Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj  Obeta se podražitev ravnanja z odpadki  Stran 3 Politika Podravje  Odlok o preverjanju starosti kupca zakonsko sporen  Stran 5 Aktualno Podravje  Pozeba največ škode povzročila na koščičastem sadju  Stran 2 Podjetništvo Podravje  Mačehovski odnos države do samozaposlenih  Stran 8 Ljudje in dogodki Podravje, Ptuj  Porod preko Skypa – zakaj pa ne?  Stran 11 Ptuj, torek, 14. aprila 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 30  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR V središču Spodnje Podravje  Posledica krize morda tudi nižje cene nepremičnin – a kakšna bo kupna moč prebivalstva?  Strani 6 in 7 Foto: Črtomir Goznik Podravje  Koronavirus zapletel tudi najem tuje sezonske delovne sile Tujih sezonskih delavcev letos ne bo V času spomladanskih opravil v kmetijstvu so potrebne dodatne delovne roke. Mnogi se tako vsako leto poslužujejo tujih sezonskih delavcev, ki jih trenutno najbolj primanjkuje v hmeljarstvu, a letos se bodo morali, kot kaže, znajti z domačimi. Kmetijska ministrica Pivčeva je zato že apelirala na vse, ki bi lahko pomagali, naj to storijo, vodja Delavske svetovalnice Lukič pa jo poziva, naj potem poskrbi še za ustrezno plačilo. Več na strani 3. Aktualno  Ormoško – Gostišča in turistične kmetije v težavah, lastniki obupani  Stran 2 Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv REGISTRACIJA VOZILA na daljavo ZAVAROVANJE VOZILA na daljavo TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO 031 / 529 - 084 041 / 222 - 632 tehnicni.pregledi@dominko.si Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 2 Gostilne, restavracije, hoteli in turistične kmetije po vsej državi samevajo. Nič drugače ni v vino- rodnih Jeruzalemsko-Ormoških goricah, kjer turizem sloni pred- vsem na vinih, kulinariki in lepo- tah narave. Mladi gostinec Dino Kruhoberec, ki je pred slabimi tremi leti v najem prevzel gostišče Taverna na Svetinjah, v tem delu leta običajno beleži največ gostov. Telefoni so neprenehoma zvonili, skupine so morale rezervirati mizo tudi leto dni vnaprej. Sedaj pa je si- tuacija popolnoma drugačna. Vra- ta gostišča so že skoraj mesec dni zaprta, čeprav bi se njihova glavna sezona v tem času morala začeti. Rezervacij pa ne beležijo. Odpovedi tudi za poletne mesece Paniko gostov je bilo sicer čutiti že prej. Prve odpovedi in storna- cije prihodov in nastanitev gostov so jih namreč doletele pred dr- žavno odredbo o zaprtju lokalov, takoj v začetku marca. »Takrat ni bilo praktično nobenega tujega gosta več, ne Hrvatov, Madžarov in Avstrijcev, ki jih je največ. Od marca do danes smo imeli preko Bookinga rezerviranih 57 nočitev, vse je odpovedano. Medtem ko smo lani do sredine marca zabele- žili 41 nočitev, smo jih letos komaj 13. Prav tako beležimo odpovedi za prihodnje mesece, rezervacij pa ni,« dodaja. Kot vse kaže, ne bo nič niti s prvomajskimi prazniki, med kate- rimi so lani s povsem zapolnjenim gostinskim in nastanitvenem de- lom gostišča beležili rekorde. Go- stje pa so doslej odpovedali že vse rezervacije prenočišč in prihodov celo v juliju in avgustu. Kruh 15 redno zaposlenim Sogovornik izgubo samo v prvem mesecu zaprtja ocenjuje na že okoli 70.000 evrov. Boji pa se, kako se bo situacija odvijala v pri- hodnje in kakšne bodo dolgoroč- ne posledice, ali bodo morda celo ob poletno sezono. Predvsem ga skrbijo prihodi tujih gostov, ki sicer pri njih prevladujejo: »Negotovost je velika. Najbolj me skrbi, kaj se bo zgodilo, ko bo gostišče spet odprto. Bodo gostje iz tujih držav kmalu po odprtju spet upali priti k nam? Mislim, da ne takoj. In bojim se, da se bo to še zavleklo in bodo posledice še hujše.« Mladi najemnik, ki si želi, da bi se življenje kmalu vrnilo v stare tirnice, pa je še posebej v skrbeh za svoje zaposlene. Kot pravi, ima 15 redno zaposlenih delavcev ter še dva upokojenca preko pogodb, pomaga pa jim tudi študent. S ko- lektivom je zelo zadovoljen. Sode- lavce zelo ceni, vsi imajo družine in težko jih je našel. Zaradi nastale si- tuacije so trenutno vsi na čakanju, kljub krizi pa si bo prizadeval, da bo ohranil vsa delovna mesta. torek  14. aprila 20202 Aktualno Tudi Hlebca skrbi, kako bo v prihodnje V resni situaciji so se znašli tudi pri Hlebcu na Kogu, kjer so znani predvsem po vinih, kulinaričnih dobrotah ter turističnih uslugah. Od vina in turizma praktično živi vsa družina, Milan Hlebec mlajši s partnerico in njegova starša. »Glavna sezona bi se začela v teh dneh. V času velikonočnih praznikov, ko prihajajo predvsem Avstrijci, smo navadno imeli vse polno. Letos ni bilo tako. Vrata imamo zaprta že mesec dni, vseh devet sob in dva apartmaja so prazni, sameva tudi gostilniški del. Vprašanje pa je, kako dolgo bo to še trajalo. Pred dnevi sem se pogovarjal z gospo z agencije, s katero redno sodelujemo. Dejala je, da Avstrijcev naj ne bi bilo še vsaj do avgusta, Nemci pa naj bi prišli šele septembra. Do takrat naj bi bila namreč odsvetovana potovanja. Glede nočitev je treba poudariti, da smo živeli praktično od tujcev; teh je bilo 70 %, domačinov okoli 30 %. Mi se dejansko ukvarjamo s tremi dejavnostmi – to so vinogradništvo, kmečki turizem in prenočitve, v vseh dejavnostih je v tem času 100 % izpad. Doslej je bilo vedno tako, da če eno ni šlo, je pa šlo drugo. Sedaj je drugače. Še bolj pa me skrbi, kako bo naprej. Če se bo situacija izboljšala do poletja in bodo gostje spet začeli prihajati, ocenjujem, da bo izguba v najboljši situaciji znašala okoli 30.000 evrov, če bo situacija slabša, pa tudi do 50.000 evrov,« pove mladi gospodar. Ravno prodaja vin jih najbolj skrbi. Pridelava vina je namreč njihova glavna dejavnost. Na leto pridelajo kar 50.000 litrov, njihov glavni trg je tujina. Klet je še vedno polna, do jeseni jo bo treba izprazniti. Vprašanje pa je, kako bo letos s prodajo vinske kapljice na tujem ... Foto: MH Mladi gospodar Turistične kmetije Milan Hlebec Brglezova: »Slovence je treba nagovoriti k oddihu doma« »Izpad dohodka bo velikanski. Računamo, da bo država, tako kot drugemu gospodarstvu, pomagala tudi tej branži, predvsem ponudnikom iz manj poznanih destinacij, da se izkopljejo iz te krize. Tujih gostov, ki v tukajšnjih krajih prevladujejo, bo za- gotovo precej manj. Zato bo treba staviti predvsem na doma- čega gosta ter Slovence nagovarjati k oddihu doma. Slovenska turistična organizacija bi pri tem morala še posebej promovirati manj prepoznane kotičke, kot je naš,« je o nastali situaciji v tu- rizmu povedala direktorica Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož Andreja Brglez. Tako je letina koščičastega sad- ja, v prvi vrsti marelic in breskev, marsikje povsem uničena. »Naj- bolj so bile na udaru marelice, saj so uničene od 80- do 100-od- stotno, medtem ko so jo breskve za spoznanje bolje odnesle, po prvih ocenah so nasadi uničeni v razponu od 60 pa tudi do 100 od- stotkov, odvisno od lege sadov- njaka pa tudi od sorte breskev,« pripoveduje Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-goz- darskega zavoda. Na češnje je pozeba vplivala različno, in sicer glede na to, ali gre za zgodnje ali pozne sorte. Prve je v veliki meri pokončala, z drugimi pa je zaenkrat še vse v redu. »Pečkasto sadje, pri nas naj- več jabolka in hruške, je utrpelo manj škode kot koščičasto, bo pa zaradi delne poškodbe cveta po- sebej na jabolkih več deformacij plodov, kar bo posledično vpliva- lo na nižjo kakovost pridelka.