljeno. Toda že septembra istega leta je izšel nov zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije, ki je prinesel nekaj sprememb v prej nakazani smeri, vendar je bil bistveno manj rigoro- zen. Po določilih tega zakona so bile za ob- močje preučevanega ozemlja opravljene nas- lednje spremembe: Mesto Maribor je postalo samostojna up- ravna enota na ravni okrajnega ljudskega od- bora. Teritorij mesta je bil razširjen tako, da je obsegal po novem naslednje katastrske ob- čine: Bohova (del), Brestmica (del), Dogoše (del). Grajska vrata. Grajski Marof, Kamni- ca (del — samo Mariborski otok). Koroška vrata, Košaki, Krčevina, Limbuš (del), Mari- bor mesto, Orešje, Pekel, Pekre (del), Poče- hova, Pobrežje, Razvanje (del), Sp. Radva- nje, Studenci, Sv. Magdalena, Tezno, Zg. Radvanje in Zrkovci. S tem se je ozemlje mesta povečalo od prejšnjih 3100 ha na 5600 ha. Ukinjena sta bila okraja Maribor desni breg in Maribor levi breg in formiran je bil okraj Maribor okolica. Južni del bivšega okraja Maribor desni breg je bU vključen v na novo nastali okraj Slovenska Bistrica. V 15 primerih je prišlo do združitve prejš- njih KNOO, in sicer: Lobnica je bila priklju- čena Rušam, Bezena Bistrici pri Limbušu, Vrhov dol Limbušu, Loka-Gradišče Kopivni- ku, Bohova in Rogoza (del) Spodnjim Ho- čam, Zg. Hoče Reki-Pohorju, Skoke Dobrov- cam, Prepolje in Trniče Sv. Marjeti na Drav- skem polju, Zlatoličje Šentjanžu na Drav- skem polju, Žikarce Koreni, Jablance Zimi- KRAJEVNI LJUDSKI ODBORI 1946 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 233) ci, Gačnik Jarenini, Kozjak Zg. Kungoti in Zg. Jakobski dol Sp. Jakobskemu dolu; novi KLO pa je dobil ime Jakobski dol. Iz bivše- ga KNOO Sv. Marjeta ob Pesnici se je izlo- čila katastrska občina Vukovje in postala sa- mostojen krajevni ljudski odbor Vukovje. S povečanjem ozemlja mesta Maribora z naštetimi združitvami in eno osamostvojitvijo se je število upravnih enot zmanjšalo od prejšnjih 76 KNOO na 56 KLO. Zmanjšalo se je predvsem število KLO, ki so obsegali le po eno katastrsko občino, in sicer od prej- šnjih 43 ali 58 »/o na 16 ali 29 »/o. 9 ali 16 "/a KLO je obsegalo po dve katastrski občini, 12 KLO ali 22 «/« je obsegalo po 3 katastrske občine, 2 KLO sta zajemala po 7 katastrskih občin, 3 KLO pa so povezovali celo po 8 katastrskih občin (Jakobski dol, Jarenina in Svečina). Tudi sedaj so bili vsi veliki KLO v Slovenäkih goricah in so se skoraj v celoti pokrivali s predvojnimi komasiranimi občina- mi. Po stanju leta 1946 je bilo na preučevanem območju 56 KLO, od tega jih je spadalo 40 v okraj Maribor okolica, 12 v okraj Sloven- ska Bistrica, po 2 pa v okraj ptuj in Radgo- na. Delovali so naslednji KLO: 1. Duh na Ostrem vrhu, 2. Selnica ob Dravi, 3. Slemen, 4. Sv. Križ nad Mariborom, 5. Brestrnica, 6. Kamnica, 7. Sp. Kungota, 8. Zg. Kungota, 9. Sv. Jurij ob Pesnici, 10. Svečina, 11. Cirkni- ca, 12. Šentilj v Slovenskih goricah, 13. Cer- šak, 14. Selnica ob Muri, 15. Sladki vrh, 16. Velka, 17. Trate, 18. Ploderšnica, 19. Jakob- ski dol, 20. Jarenina, 21. Pesnica, 22. Vukov- je, 23. Sv. Marjeta ob Pesnici, 24. Sv. Peter pri Mariboru, 25. Zimica, 26. Zg. Duplek, 27. Sp. Duplek, 28. Korena, 29. Sv. Martin, 30. Sv. Janž na Dravskem polju, 31. Sv. Marjeta na Dravskem polju, 32. Brunšvik, 33. Gori- ca, 34. Podova, 35. Ješenca, 36. Race, 37. Ho- tinja vas, 38'. Orehova vas, 39. Fram, 40. Mor- je, 41. Kopivnik, 42. Slivnica, 43. Dobrovce, 44. Sv. Miklavž na Dravskem polju, 45. Do- goše, 46. Sp. Hoče, 47. Reka-Pohorje, 48. Raz- vanje, 49. Pekre, 50. Limbuš, 51. Bistrica, 52. Ruše, 53. Smolnik, 54. Puščava, 55. Kumen in 56. Sv. Lovrenc na Pohorju. Februarja 1949 je skupščina LR Slovenije sprejela nov zakon o spremembah upravne razdelitve. Med spremembami je tudi dolo- čilo, da se okraj Maribor mesto razdeli na 3 rajone in 1 kraj, ki obsegajo naslednje ka- tastrske občine: I. rajon: Brestrnica (del). Grajska vrata. Grajski Marof, Kamnica (del). Koroška vra- ta, Košaki, Krčevina, Maribor mesto, Oreš- je, Pekel in Počehova; II. rajon: Limbuš (del), Pekre (del), Sp. Radvanje, Studenci, Sv. Magdalena in Zg. Radvanje; III. rajon: Bohova (del), Dogoše (del), Po- brežje, Razvanje (del), Tezno in Zrkovci; kraj Kamnica: Rošpoh, Kamnica (del) in Brestrnica (del). Območje mesta je sedaj merilo okrog 7200 ha. Se istega leta meseca oktobra je bil KLO Brestrnica priključen h KLO Srednje, KLO Kumenh, KLO Sv. Lovrenc na Pohorju, KLO Morje h KLO Fram in KLO Smolnik h KLO Ruše. KLO Kamnica je bil ukinjen in pri- ključen mestnemu rajonu I. Tako je bilo število KLO zmanjšano na 49. Z istim zakonom je bila ustanovljena ma- riborska oblast s sedežem v Mariboru. Mari- borska oblast je obsegala okraje: Dravograd, Lendava, Ljutomer, Maribor okolica. Murska Sobota, Polj cane, Ptuj in Radgona. Okraj Ma- ribor mesto je bil odpravljen, mesto Mari- bor je postalo samostojna, iz okrajev izloče- na upravnopolitična enota. V začetku leta 1951 so bile ukinjene obla- sti in Maribor je s tem izgubil pomembno re- gionalno funkcijo. Bistvene vsebinske in s tem povezane pro- storske spremembe v upravni razdelitvi je prinesel zakon aprila 1952. Ukinjeni so bili krajevni ljudski odbori in ustanovljene ob- čine. Maribor je bil poleg Ljubljane in Ce- lja razglašen za samostojno mesto. Mestno območje je bilo ponovno povečano s priklju- čitvijo bivšega KLO Korena, večjega dela KLO Razvanje in katastrske občine Bohova. Ukinjen je bil okraj Polj cane in večina nje- govega ozemlja priključena okraju Maribor okolica s sedežem v Mariboru. Na ozemlju velike občine Maribor je bilo formiranih 19 občin, in sicer: 1. Lovrenc na Pohorju, 2. Ru- še, 3. Limbuš, 4. Hoče, 5. Fram, 6. Race, 7. Starše, 8. Duplek, 9. Korena, 10. Malečnik, 11. Smarjeta pri Pesnici, 12. Jakobski dol, 13. Sladki vrh, 14. Šentilj v Slovenskih go- ricah, 15. Jarenina, 16. Pesnica, 17. Zg. Kun- gota, 18. Brestrnica in 19. Selnica ob Dravi. Občina Starše in katastrska občina Vumpah v okviru občine Grajena sta takrat še pripa- dali okraju Ptuj, Gradišče na Kozjaku ter del katastrske občine Vurmat pa okraju Slovenj Gradec. Kmalu za tem je bil ukinjen okraj Slovenj Gradec in njegovo območje priklju- čeno okraju Maribor. Po številu katastrskih občin je bUa na ob- močju velike občine Maribor največja