« Razen na izrazito izpostavlje- nih legah, kjer je toplo sonce že pospešilo vegetacijo, vinogradom nedavna pozeba ni povzročila škode, prav tako tudi drugim kul- turam ne, morda le z izjemo neka- terih povrtnin, ki niso bile ustre- zne zaščitene, sklene Rebernišek. Obliž na gospodarsko škodo, ki jo sadjarjem zadnja leta redno povzroča pozeba, pred katero svojih nasadov ne morejo pov- sem obraniti, saj gre za dejav- nost na prostem, je zavarovanje nasadov. A spomnimo, da so zavarovanja pred pozebo začela veljati šele od prvega aprila dalje, torej zavarovalnice škode, ki so jo nizke temperature povzročile v sadovnjakih v marcu, ne bodo povrnile. Podravje  Pozeba največ škode povzročila na koščičastem sadju Marelice skoraj povsem uničene Nizke temperature v zadnjih dneh marca, nato pa spet v začetku aprila so bile usodne za sadjarstvo, v vinogradništvu in vzgoji vrtnin pa so napravile manj škode. Foto. SD Zaradi pozebe bodo jabolka deformirana, kar bo vplivalo na kakovost pridelka. Foto: MH Dino Kruhoberec iz gostišča Taverna se sprašuje, kako bo zagotovil plače za svojih 15 zaposlenih, ki jih nikakor ne želi izgubiti, saj so odlična ekipa. Ormoško  Gostišča in turistične kmetije v resnih težavah, lastniki obupani Turizem se je ustavil, odpovedi rezervacij že v avgustu Zaradi dogajanja v zvezi s koronavirusom je na udaru tudi turizem na Ormoškem. Gostišče Taverna, kjer so imeli pred približno letom dni povsem polno zasedene kapacitete, danes sameva. Enako je s Turistično kme- tijo Hlebec. Vse pa skrbi, kako dolgo bo to trajalo. Odpovedi rezervacij namreč sežejo celo v julij in avgust. Foto: MH Turistična kmetija Hlebec Foto: MH Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  14. aprila 2020 3Aktualno Zaprtje meja zaradi epidemije koronavirusa že povzroča sive lase savinjskim in koroškim hmeljarjem. Potrebujejo namreč več sto se- zonskih delavcev, da bodo hmelj spravili na vodila, sicer bo ta ostal na tleh. Računali so predvsem na delavce iz Romunije in Hrvaške, s katerimi so že sodelovali, težavo pa v danih razmerah predstavlja prehod iz Madžarske in Hrvaške v Slovenijo. »Edina možnost, da pridejo k nam pravočasno, je, da bi država organizirala skupinski prevoz z avtobusom, ki bi prečkal meje brez vmesnih postankov, torej brez tveganja za okužbo,« je pred dnevi predlagal Branko Rav- nik, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Najprej olajšanje, nato hladen tuš Združenje hmeljarjev Slovenije je za pomoč zaprosilo kmetijsko ministrstvo, nato pa uspelo dobiti dovoljenje za nadziran prevoz de- lavcev čez Madžarsko; prva »poši- ljka« 193 romunskih delavcev naj bi v Slovenijo prispela že minuli konec tedna, in sicer s petimi avtobusi, kmalu naj bi sledila nova skupina. Predsednik združenja Janez Oset je povedal, da bodo imeli vsi de- lavci za primer bolezni romunsko agrozavarovanje za 45 dni, pred vstopom na avtobus pa tudi potr- dilo, da so zdravi oziroma da niso okuženi z novim koronavirusom. Skoraj hkrati z novico, da bo se- zonska delovna sila za hmeljarje zagotovljena, pa je kmetijska mini- strica Aleksandra Pivec sporočila, da romunskih delavcev ne bo, saj je tveganje za širitev bolezni covid-19 zaenkrat še preveliko. »Epidemija je na področju kmetijstva povzroči- la zaplete glede zagotavljanja pot- rebne pomoči pri spomladanskih opravilih, še posebej pri hmeljarjih, ki vsako sezono za pomoč na hme- ljiščih uporabijo veliko delavcev iz tujine. Letos pa se napovedana pomoč delavcev iz Romunije zaradi krize in varovanja javnega zdravja ne bo mogla uresničiti, saj so vsi prihodi do nadaljnjega preklicani.« Dornavskega hmeljarja še ne skrbi V Hmelj Dornava jih po besedah direktorja Mitje Šegula najem se- zonske delovne sile zaenkrat še ne skrbi. »Trenutno ne delamo, torej tudi ni potrebe po sezonskih de- lavcih. Dodatno delovno silo bomo seveda potrebovali, vendar še ne vemo, kdaj natančno bo to in od kod bodo delavci. Ni še torej pov- sem jasno, kako se bomo organizi- rali, lahko pa z gotovostjo rečem, da ne bomo najemali sezonskih delavcev iz Romunije.« Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda, pravi, da sezonskih delav- cev večina kmetijskih panog v tem trenutku še ne potrebuje. »Kar je v dani situaciji kar sreča. Potrebovali pa jih bodo tako kmetje, vinogra- dniki kot sadjarji, a najbrž vsi ra- čunajo, da se bodo razmere glede epidemije sčasoma umirile in situa- cija stabilizirala, posledično pa tudi trg sezonske delovne sile.« Na kmetijskem ministrstvu pa zaradi onemogočenega prihoda tujih sezonskih delavcev intenziv- no iščejo alternativne rešitve; med drugim so se povezali s študentski- mi servisi za pomoč študentov in republiškim zavodom za zaposlo- vanjem za aktivacijo brezposelnih oseb. »Sočasno se usklajujemo tudi s pristojnimi resorji za ureditev vseh potrebnih podlag, da bi se v začasno delo v kmetijstvu lahko vključili vsi državljani, ki bi to že- leli ter jim možnosti in čas to tudi dopuščajo,« je še dejala Pivčeva in obenem opozorila, da bo tudi pri aktivaciji »domačih sezoncev« treba upoštevati vse varnostne na- potke in pravila, ki veljajo za delo in gibanje v času epidemije. Podravje  Koronavirus zapletel tudi najem tuje sezonske delovne sile Tujih sezonskih delavcev ne bo, bodo pomagali domači? V času spomladanskih opravil v kmetijstvu so potrebne dodatne delovne roke; mnogi se tako vsako leto poslužujejo tujih sezonskih delavcev, ki jih trenutno najbolj primanjkuje v hmeljarstvu, a letos se bodo morali, kot kaže, znajti z domačimi. Foto: ČG V Sloveniji 120 hmeljarjev obdeluje 1596 hektarjev hmeljišč, od tega je 74,64 hektarja prvoletnih nasadov. Domači delavci imajo znanje Pri največjem prleškem vinarju, Puklavec Family Wines, so zimska dela v svojih vinogradih končali konec marca. »Takrat je delalo 17 naših stalnih sezonskih delavcev, gre za domačine zdaj nas čaka slab mesec presledka, potem se dela spet začnejo, saj pride na vrsto pletev,« je pojasnil Branimir Žličar, vodja vinogradništva. Kar se tuje sezonske delovne sile tiče, so v Puklavec Family Wines previdni, saj je pri delu v vinogradih zelo pomembno, da imajo delavci zanj dovolj znanja. »Sicer lahko naredijo več škode kot koristi. Lani smo na primer za čas trgatve najeli Ukrajince, a se ni izšlo, saj izkušnje niso bile dobre, zato tega letos gotovo ne bomo ponovili. Poleg tega je tu precej zapletena tudi naša zakonodaja, stroški so previsoki, učinek preslab.« Foto: sta/M24 Spodnje Podravje  Ravnanje z odpadki Obeta se podražitev Zaradi višje cene obdelave in odlaganja se bodo zneski na položnicah za smeti za uporabnike v Spodnjem Pod- ravju v prihodnje najverjetneje ponovno povišali. Od leta 2016, ko je ptujsko odlagališče prenehalo delovati (od takrat dalje je namreč še samo zbirni center), so se smeti, zbrane v regiji, vozile na obde- lavo, sežig in odlaganje v Celje. Odpadke ne terenu zbirajo trije izvajalci – Javne službe (JS) Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj in Čis- to mesto Ptuj. Vozijo jih v zbirni center Gajke, tam jih delavci JS Ptuj sortirajo in odpremijo na nadaljnjo obdelavo. Ta se je od leta 2016 in do konca 2019 izva- jala v Celju. A Celjani so že v 2017 začeli Javne službe, Skupno ob- činsko upravo in župane vseh 17 občin opozarjati na neustre- znost pogodbenega razmerja. »Ureditev razmerja med občinami v Spodnjem Podravju preko družbe Javne službe Ptuj in nami ni ure- jena na pravno dopusten način,« so navedli v celjskem komunalnem podjetju Simbio. Pravilno bi namreč bilo, da bi spodnjepodravske ob- čine Celjanom za odlaganje in obdelavo podelile koncesijo. Vendar na to v Spodnjem Podravju niso pristali, zato se je konec leta 2019 sodelovanje prekinilo. Pri 10.000 tonah dodatnih 438.000 evrov JS Ptuj so poiskale nove partnerje, ki jim predajajo odpadke, a sklenitev tega posla ima tudi fi nančne posledice. Te bodo v svojih denarnicah zelo verjetno prej ali slej občutili tudi ljudje. Po toni od- padkov se je cena dvignila za slabih 44 evrov. Za obdelavo, sežig in odlaganje v Celju so JS Ptuj plačevale 131,4 evra za tono, cena vklju- čuje tudi prevoz. Novim prevzemnikom, to so Regijski center za rav- nanje z odpadki Puconci ter podjetji Cep in Saubermacher, Ptujčani za tono prevzetih smeti, skupaj s prevozom, plačujejo 175,2 evra. To je v primerjavi s prejšnjo ceno skoraj 44 evrov več. Pri količini 10.000 ton odpadkov, kolikor so jih JS Ptuj letno povprečno oddale v Celje, bo to na letni ravni pomenilo dodatni strošek v višini 438.000 evrov. Vsi zneski in preračuni so prikazani z DDV. Foto: ČG Direktor JS Ptuj Alen Hodnik je priz- nal, da bodo lokalni smetarji višji stro- šek ravnanja s komunalnimi odpadki najverjetneje prevalili na uporabnike, ki bodo to občutili z dvigom cen na po- ložnicah. Podravje  Zbirni centri ponovno odpirajo vrata Ponovno več smeti v naravi Ministrstvo za okolje in prostor je pozvalo zbirne centre za odpadke, naj ponovno zagotovijo možnost odlaganja v zbirnih centrih, saj je bilo v zadnjem času zaznano povečano nezakonito odlaganje odpadkov v naravi. Odlaganje v naravi je