Zg. Kimgota, ki je imela 20 katastrskih občin, sledijo ji Hoče zli katastrskimi občinami. Po 234 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 OBČINE 1952 površini je bUa največja občina Lovrenc na \ Pohorju, ki je merila 8500 ha. Najmanjša je \ bUa občina Pesnica z blizu 1500 ha. Nove ob- i čine so bile v glavnem naravno geografsko zaokrožene enote, ki so v stoletnem razvoju izoblikovale središčna naselja z določenimi i krajevnimi fimkcijami — šola, pošta, občin- i ska uprava, župnija, trgovina, gostilna in obrt. i Nove bistvene spremembe v upravni raz- \ delitvi je prinesel zakon o območjih okrajev ' in občin v SR Sloveniji v aprilu leta 1955. j Dobili smo občine-komune. V našem primeru : je namesto prejšnjega samostojnega mesta \ Maribora in 19 občin bilo z zakonom formi- ranih samo 7 občin-komun. Območje mesta je bilo razdeljeno na 4 občine: Maribor-Center, Maribor-Košaki, Maribor-Tabor in Maribor ' Tezno; vsaki od njih je bilo priključenih ne- j kaj okoliških krajev. Tako je občina Mari- bor-Center obsegala stari del mestnega jedra na levem bregu Drave z Meljem in bivšo ob- čino Malečnik ter kraje med Dravo in jugo- ; slovanSko-avstrijsko mejo. Občina Maribor- KošaM je dobila od mesta le Košaško pred- mestje, sicer pa celotno Pesniško dolino do državne meje na zahodu. Občina Maribor-Ta- bor je zajemala mestna predela Studenci in Tabor na desnem bregu Drave in podpohor- ske vasi. Občina Maribor-Tezno je obsegala i mestna predela Pobrežje in Tezno, k temu j pa še večji del Mariborskega Pohorja, sever- ni del Dravskega polja in še del Slovenskih goric. Zaradi urejanja skupnih mestnih zadev je bil osnovan mestni svet. Ves zahodni del preučevanega ozemlja je bil organiziran v občino Ruše. Kraje severovzhodnega dela preučevanega ozemlja je povezovala občina Šentilj. Južni predel preučevanega ozemlja pa je obsegala občina Race. Julija 1957 je bü odpravljen okraj Ptuj; reorganizirane občine-^komune na njegovem območju — Ptuj, Gorišnica in Lešje — pa so bile priključene okraju Maribor. Septembra 1958 je bila z zakonom ukinje- na občina Šentilj v Slovenskih goricah in v celoti priključena občini Maribor-Košaki. Z istim zakonom so bile iz občine Maribor-Cen- ter izločene in pripojene občini Ruše katastr- ske občine Jelovec, Srednje, Sv. Križ z nase- ljem Gaj, Sober in Zg. Slemen. Katastrsiki občini Grušova in Ruperče sta bili pripojeni občini Maribor-Košaki. Občina Maribor-Cen- ter je bUa tako po površini bistveno zmanjša- na in skoraj povsem omejena na pravo me- stno območje. Toda že 2 leti kasneje, marca 1960, je pri- šlo do novih večjih sprememb. Odpravljena je bila občina Maribor-Košaki in v celoti priključena občini Maribor-Center. Odprav- ljena je bila tudi občina Ruše, kraji na levem bregu Drave so bUi priključeni občini Ma- ribor-Center, kraji na desnem bregu pa ob- čini Maribor-Tabor. Občina Race je bila pri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 235 ključena občini Maribor-Tezno. Za ožje me- stno območje je še naprej usklajeval politiko mestni svet Maribor. Decembra 1962 sta bila s posebnim zako- nom združena okraja Maribor in Murska So- bota in tako je okraj Maribor obsegal ce- lotno Podravje in Pomurje od Črne do Len- dave. Leta 1964 so bila na novo določena ob- močja mest. Mestu Mariboru je bila pripo- jena Brestmica, priključen pa mu je bil tudi ves vzhodni del Pohorja z njegovimi domo- vi in smučarskimi tereni. Mesto naj skrbi za rekreacijo svojih prebivalcev! Mestno območ- je se je ponovno povečalo in merilo nekaj nad 10.000 ha. Marca 1965 so bili odpravljeni zadnji štirje okraji, med njimi tudi okraj Maribor. S tem je Maribor ponovno izgubil regionalno funk- cijo, ki jo je v različnih vlogah opravljal vse od leta 1945. 3 mariborske občine — Maribor-Center, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno — so kljub usklajevalnim prizadevanjem mestnega sve- ta vedno bolj vodile samostojno politiko, ki. je bila včasih v škodo enotnemu razvoju me- sta. Po daljših razpravah je prevladalo mne- nje, da bi bilo za nadaljnji razvoj mesta ko- ristno, če bi se 3 mestne občine združile. Predlog je dobiü večinsko podporo v mestnem svetu in skupščini SR Slovenije, ki je spre- jela zakon o združitvi mariborskih občin de- cembra 1966. leta. 3 mariborske občine so prenehale, nova velika občina Maribor pa je začela delovati s 1. januarjem 1967. S tem dnem je prenehal z delom tudi mestni svet. Začasna skupščina velike občine Maribor je sprejela 11. 1. 1967 odlok o organih začasne skupščine in njenih svetov ter komisij. Tako je nastala velika občina Maribor, ki je meri- la 73.800 ha in štela 175.000 prebivalcev, od tega na območju mesta okrog 100.000. Po po- vršini je bila nova občina Maribor v SR Slo- veniji na četrtem mestu, po številu prebival- stva pa na prvem mestu. Imela je šestkrat več prebivalstva, kot je znašalo povprečje vseh slovenskih občin ali blizu eno desetino vsega prebivalstva SR Slovenije. S formiranjem velike občine Maribor je bilo končano 20-letno obdobje stalnih uprav- no-političnih sprememb, ki so s postopnim združevanjem manjših upravno-političnih enot od KNOO prek KLO, občin, občin-ko- mun privedle do občine giganta. Domače razprave in pripombe iz republi- ških forumov so prispevale k odločitvi, da je skupščina občine Maribor februarja 1978 na predlog predsedstva OK SZDL imenovala po- seben odbor z nalogo, »da preuči razvoj sa- moupravljanja in političnega sistema v obči- ni Maribor ter pripravi ugotovitve, ocene in smernice glede nadaljnjega razvoja. To je skupščina občine naredila na osnovi ugato- OBČINE-KOMUNE 1955 236.. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 vitve, da so z razvojem materialne osnove družbe in socialističnih samoupravnih odno- sov nastale bistvene spremembe v družbeno- ekonomskih in družbeno-političnih odnosih tudi v občini Maribor, ki terjajo preoblikova- nje občine tako, da bo mogoče neposredneje uresničevati samoupravne pravice in dol- žnosti«. Odbor je pripravil posebno študijo, ki je bila kot gradivo za javno razpravo ob- javljena novembra 1970 v posebni številki De- legata. Iz tega gradiva, navajamo nekaj po- datkov, s katerimi predlagatelji utemeljujejo potrebo po preoblikovanju občine. »V občini Maribor so nastale po posamez- nih področjih naslednje spremembe: '