nedopustno, zato je ministrstvo predstavni- ška združenja občin pozvalo, da komunalna podjetja oziroma izvajal- ci javnih služb ponovno organizirajo delo v zbirnih centrih. Ti so sredi marca zaprli svoja vrata zaradi varovanja zdravja svojih zaposlenih in tudi obiskovalcev, saj bi lahko bili zbirni centri potencialna grožnja širjenja okužbe. S tem tednom zbirni centri ponovno odpirajo vrata, pri tem pa bo treba upoštevati pravila gibanja in zaščite. »Pri giba- nju in zadrževanju v zbirnem centru bo treba upoštevati ohranjanje varne razdalje do drugih oseb, obvezna bo uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali po- dobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta , ter zaščitnih rokavic,« so dejali na Komunali Slovenska Bistrica, ki upravlja s tremi zbirnimi centri po občinah in s centrom za ravnanje z odpadki Pragersko. Vrata je aprila odprl tudi CERO Gajke, z današnjim dnem, 14. apri- lom, pa še zbirni centri Kidričevo, Duplek, Majšperk, Žetale, Videm in Trnovska vas, ki so odprti po ustaljenem urniku, so sporočili iz pod- jetja Čisto mesto. Foto: Mojca Vtič Gospa ministrica, a vas vsaj malo ni sram? Potem ko je kmetijska ministrica pozvala slovenske drža- vljane, da se v čim večjem številu pridružijo kmetom pri nuj- nih delih v kmetijstvu, saj »moramo sedaj združiti moči, da bi ohranili proizvodnjo slovenske hrane«, glede plačila pa doda- la, da »država, razen v izjemnih okoliščinah, v cenovna raz- merja ne sme posegati«, se je z javnim pismom ostro odzval vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić in Pivčevo vprašal, ali je ni ob takem apokaliptičnem apelu vsaj malo sram. Da je ministrici gotovo znano, je med drugim zapisal, da je mini- malna urna postavka za tako delo za lani znašala 4,95 evra na uro in ni omogočala minimalne plače, tako pa naj bi bilo tudi letos. Obenem jo je spomnil, da se višino najnižje bruto urne postavke določi enkrat letno, kar je v pristojnosti vodstva kmetijskega ministrstva, torej izključno v njeni pristojnosti. Med Lukićevimi očitki Pivčevi je tudi začasno in občasno delo v kmetijstvu, ki naj bi ga iztrgala iz okvira delovne zako- nodaje, poleg tega pa zanj postavlja tarife, ki so pod minimal- no plačo, se dogovarja za konvoje poceni sezonskih delavcev iz Romunije in BiH ter slednjič poziva na pomoč državljane, ki nimajo neposrednih pravic iz delovnega razmerja. Namesto tega bi bilo veliko bolje, če bi »zavihala rokave« in vsem se- zonskim delavcem v kmetijstvu zagotovila ustrezno plačilo in neposredno delovnopravno varstvo. »Berem, da je bila plača ministra v prejšnji vladi 4.817, v tej vladi pa je 5.211 evrov. Torej se da poskrbeti za dvig plačila, kajne?« Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 4 V največji občini na našem ob- močju – v Slovenski Bistrici – so do sedaj razdelili že 8.850 kosov kirurških mask in 2.000 kosov pral- nih mask. Krajevne skupnosti so maske najprej razdelile gospodinj- stvom, katerih član je starostnik nad 65 let ali bolna oziroma invali- dna oseba. 600 kosov mask je bilo razdeljenih tudi med društva: Son- ček, Sožitje, društvom invalidov in društvu paraplegikov – osebna asistenca, občina je z maskami in zaščitnimi oblekami opremila tudi gasilska društva v občini. V Majšperku so se odločili, da pošljejo v vsako gospodinjstvo pralno masko skupaj s časopisom Majšperčan. »Tako bodo lahko ob- čani varno odšli v trgovino ali na druga javna mesta,« je dejala žu- panja Darinka Fakin. Za razdelitev zaščitnih mask so se odločili tudi v Markovcih, župan Milan Gabrovec je ob tem dejal: »Odločili smo, da podarimo maske občanom, ker veliko naših občank in občanov, še posebej starejših, ne more priti do mask, če pa že, jih kupujejo po ne- razumno visokih cenah. Vsako go- spodinjstvo bo dobilo dve pralni in eno kirurško masko« V Podleh- niku zaščitne maske razdeljujejo le ranljivim skupinam (starejšim, bolnim, nosečnicam ...), in sicer tako, da ti, ki masko potrebujejo, po telefonu ali e-pošti sporočijo potrebo. Civilna zaščita pa jim torek  14. aprila 20204 Podravje V teh dneh je veliko polemik sprožil poziv ministrstva za delo, naj svojci zdrave starostnike iz do- mov v času epidemije vzamejo v domačo oskrbo. V ormoškem cen- tru za starejše občane se po bese- dah direktorice Janje Jurkovič za to opcijo ni odločil nihče, sicer pa tega tudi niso na veliko promovira- li. Kot je povedala, temu predlogu niso najbolj naklonjeni. Strinjajo se s stališčem, ki ga je v zvezi s to tematiko zavzela tudi Skupnost so- cialnih zavodov Slovenije: »Odhod stanovalcev iz doma starejših je le v redkih primerih optimalna odloči- tev. Znano je, da se stanovalec po odhodu domov več v obdobju epi- demije ne more vrniti v dom starej- ših. Seveda ima vsak možnost, da se odloči za odhod, vendar pa je treba takšno odločitev predhodno temeljito proučiti.« Četudi bi se svojci odločili za začasen prevzem najbližjih, pa bi morali plačati oskrbnino. »Cena v primeru začasne odselitve je skladna z zakonodajo, predpisa- na, tako da se tudi pri nas odbije le strošek prehrane. Plačilo v pri- meru odhoda domov bi bilo treba urediti na državni ravni in seveda bi se strinjali s tem, da bi bilo plačilo v breme državnega proračuna,« meni Jurkovičeva. Uvedli dodatne aktivnosti V centru trenutno nimajo nobe- nega potrjenega primera okužbe s koronavirusom. Še naprej se trudi- jo narediti vse, da zavarujejo dom pred okužbo in spoštujejo številne preventivne ukrepe, ki so jih uved- li. Teh je kar nekaj. Že pred približ- no mesecem dni so obiske popol- noma prepovedali, prav tako tudi vsakršno nošenje stvari stanoval- cem. Omejili so izhode, obroke jim prinašajo v sobo, tako da se stano- valci ne družijo v jedilnici, ter prila- godili delovnike zaposlenih. Ker pa starejši dneve izolacije še posebej težko preživljajo, se zaposleni tru- dijo za njihovo boljše počutje. Z bližnjimi so lahko v kontaktu tudi preko videoklicev, poskrbeli pa so tudi za dodatne aktivnosti. Več je dela s starostniki na individualni bazi, kot so pogovori in aktivnosti v sklopu delovne terapije. Foto: MH »Znano je, da se stanovalec po odhodu domov več v obdobju epidemije ne more vrniti v dom starejših,« poudarja direktorica CSO Ormož Janja Jurkovič. Podravje  Razdeljevanje mask občanom teče v številnih občinah V Makolah v »vojno s tihim ubijalcem« z lastnimi maskami Čeprav stroka še vedno ni enotna glede zaščite, ki naj bi jo nudile maske, jih je v trgovinah in v drugih javnih prostorih obvezno nositi. A ker država z zaščitno opremo komajda odgovarja na potrebe zdravstva in drugih nujnih služb, so se občine za zaščito občanov organizirale same. Foto: PGD Makole Po zaščitnih maskah še vedno veliko povpraševanje Ormoško  Odhod stanovalca je le v redkih primerih optimalna odločitev V domačo oskrbo noben starostnik Iz Centra za starejše občane Ormož (CSO) oskrbovanca ni domov vzel še nihče. Vsi tako še naprej ostajajo v domski oskrbi. Bistriško  V domu starejših še brez okužbe Težave z zaščitno opremo vsak dan večje Zdi se, da so domovi za starejše postali osrednja žarišča no- vega koronavirusa. V njih domuje tudi najbolj kritična sku- pina prebivalstva, zato je še toliko bolj skrb vzbujajoče dej- stvo, da zaposlenim primanjkuje zaščitne opreme, opozarja Iva Soršak, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane z enoto v Slovenski Bistrici. »Z zaščitno opremo imamo vsak dan večje težave; določenih artiklov od naših pogodbenih dobaviteljev ne dobivamo več; tako na primer ni zaščitnih mask FFP2, ki jih potrebujemo za obravnavo stanovalca s sumom na okužbo, in mask FFP3, s katero bi morali biti zaščiteni pri obravnavi stanovalca z okužbo. Prav tako ni na voljo zaščitnih kombi- nezonov,« je dejala Iva Soršak. Ob tem pa so dobavitelji zaščitne opre- me zaznali tudi možnost za kovanje dobička. Tako nekateri pogodbeni partnerji na zagotavljajo več naročenih artiklov, nudijo pa druge, a po bistveno višjih cenah. »Na primer škatla kirurških mask (50 kos) je prej stala 2,5 evra, zdaj nam ponujajo druge po 38 evrov za škatlo; eden iz- med dobaviteljev si je celo dovolil maske pripeljati v dom, ne da bi imel naše naročilo; paket smo zavrnili in ga vrnili dobavitelju.« Sicer pa so v obeh domovih še brez potrjene okužbe (podatki na dan 1. april), so pa obravnavali sume okužbe pri devetih stanovalcih in pri petih zaposlenih, vendar so bili vsi odvzeti brisi negativni. »Upam in že- lim si, da bi nam uspelo prebroditi pandemijo brez okužbe s covidom-19, čeprav je to, glede na dnevno večanje števila domov, kjer okužbo že imajo, verjetno nerealno pričakovati,« je dejala Soršakova. Srečanje s sorodniki le preko videoklica Zaprta vrata doma in s tem izolacijo od zunanjega sveta in svojcev se- veda najbolj občutijo stanovalci. A v Domu dr. Jožeta Potrča so sklenili, da izrabijo možnosti, ki jih nudi sodobna tehnologija, tako so stanovalcem in svojcem zagotovili možnost videoklica. »Eni in drugi so nad to možnostjo navdušeni. Seveda pa mnogi zelo pogrešajo svoje bližnje. Osebje se veli- ko pogovarja z njimi, vsak dan posebej jim poskušamo olajšati stisko, v kateri pa smo tudi vsi zaposleni.« O siceršnjem počutju stanovalcev pa je Soršakova povedala, da je splošno zdravstveno stanje dobro. Foto: Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane Sveta Trojica  Obnova 44 leta starega mostu Promet čez most izmenično enosmerno Sanacijo mostu na regionalni cesti Lenart–Ptuj v Senarski, ki bo stala dobrih 250.000 evrov, fi nancira direkcija za in- frastrukturo. Most čez Pesnico, ki stoji tik ob izvozu z avtoceste v Senarski v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah na regionalni cesti Lenart–Ptuj, nosi letnico 1976, vse od takrat pa ni doživel večjih vzdrževalnih del, zato je po vseh teh letih obnova nujna. Izvajalec del podjetje MarkoMark Nival iz Vidma pri Ptuju bo odstranil poškodovane dele, ki so jih načele ško- dljive snovi, jih nadomestil z novimi in s tem preprečil njihovo nadaljnje propadanje, utrdil in razširil objekt ter s tem zagotovil neokrnjeno no- silnost mostu. Tako bo izboljšana prometno-tehnična varnost mostu, dobil pa bo tudi lepšo in sodobnejšo zunanjo podobo. Z vzdrževalnimi deli na mostu se v ničemer ne bodo spremenili hidrološki pogoji za pre- vajanje vod reke Pesnice pod mostom, saj rekonstrukcija ne bo vplivala na stanje struge in ne bo zmanjševala prevodne sposobnosti struge vodotoka. Sanacija mostu čez Pesnico naj bi bila dokončana do konca aprila, do takrat pa promet čez most poteka izmenično enosmerno. Foto: SD Foto: PGD Makole Maske v Makolah izdelujejo prostovoljke. maske nato dostavi na dom oz. se dogovorijo za prevzem. »Obstoječi način razdeljevanja bomo prilaga- jali glede na potrebe in navodila države oz. pristojnih institucij,« je povedal župan Sebastian Toplak. V Žetalah pa občanom, ki potrebuje- jo zaščitne maske, svetujejo, da se obrnejo na občino, poveljnika ci- vilne zaščite Jožeta Vogrinca ali na predsednico OO RK Žetale Ireno Vo- dušek. »Nekaj mask bo na voljo tudi v prehrambni trgovini v Žetalah, če pridete po nakupih brez obveznih zaščitnih sredstev.« Maske razdeljujejo tudi v občini Makole, kjer so zapisali: »V času ‚voj- ne‘ s tihim ubijalcem covid-19 je ob- činski štab CZ občine Makole sprejel sklep, da bomo občanom pomagali do zaščitnih sredstev vsaj v prvem trenutku, ko so zaščitne maske na trgu težko dobavljive oz. so ‚vroča roba‘.« Zaščitne maske so izdelali občani oziroma prostovoljci sami, in sicer v domu krajanov. Maske so občani že lahko prejeli pred trgovino in pošto ter na občini, do te srede pa naj bi vsako gospodinjstvo v poštni nabiralnik prejelo dve pralni maski. Civilna zaščita in občina še sporo- čata: »Naprošamo, da ste solidarni do sočloveka oz. soobčana in si ne delate zalog zaščitnih mask, kajti količina izdelanih mask bo zadostila, da bo vsak občan lahko razpolagal z eno masko.« Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 5 Kot je pojasnila Prelesnikova, so na nejasnosti odloka, ki časovno omejuje nakupe posameznih sku- pin prebivalcev v začetku aprila že opozorili vlado, a te v bistvenem delu tudi po dopolnitvi ostajajo, zato zakonito izvajanje odloka v tem delu po mnenju informacijske pooblaščenke sploh ni mogoče. Informacijski pooblaščenec še vedno prejema številna vprašanja medijev in posameznikov ter izra- ze zaskrbljenosti zaradi neprijetnih izkušenj v zvezi s časovnimi omejit- vami nakupovanja. Izrazila je razumevanje za raz- loge za sprejem odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki je namenjen skrbi za zdravje posebej ranljivih skupin prebivalcev. Kdo sploh so ranljive skupine ljudi in kako lahko to izkažejo Opozorila pa je, da bo ta odlok v praksi prizadel tiste posameznike, ki so kljub dopolnjenim 65 letom redno zaposleni. Še vedno ostaja tudi nejasno, kdo so druge ranljive skupine in kako to lahko izkažejo. Kot nejasno je ocenila tudi mož- nost preverjanja, kaj je zadnja ura obratovalnega časa, saj to zaradi spreminjajočih se razmer včasih ni nikjer jasno in vnaprej objavljeno. Zato meni, da bi morala vlada raz- misliti o tem, da bi odlok oblikova- la zgolj kot priporočilo. Informacijska pooblaščenka je še opozorila, da z vidika obdelave osebnih podatkov navedena do- ločba predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument. Hkrati pa glede pooblastil varno- stnikov zakon o zasebnem varova- nju varnostnikom v 52. členu daje pooblastila za ugotavljanje isto- vetnosti, a le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja ali oseb, ki jih varuje, ali če tako dolo- ča red na varovanem območju. Kot opozarja, pa tudi po dopol- nitvah odloka sprememba velja zgolj za preverjanje starosti, ne pa tudi za ostale ranljive skupine, pri čemer se v praksi velikokrat ne ve niti, do kdaj so trgovine odprte. Prav tako opozarja, da ni videti pravne podlage za obdelavo po- sebnih vrst (občutljivih) osebnih podatkov s strani varnostnikov oziroma trgovcev, kadar to ni raz- vidno na prvi pogled (na primer invalidnost). Nejasno in nedoločeno pa osta- ja, kaj pomeni pripadnost drugim ranljivim skupinam, zato ni mogo- če enoznačno določiti, kdo sploh so ranljive skupine, ki jih odlok za- jema. V zvezi Sonček so opozorili na prakso nekaterih trgovin, ki v nasprotju z odlokom omejujejo in onemogočajo nakupovanje ose- bam z invalidnostjo po 10. uri in do zadnje ure odprtja trgovin. Na tovrstno prakso je direktor zveze Sonček Iztok Suhadolnik opozoril tudi Trgovinsko zbornico Slovenije in zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Zaprosili so, da trgovci in izvajalci zasebnega varovanja, ki izvajajo naloge po od- loku, čim prej osebam z invalidno- stjo zagotovijo pravico nakupova- nja tudi v preostalem obratoval- nem času prodajaln, in ne le v času, rezerviranem za ranljive skupine. torek  14. aprila 2020 5Podravje Slovenija, Podravje  Nejasnosti pri preverjanju vstopa v trgovine Odlok o preverjanju starosti kupca zakonsko sporen Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je pozvala k spoštljivemu odnosu pri preverjanju pogojev za vstope v trgovino ob časovnem omejevanju nakupovanja. Obenem pa meni, da naj vlada po posvetu z zdra- vstveno stroko razmisli o tem, da bi se odlok oblikoval zgolj kot priporočilo in ne kot represivna zahteva. Foto: ČG Dokazovanje starosti kupca z osebnim dokumentom je po mnenju informacijske pooblaščenke nezakonito. V trgovino le še z osebnim dokumentom Potrošniki, starejši od 65 let, morajo od minulega četrtka dalje ob vhodu v trgovino svojo starost dokazovati z osebno izkaznico ali drugo ustrezno listino. Veljati je namreč začel dopolnjeni vladni odlok, po katerem smejo med 8. in 10. uro ter zadnjo uro odprtja trgovin nakupovati samo ranljive skupine. »Potrošnik, starejši od 65 let, izkazuje svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb,« so po četrtkovi dopisni seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Vlada želi na ta način dodatno zaščititi to skupino in jo zato ločiti od ostalih potrošnikov. Po novem brez rokavic Tina Bregant z ministrstva za zdravje meni, da je pri obvladovanju epidemije covida-19 na obzorju sprememba na bolje, a poziva, da smo previdni in med prazniki ne hodimo na obiske. Svetuje tudi čim manj obiskov trgovin, ob tem pa namesto rokavic raje razkužujmo roke. V to smer naj bi sicer tudi spremenili veljavni odlok o uporabi rokavic. Bregantova je pojasnila, da rokavice skoraj vsi valjamo po žepih, ali jih zatlačimo v vrata avtomobila, ko jih snamemo. »Namesto tega raje razkužujmo roke, preden gremo v trgovino in ko pridemo iz nje oziroma ko oddamo voziček,« je pozvala. Foto: M24 Podravje  Vzgojiteljice na čakanju, uprava dela Starši plačila oproščeni, občine le delno Skoraj 90.000 malčkov je že od sredine marca v varstvu doma, vzgojitelji/ce in pomočniki/ice pa ostajajo na čakanju na delo doma. Kljub temu številni/e ohranjajo stik s starši in otroki. Med njimi so tudi strokovne delavke ptujskega vrtca. »Skušamo vsaj enkrat tedensko pošiljati sporočila ali predloge staršem za preživljanje časa z otroki, prav tako na našem facebook profi lu objavljamo ideje za igro z otroki,« je dejala ravnateljica Marija Vučak. Dodala je, smo se vsi ustavili v popolnoma novi situaciji, ki nas bo tudi na nek način prisilila, da ugotovimo, kaj je v življenju pomembno in vredno našega časa ter pozornosti. »Priložnosti, kaj početi, da se bomo mi in otroci počutili dobro, je veliko. Želim si, da starši ne postanejo animatorji, ki bodo organizirali sleherni trenutek otroka. Za otrokov razvoj je izredno pomembno, da mu je tudi kdaj dolgčas in da morda ob mali spodbudi odraslega sam ustvarja z nestrukturiranim materialom v naravi, različnim odpadnim materialom.« Ob tem si želi, da starši ne razmišljajo, kaj vse bodo otroci zamudili, ker niso v vrtcu, temveč, kaj vse bodo pridobili. »Ob otrocih so starši ali vsaj drugi otrokom pomembni odrasli, ki lahko s sproščenim odnosom, ljubeznijo dajo otrokom največ, kar je v tem trenutku možno.« Foto: FB Vrtec Ptuj Vzgojiteljice s starši preko družbenih omrežjih delijo nasvete za aktiv- nosti z otroki. Strokovne delavke tako ostajajo doma, skoraj celotna uprava ptujskega vrtca pa delo opravlja. »Treba je voditi poslovodne procese, urejamo kadrovske evidence in podatke, ki so povezani s statusom zaposlenih. Svetovalna služba ureja podatke evidence vpisanih otrok, ki so osnova za oblikovanje oddelkov. V preteklih dneh smo v pralnici vrtca oprali vse podloge za ležalnike, sedaj pa bi radi čimprej začeli opravljati nujna vzdrževalna dela,« je dejala ravnateljica. Obseg fi nanciranja občin bo verjetno manjši kot sicer To pa pomeni, da materialni stroški in stroški za plače zaposlenih in tistih, ki čakajo na delo doma, nastajajo. Staršem jih ne bo treba kriti, saj v skladu z interventnim zakonom velja, da se v času odloka o zaprtju vzgojno-varstvenih organizacij ne plačujejo za storitve, kot so varstvo otrok v vrtcih, morajo pa stroške kriti občine. »Vrtci so v lasti občin, ustanoviteljice pa morajo kriti stroške za svoje zavode. Upamo, da se bo povprečnina dvignila in nam bo uspelo stroške s tega naslova pokriti,« je dejal direktor uprave Občine Makole Igor Erker. Irena Jereb iz oddelka za družbene dejavnosti Občine Slovenska Bistrica pa je dodala, da bo delež staršev torej poravnala država, občine preostanek, kot veleva zakonodaja. »Morda bo obseg fi nanciranja občin nekoliko manjši, saj so se znižali stroški prehrane, tudi plač, doslej, a občine zaradi tega ne bomo obogatele. Čakamo pa na dodatna navodila pristojnega ministrstva.« Foto: Mojca Vtič Igralnice samevajo, materialni stroški nastajajo. Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 6 Tudi davčni inšpektorji bodo razvažali zaščitno opremo V mesecu dni je regijski štab Civilne zaščite Podravje raz- delil 41.000 mask in 399.000 rokavic. Poveljnik Dragomir Murko ugotavlja, da je bilo opreme na našem območju, kljub vsem težavam z dobavo na nacio- nalnem nivoju, ves čas dovolj za najnujnejše: »Nismo imeli velikih zalog, smo pa opremo dobavljali redno. Sam menim, da je bolje imeti zalogo v centralnem skladišču. Slovenija je tako majhna, da se dejansko ponjo lahko v kritičnih tre- nutkih pride v nekaj urah. Prav je, da se je največ razdeli v krizna žarišča, kjer je najbolj potrebna. Treba je imeti mero solidarnosti in potrpežljivosti ter ne zganjati panike. Neka- teri namreč, tudi če trenutno ne potrebujejo opreme, želijo delati zaloge, kar absolutno ni prav.« Tudi kadrovsko so z razpoložljivimi resursi zadovoljni. Ko se pojavi potreba, jim na pomoč priskočijo pogodbeniki. Pomoč pri prevozu opreme pa jim je ponudila tudi finančna uprava. Nekateri njihovi delavci, ki zdaj nimajo dela, naj bi kmalu začeli pomagati civilni zaščiti. torek  14. aprila 20206 V središču Nepremičninski trg v Podravju Po ugotovitvah Tanje Tučič iz agencije RE/MAX je največ povpraševanja v Podravju po stanovanjih. Ta se zelo hitro prodajo. Za kupce so zanimive tudi cenovno ugodne in lokacijsko dobro umeščene parcele. Pri teh ugotavljajo dokaj velike razlike glede cene po m2, tudi na podobnih lokacijah: »Tudi hiš je na trgu precej, cene pa se zelo razlikujejo. Največ se povprašuje po hišah v cenovnem razredu okrog 100.000 evrov, ali pa po novogradnjah – vrstne hiše, dvojčki, samostojne z manjšo parcelo.« Foto: ČG Kako se bo kriza odrazila na trg nepremičnin, je zelo težko napovedati. Številni pa menijo, da tudi v nižjih cenah stanovanj, hiš, parcel … Razglasitev epidemije in sprejeti ukrepi so neposredno vplivali na nepremičninski trg v celotni državi, saj odredba o začasni prepovedi ponujanja ter prodajanja blaga in storitev potrošnikom prepoveduje tudi izvajanje storitev nepremičnin- skega posredovanja. Posledično je onemogočeno delo nepremičnin- skih posrednikov, kar se po bese- dah Tanje Tučič iz agencije RE/MAX že odraža pri njihovem delu: »Če ni ogledov, kupec težko sprejme odločitev za nakup nepremičnine, kar posledično pomeni, da tudi ni transakcij. Vse je odvisno od tega, kako dolgo bodo te izredne razme- re trajale in kdaj bomo lahko začeli postopno izvajati aktivnosti ter kakšna bo takrat splošna gospo- darska situacija. Upamo, da se bo ta odredba postopno, za določene dejavnosti, ki niso tako rizične, od- pravila, da čim prej zaženemo ko- lesje in tako zmanjšamo nastalo škodo.« Zaposleni v agenciji RE/MAX so sicer v nenehnem stiku s strankami, na voljo so jim za vprašanja in infor- macije po telefonu in mailu. Nekaj povpraševanja kupcev naj bi bilo tudi v teh zadnjih tednih, a gre le za zbiranje informacij za čas, ko bodo ogledi možni in se bo vzpostavilo normalno stanje na trgu. »Delamo tudi na tem, da zainteresiranim strankam omogočimo virtualne oglede nepremičnin, vendar konč- ne odločitve za nakup na osnovi takšnega ogleda ne moremo priča- kovati. Torej ne moremo reči, da se je dejavnost povsem ustavila, ver- jetno pa transakcij ne bo, dokler ne bo možno ponovno iti na teren in strankam pokazati nepremičnino – seveda po potrebi z ustreznimi zaščitnimi ukrepi. Vedeti pa mora- mo, da je strah pri ljudeh prisoten in da bo strank tudi v takih primerih bistveno manj, dokler se razmere ne bodo ponovno normalizirale,« pojasnjuje Tučičeva. Spodnje Podravje  Stanje na trgu nepremičnin med epidemijo Posledica krize morda tu – a kakšna bo kupna mo Prometa z nepremičninami med epidemijo koronavirusa v Sloveniji pra se zavedajo, da bodo posledice epidemije tudi na tem področji terjale vprašanje je, kdo si bo nakup sploh lahko privoščil oziroma kakšna bo k »Zadnje tedne smo dejansko imeli polne roke dela. Ni bilo pre- daha, delali smo vsak dan, tudi ponoči, ko je bilo treba. Situacija je resna in temu smo morali prila- goditi svoje življenje. 20 let delam na tem področju in marsikoga sem v zadnjem mesecu moral spomniti, da v kriznih situacijah ni osemurnega delavnika. Našemu načinu dela so se morale prilago- diti tudi lokalne skupnosti, lahko rečem, da sodelovanje z njimi po- teka dobro, vsakodnevno smo na vezi,« pravi Dragomir Murko, vod- ja regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje. Z oskrbovanjem raz- ličnih struktur z najnujnejšo zašči- tno opremo so začeli le dva dni po razglasitvi epidemije. 15. marca so jo razdelili občinam in na ta način poskrbeli predvsem za najranlji- vejše skupine. K sreči so že pred tem z zaščitno osnovno opremo opremili gasilske enote posebne- ga pomena Ptuj in Ormož. 26. marca so v regijskem štabu prejeli novo, še nekoliko večjo po- šiljko opreme. V njej je bilo 3.600 mask in 200.000 rokavic. Med drugim so z njo oskrbeli pogreb- ne službe, štiri podjetja v regiji, nekaj so je namenili gasilcem ... Največja pošiljka doslej je v Podravje prispela v začetku aprila. V njej je bilo 35.000 mask, 150.000 lateks rokavic ter nekaj deset li- trov razkužila za površine in roke. Kako (ne)skromni so ljudje Kot pravi Murko, se prav v kriznih situacijah izkaže tudi mi- selnost posameznika. Na plan je tako privrela tudi (ne)skromnost nekaterih. Medtem ko so nekate- ri v sezname potrebne opreme pi- sali vse možno in želeli zalogo za celo leto, so drugi prosili za opre- mo le za en dan: »Ko dobimo te sezname, naredimo enotna meri- la in opremo pošteno razdelimo tudi po občinah. Pri tem seveda moramo upoštevati tudi, kdo to opremo najbolj potrebuje.« Iz državnih blagovnih zalog so v zadnjem mesecu prejeli sedem pošiljk zaščitne opreme. Količi- ne posamezne pošiljke so bile različne. Opremo so delili med 19 občin, pri čemer so upošte- vali tako število prebivalcev kot potrebe. Na vrhu te strukture je seveda ptujska občina, saj je bilo treba poskrbeti tudi za zaščitno opremo zaposlenih, ki izvajajo javne gospodarske službe za celo regijo. Med večjimi prejemniki so še tisti, ki so v neposrednem stiku z ljudmi na terenu, kot so delavci Karitasa, Rdečega križa, prosto- voljci itn. Marsikje so se občine tudi same organizirale in z lastni- mi fi nančnimi viri zagotovile del opreme. V tem tednu naj bi CZ Podravje začela tudi deliti opremo za delo osebnih asistentov, pa tistih, ki iz- vajajo pomoč na domu, interven- tno službo centra za socialno delo ipd. Zaščitna oprema za domove upokojencev se priskrbi preko ministrstva za delo, medtem ko za zagotavljanje opreme za zdravstvo skrbi zdravstveno mi- nistrstvo. »Nestrpno pa čakamo sporočilo državnega logističnega centra, da lahko prevzamemo dva ventilatorja za ptujsko bol- nišnico in jim ju dostavimo,« še doda Murko. Konec minulega tedna so do- datno ponovno opremili gasilske enote posebnega pomena Ptuj in Ormož. Te opravljajo naloge zaščite in reševanja, prisotni so tako pri prometnih nesrečah kot pri ravnanju z nevarnimi snovmi, zato je nujno, da so primerno zaš- čiteni. »Gasilcem smo svetovali tudi, da se intervencij udeležujejo v čim manjšem številu, kolikor je to seveda možno. Poskrbeti mo- ramo tudi za njihovo varnost in za to, da delajo le tisto, za kar so za- dolženi, ne pa, da jih izkoriščajo, da stojijo pri vhodih v trgovine in podobno,« še pravi Murko. Spodnje Podravje  Mesec dni od razglasitve epidemije Murko: »Nekateri so zadovoljni z malo opreme, drugi bi si delali letne zaloge« Minil je dober mesec dni od razglasitve epidemije v Sloveniji. Zadnji tedni so bili za marsikoga zelo naporni. Med njimi so gotovo tudi člani Civilne zaščite, ki so na razpolago 24 ur dnevno, sedem dni v tednu. Preverili smo, koliko mask, razkužil, rokavic in druge zaščitne opreme so razdelili v tem mesecu v Spodnjem Podravju. Večina stanovanj v novem kidričevskem bloku je bila prodana pred zaprtjem nepremičn uspelo preostanek prodati do konca letošnjega leta. Foto: ČG V mesecu dni je regijski štab CZ Podravje razdelil 41.000 mask in še desetkrat več rokavic. V novem bloku z 48 nadstandardnimi stanovanj zaradi koronavirusa prodanih 21 manjših stanov Bodo cene nepremičnin padle? Čeprav je jasno, da je posledice trenutnega s mogoče napovedati, bo gospodarska škoda o Tudi na področju nepremičnin. Tučičeva sicer so napovedi zelo nehvaležne, prepričana pa je, stanje po koncu epidemije ključno vplival njen ča in zmožnost gospodarstva, da se ponovno zaže kakor pričakujemo recesijo, vendar je vprašan globoka bo in kako dolgo bo trajala. Cene nep za zdaj še ostajajo nespremenjene, a bo v prihod dno, kakšno bo povpraševanje in kako hude pos utrpelo gospodarstvo in posledično kupna moč p kov. Cene bodo morda padle bolj na področjih, kj pred krizo zelo visoke (Ljubljana, Obala), tudi v bo po predvidevanjih trend usmerjen navzdol, ve cev cen pa za zdaj še ne pričakujemo.« Nekaj vzporednic je možno potegniti tudi s smo je bili deležni leta 2008. Ali bomo priča spira cen prodajalcev in čakanja kupcev, da bodo cene kot takrat, pa je nemogoče napovedati. Tučiče da so pompozne napovedi o velikih padcih cen let situacijo na trgu le še poslabšale, zato meni, Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  14. aprila 2020 7V središču Gradbena dela (z omejitvami) so dovoljena Na nas so se obrnili gradbeni delavci, ki jih je zanimalo, ali glede na razmere v državi smejo delati. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so pojasnili, da so dovolje- na gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki: »Torej so dovoljena gradbena dela v prej ome- njenih objektih, kjer še oziroma trenutno nihče ne stanuje ter pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki. Omenjeno vključuje tudi gradnjo nove hiše in izvajanje grad- benih del v praznih stanovanjih v večstanovanjskih stavbah pod pogojem, da je stanovanje prazno.« Seveda pa je prvi pogoj, da so delavci opremljeni z zaščitno opremo, maskami, rokavicami, razkužili in drugim potrebnim za varno delo. Re- alnost na gradbiščih je žal pogosto povsem drugačna. Direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Boris Repič pravi, da se je tudi gradbeništvo na določenih segmentih v zadnjih tednih moralo ustaviti: »Do začetka aprila je prepo- ved veljala za izvajanje dela pri fizičnih osebah, medtem ko je denimo gradbeno podjetje za drugo podjetje lahko delalo nap- rej, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov. Začeti projekti novo- gradnje so se lahko dokončali, niso pa smeli obrtniki za zaseb- nike začenjati novih projektov. Ni bilo dovoljeno izvajati niti vzdrževalnih del pri fizičnih osebah, razen nujnih. Po novem pa je možno delati v nenaseljenih objektih.« Prava slika posledic ustavitve oziroma omejitev na področju gradbeništva bo po mnenju Repiča vidna šele čez nekaj mese- cev. Velik problem, ki se kaže, je ustavitev izdajanja gradbe- nih dovoljenj: »Kako velika luknja bo nastala zaradi tega, ker gradbenih dovoljenj ne izdajajo, bo pokazal čas.« Glede na dejstvo, da je prihodnost negotova, Repič meni, da se bo to odrazilo tudi v bojazni ljudi. Povsem možno je, da bo zato obseg velikih gradbenih investicij manjši. Foto: Bobo/M24 o in po njej udi nižje cene nepremičnin oč prebivalstva? aktično ni. Ker ogledi niso možni, tudi prodaja ne teče. Nepremičninske agencije in gradbinci neizprosen davek. Povsem možno je sicer, da se bodo cene nepremičnin precej znižale, a kupna moč potrošnika. Foto: ČG ninskega trga. Gradbinec je prepričan, da jim bo Foto: ČG ji v Rabelčji vasi, ki bo dokončan naslednje leto, je bilo do začetka omejitvenih ukrepov vanj. ne sme ponoviti: »Zato je kakršno- koli napovedovanje padcev cen kar počez nesmiselno. Vse bo odvisno od ponudbe in povpraševanja in od splošne gospodarske situacije v državi.« Bodo gradbinci težje prodali nova stanovanja? V Podravju se trenutno gradi kar nekaj novih stanovanj. Zadnja večstanovanjska stavba, zgrajena v začetku leta 2019 na Ptuju, je blok pri Lidlovi trgovini, na Volkmerjevi cesti. Tam so bila stanovanja pro- dana zelo hitro po dokončanju iz- gradnje. Konec lanskega leta pa se je za- čela gradnja novega bloka na eni najbolj elitnih lokacij, v Rabelčji vasi. V njem bo 48 novih nadstan- dardnih stanovanj. Od tega jih je skoraj polovica, natančneje, 21, že prodanih. Glede na dejstvo, da na Ptuju manjka stanovanj, Robert Šegula iz podjetja Tames, ki gradi omenjeno stavbo, meni, da prodaja ne bo velik problem. Se pa zaveda, da bi trenutna situacija lahko ne- koliko upočasnila zadeve: »Kar se tiče same gradnje, ta teče skladno z zastavljenim terminskim planom. Blok bo dokončan in vseljiv marca 2021. K sreči imamo na zalogi ves potreben material, da lahko dela- mo nemoteno tudi v teh razmerah. Vse, kar se trenutno dogaja, je šok tudi za gradbeništvo. Težko je na- povedati, kako bo to vplivalo na prodajo, a glede na to, da na Ptu- ju manjka vsaj 200 stanovanj, sem prepričan, da jih bomo prodali, res- da morda nekoliko pozneje, kot bi sicer. Če ne drugače, bo to stanje na ljudi vplivalo psihično, strah jih bo zadolževanja, problem bi znal biti tudi z odobritvijo kreditov.« Površina stanovanj, ki se gradi- jo v Rabelčji vasi, je med 45 in 112 kvadratnih metrov. Manjša so že vsa prodana, prav zanje je namreč največ povpraševanja. Imajo pa na voljo še nekaj srednje velikih, od 63 kvadratnih metrov naprej. Cena je 1.500 evrov po kvadratnem metru (brez davka), v njej pa je zajeto vse, gre za prodajo nepremičnin na ključ. »Vse je nadstandardno, od keramike do talnih oblog, električ- nih žaluzij, ki nadomeščajo rolete, do troslojnih oken … Stanovanja so tudi zelo dobro zvočno in ter- mično izolirana. Vsekakor gre za odlična stanovanja,« še dodaja Še- gula. Kidričevo: Pred epidemijo prodanih 12 od skupno 18 stanovanj Blok v Kidričevem, ki je bil do- končan januarja letos, je gradilo podjetje GP Project ing. Direktor Antun Daljavec je sicer zadovoljen, Kakšno je stanje na področju najema poslovnih prostorov Geodetska uprava RS je objavila poročilo o najemnem trgu poslovnih nepremičnin za leto 2019: »V Sloveniji je bilo lansko leto še naprej prisotno razmeroma veliko povpraševanje po na- jemu poslovnih nepremičnin. Zlasti veliko je bilo povpraševa- nje po lokalih v večjih nakupovalnih centrih in v središčih naj- večjih mest ter po sodobnejših pisarnah v poslovnih središčih, za katere pa zaradi visoke stopnje zasedenosti in pomanjkanja novogradenj praktično ni bilo več ustrezne ponudbe.« Po njihovih ugotovitvah se cene najemnin poslovnih prosto- rov v primerjavi s prejšnjimi leti lani niso bistveno spremenile. Kot ugotavljajo, pa je bilo kljub naraščajočemu povpraševanju po najemu pisarniških prostorov in trgovskih lokalov (tudi na- kupu z namenom oddajanja v najem) lani število dokončanih novogradenj zanemarljivo. stanja ne- ogromna. pravi, da da bo na s trajanja ne: »Vse- nje, kako premičnin nje razvi- ledice bo potrošni- jer so bile Podravju ečjih pad- krizo, ki ali nižanja e še padle eva pravi, izpred 12 da se to da jim je večino nepremičnin uspelo prodati še pred začet- kom te krize. Od skupaj 18 je prodanih že 12 novozgrajenih stanovanj. Ta so velika med 65 in 70 kvadratnih metrov, le eno je nekoliko večje. V omenjenem podjetju so se odločili za enotno ceno 112.000 evrov, v njej pa je zraven stano- vanja zajeto še parkirno mesto v garaži, shramba, kabinet na podstrešju … O tem, kakšna so pričakovanja, ali bo zaradi no- vonastale situacije težje proda- ti preostala stanovanja, Dalja- vec pravi: »Trenutno je problem v tem, da ljudje ne morejo priti niti na oglede. Trg s prometom nepremičnin je usahnil. Banke so že prej zaostrile pogoje. Ker se zavedamo, da bo ogromno ljudi brez dela in bodo kreditno nesposobni, bi to seveda lahko nekoliko ustavilo prodajo. Gle- de na dejstvo, da stanovanj pri- manjkuje, pa menim, da bodo vsa naša stanovanja prodana do konca tega leta.« Podjetje GP Project ing pa gradi v Kidri- čevem, natančneje v Njivercah, še luksuzni dvojček. Kakšna bo cena, še ne vedo, naprodaj pa bo predvidoma septembra. Čeprav prihodnost tudi na ne- premičninskem trgu ni rožnata, oba gradbinca menita, da na cene novih nepremičnin trenu- tno stanje ne bo bistveno vpli- valo. »Mi smo že začeli prodajo z nizko ceno, sploh glede na to, kaj ponujamo za ta denar. O znižanju tako trenutno še ne razmišljamo,« sklene Daljavec. Ključno vlogo pa bo tudi po koncu krize – kot zmeraj – od- igral trg sam oziroma stanje med ponudbo in povpraševa- njem, ki ceno ne nazadnje tudi dokončno oblikuje. Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  14. aprila 20208 Podjetništvo Podravje  Koronavirusna kriza še poglobila težave s. p.-jev in samozaposlenih Mačehovski odnos države do samozaposlenih Sedanja kriza v največji možni meri razgalja tudi stare težave, s katerimi se že leta in leta soočajo samostojni podjetniki in samozaposleni, ko gre za izenačevanje socialnih pravic z redno zaposlenimi. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) že dolgo bije boj za izenačitev pravic s. p.-jev z drugimi (zaposlenimi) delavci, a neuspe- šno. „Pristojna ministrstva in vlado vsako leto pozovemo k ureditvi stanja z izdajo zahtev slovenske obrti in podjetništva. V njih je zbra- nih več kot 130 predlogov za ure- ditev stanja na trgu dela, v zdra- vstvenem sistemu, davčnem siste- mu, izobraževalnem sistemu in na splošno v poslovnem okolju. Vsako leto se vsi ti predlogi predstavijo na forumu, ki se ga udeležijo pri- stojni ministri, državni sekretarji in predsednik vlade. Zato gre pri ne- poznavanju teh težav le za sprene- vedanje odgovornih,« pravi Boris Repič, direktor OOZ Ptuj. Tako so pri uveljavljanju določe- nih socialnih pravic s. p.-ji še ved- no v neenakopravnem položaju, čeprav plačujejo vse socialne pri- spevke na enak način in po enakih prispevnih stopnjah kot ostale kategorije zavarovancev. »Neza- slišano je, da mora nosilec s. p.-ja v času svoje bolniške obračunati in plačati prispevke od polne 100 % zavarovalne osnove za prvih 30 delovnih dni ne glede na razlog za bolniško odsotnost. To sta- nje je protiustavno, ker različno obravnava delodajalca in na drugi strani zaposlene. Če pogledamo življenjsko, vidimo, da npr. frizer- ka, ki dela sama kot s. p., ne sme zboleti, ker bolniškega nadome- stila ne dobi 30 delovnih dni (torej koledarski mesec in pol), celo še več, normalno mora plačati 100 % prispevke. Ker je zaradi bolezni nezmožna za delo, nima nobenih prihodkov, a mora kljub temu pla- čati vse prispevke. V tem času bol- niškega nadomestila ne dobi, in ker nima zaposlenih, je prisiljena delati bolna, da preživi.“ Mali podjetnik bi moral imeti možnost odloga ali obročnega poplačila prispevkov Čeprav so v sedanjem paketu vladnih protikriznih ukrepov za- jeti tudi najbolj prizadeti s. p.-ji, je jasno, da bodo te pomoči kmalu izzvenele. Samozaposleni pa bo moral v časovnih rokih, tudi če ne bo dela zanj, ali če ne bo plačil, poplačati vse obvezne prispevke in davke. „Zakonodajalec je v ZPIZ-2 uza- konil ureditev, da prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih. Na OZS menimo, da bi za podjetnike še vedno morala obstajati možnost odloga ali obročnega plačila pri- spevkov. Tudi plačilo z zamikom ali na obroke pomeni korektno iz- polnitev predpisanih obveznosti, saj se pri tem zaračunajo zakonite zamudne obresti in posledično de facto nihče ne bi bil oškodovan,” je prepričan Repič. Če mali podjetnik ne plačuje pri- spevkov in davkov, je hitro deležen davčne izvršbe. Z izvršbo je mogo- če seči pri podjetniku na denarne prejemke, prihranke oz. denar na bankah, denarne terjatve ter dolžnikovo premično premoženje in vrednostne papirje. Če izvršba ni uspešna, FURS predlaga sodišču, da začne izvršbo na dolžnikove nepremičnine, delež v družbi ali premoženjske pravice. Družba je ljudi velikokrat porinila v podjetniške vode „V Sloveniji smo doživeli več različnih obdobij, v katerih smo posameznike dobesedno potisnili v podjetniške vode. Prva kriza je bila ob osamosvojitvi Slovenije in izgubi skupnega trga. Podjetja so se preoblikovala, da bi preživela v obdobju prehoda na tržno go- spodarstvo. Novim gospodarskim razmeram so se prilagodila tudi s tem, da so svoje obrobne dejav- nosti izločila in se usmerila v svojo osnovno dejavnost. Številni so s tem dobili možnost, da iz izločene dejavnosti ustvarijo svojo podjetni- ško priložnost (prevozniki, čistilni servisi, obrati prehrane, vzdrževal- ci, varnostniki …), ki so svoje sto- ritve ponudili nekdanjemu lastniku teh dejavnosti. Finančna kriza v letu 2008 je med podjetji še bolj vzpodbudila idejo outsurcinga. Ve- liko je tudi prekarcev na področju kulture, novinarstva, glasbe. V ve- liko primerih takšni podjetniki celo izpolnjujejo še vse elemente delov- nega razmerja: delo opravljajo po navodilih in pod nadzorom matič- nega podjetja; delajo organizirano in nepretrgano zanj,« je še povedal Boris Repič in zaključil: »Sedanja kriza je v trenutku čez noč priza- dela celotno gospodarstvo in isto- časno razgalila vse slabosti podje- tništva in predvsem težave samo- zaposlenih in številnih prekarcev.“ Foto: Črtomir Goznik Bolniška in letni dopust sta „prepovedani“ kategoriji za samostojne podjetnike, samozaposlene. Rače-Fram  Nova komunalna čistilna naprava Razpis za izvajalca gradnje že objavljen V začetku aprila je občina objavila javno naročilo, s katerim iščejo najugodnejšega ponudnika za gradnjo nove čistilne na- prave. Zainteresirana podjetja morajo svoje ponudbe oddati najpozneje do 27. maja. Izvajalca, ki bo izbran z razpisom, čaka velik zalogaj gradbenih del, ki obsega rušenje stare čistilne naprave in gradnjo sodobne čistilne naprave z zmogljivostjo 9600 PE. Rok za dokončanje gradbenih del je predviden na dve leti in pol od podpisa pogodbe, medtem pa naj bi nova naprava poskusno delovala kar leto dni. Vrednost projekta je bila ocenjena na okoli pet milijonov evrov. V večji meri naj bi naložbo fi nancirala občina, od EU pa naj bi prejeli 1,4 milijona evrov sredstev. Prispevek državnega proračuna pa naj bi zna- šal 340.000 evrov. Ponudniki so dolžni svoje ponudbe elektronsko oddati preko siste- ma e-JN (http://www.ejn.gov.si). Odpiranje ponudb bo javno, 27. maja, ob 10.30. Foto: KG Foto: Občina Rače Pri samozaposlenem je dobiček pravzaprav plača „Samozaposleni podjetnik je v Sloveniji večinoma registriran kot samostojni podjetnik. Gre za fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. S. p. nima plače, »živi« od dobička, ki ga ustvari. Samozaposleni, ki ima mesečno prihodek 1.500 evrov, mora vsak mesec poravnati prispevke in dajatve: prispevki za socialno varnost (min.) 401,98 evra; stroški banke – vodenje TRR okrog 15– 20 evrov, stroški računovodstva okrog 70–100 evrov; akontacija dohodnine okrog 30 evrov, odvisno od dobička predhodnega leta; prehrana okrog 120 evrov, prevozni stroški okrog 100 evrov, odvisno od dejavnosti. K temu moramo prišteti še stroške nabave materiala, pisarniškega inventarja; elektrike, najemnine za prostor in vse ostale stroške poslovanje – minimalno 200 evrov. Ob prihodku 1.500 evrov in vseh navedenih stroških, ki znašajo minimalno 900 evrov, podjetniku ostane mesečno 600 evrov ali celo manj, kar je primerljivo z minimalno plačo zaposlenega delavca. Tukaj pridemo do osnovne težave s. p.-ja: njegov dobiček je progresivno obdavčen skozi dohodninsko lestvico – najmanj 16 %, pa vse do več kot 50 %. S. p. je torej za uspešno delo in dobiček, ki je v osnovi pravzaprav njegova plača, »nagrajen« z višjo dohodnino,“ je povedal Repič. Foto: Črtomir Goznik Boris Repič, direktor OOZ Ptuj Nova čistilna naprava bo grajena na lokaciji stare, zato so na občini predvideli tudi potek nujnih prekinitev delovanja. V razpisni dokumentaciji so jih skrbno načrtovali: „Prekinitve delovanja ČN zaradi izvajanja začasnih prevezav morajo biti tako organizirane, da ne bo prišlo do daljših prekinitev. Izvajale se bodo v sušnem in v nočnem času v soglasju z upravljavcem kanalizacije. V nočnem času, ko je dotok odpadnih vod izredno majhen, se lahko ta količina odpadnih vod zadrži v obstoječem kanalizacijskem omrežju brez prelivanja za krajši čas.“ Najboljši možni scenarij Občina kot naročnik bo kot najustreznejšo ponudbo obravnavala najcenejšo. Pri tem bo najpomembnejši podatek predračunska cena, ki pa mora zajemati stroške vseh (v javnem naročilu) predvidenih del. „Če bo pri izbiri izvajalca vse tekoče potekalo, si lahko obetamo za- četek del v septembru,“ je napovedal Ledinek. Ker pa bo nova čistil- na naprava zgrajena na območju stare, bodo dela potekala v etapah. Tako tudi razpisna dokumentacija predvideva natančen potek del v fazah, izvajalcu pa nalaga obvezo: „Izvajalec je dolžan zagotavljati či- ščenje odpadne vode v času rušenja obstoječe čistilne naprave in v času gradnje nove – čiščenje odpadne vode se mora izvajati ves čas izvajanja pogodbenih del.“ Striktni tehnični pogoji Župan Branko Ledinek je predvidel: „Ker gre za obsežen in zahte- ven projekt, se bodo na razpis najbrž prijavila večja podjetja.“ K temu bodo gotovo botrovali tudi tehnični pogoji, ki jih občina kot naroč- nik od ponudnikov zahteva. Ključni pogoj je tehnična in strokovna usposobljenost zainteresiranih gradbincev. Kot so zapisali v Razpisni dokumentaciji za javno naročilo Odvajanje in čiščenje v porečju Dra- vinje – občina Rače-Fram: „Ponudnik ima v zadnjih petih letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, izvedeno vsaj: eno gradnjo komunalne infrastrukture s pridobljenim dovoljenjem za začetek uporabe objekta v investicijski vrednosti vsaj 1.000.000,00 evrov brez DDV in eno gradnjo čistilne naprave za čišče- nje komunalnih odpadnih voda, kapacitete najmanj 4.000 PE.“ Če se na razpis prijavlja več podjetij skupaj, je dovolj, da skupaj zadostijo tehničnim pogojem. Pri tem velja zahteva, da mora specifi čno delo opraviti tisti izvajalec, ki ima ustrezne reference. Prav tako pa morajo ustrezne reference posedovati tudi ključni kadri za strokovno in pra- vilno izvajanje del. Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  14. aprila 2020 9Kmetijstvo Najbolj jih preseneča, kot ugo- tavlja prvi mož sindikata Anton Medved, da v delovni skupini za pripravo ukrepov v času epidemije ni predstavnika agrarnih ekono- mistov, kar se zdi povsem nelogič- no, zato predlagajo, da se v skupi- no nemudoma vključi agrarnega ekonomista, profesorja in kmeta Staneta Kavčiča. »Slovenski kmetje moramo v času epidemije vsakodnevno op- ravljati kmetijska dela, skrbeti za živali in rastline, da bomo lahko potem poleti in jeseni pospravili pridelke in s tem zagotovili čim večjo samooskrbo,« pravi Med- ved, ki vlado tudi poziva, naj takoj prouči ukrep neosemenjevanja ple- menskih živali. »Treba je najti reši- tev, da se bo osemenjevanje lahko nadaljevalo, sicer bo sledila velika motnja v reprodukcijskem ciklu. Se- veda pa bo pri tem treba poskrbeti za ustrezno zaščito izvajalcev.« Nižje odkupne cene živine in mleka Opozarja, da si enakovredne obravnave, kot velja za ostale gospodarske družbe in samo- stojne podjetnike v gostinskem sektorju, zaslužijo tudi turistične kmetije kakor tudi tiste kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi de- javnostmi in jim je zaradi ukrepov na kakršenkoli način onemogoče- no opravljanje dejavnosti. »Kar se govedoreje tiče, je treba poudariti, da odkupne cene živine že lani niso pokrivale proizvodnih stroškov, v času epidemije koronavirusa se še znižujejo, pa tudi sam odkup živali se je močno zmanjšal. Zaradi trenutne situacije in pre- sežkov mleka so Ljubljanske mle- karne že začele zniževati odkupne cene mleka. »Če temu ne bodo sledila nižanja maloprodajnih cen, to pomeni, da se bodo ostali delež- niki v verigi okoristili na račun kme- tov, v takem primeru, gre za precej verjeten scenarij, pa bo potrebna sorazmerna fi nančna pomoč priza- detim kmetom.« Sindikat kmetov Slovenije zah- teva za vse kmete, ki so pokoj- ninsko in invalidsko zavarovani iz kmetijske dejavnosti ali opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, enake ukrepe, kot jih je vlada na- menila ostalim samozaposlenim. Ali pavšalno nadomestilo ali mesečni temeljni dohodek Da so nosilci kmetijskega gospo- darstva oziroma nosilci dopolnil- ne dejavnosti na kmetiji, ki bodo zaradi epidemije imeli izpad do- hodka, upravičeni do fi nančnega nadomestila, če je njihov izpad do- hodka vsaj 20-odstoten, pa pravila prvega koronazakona pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. Gre pa za ukrep, ki velja samo za kmetij- stvo, fi nančno nadomestilo pa bo mogoče uveljavljati še v obdobju treh mesecev po razglasitvi konca epidemije. Upravičenci ga bodo dobili v obliki pavšala, določen bo glede na hektar zemljišč, ki jih ima kmet v obdelavi, oziroma na števi- lo glav velike živine glede na pov- prečje zadnjih treh let, medtem ko bo višina pavšala za dopolnilne dejavnosti na kmetijah odvisna od povprečja dohodkov v zadnjem letu. Vlada pa kmetom ponuja tudi izplačilo mesečnega temeljnega dohodka. Tisti, ki so se jim v marcu v primerjavi s februarjem prihod- ki zmanjšali vsaj za 25 odstotkov oziroma se jim bodo aprila in maja zmanjšali za vsaj 50 odstotkov, so upravičeni do izplačila mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj, kmetje pa se bodo sami odločili med obema možnost- ma, da torej vzamejo pavšalno nadomestilo ali mesečni temeljni dohodek, saj do obeh ne bodo upravičeni. Spodbude za gradnjo rastlinjakov Tudi kmetje, enako kot samo- zaposleni, ki so se jim v marcu v primerjavi s februarjem prihodki zmanjšali vsaj za 25 odstotkov, bodo upravičeni do oprostitve pla- čila socialnih prispevkov za april in maj, imajo pa tudi možnost od- loga plačila prispevkov za nekaj mesecev. Ukrepi predvidevajo še oprostitev akontacije dohodnine, bolni kmetje bodo lahko zaprosili za fi nančno pomoč v višini stroška za nadomestitev dela na kmetiji, ki pa ne bo višja od 80 odstotkov mi- nimalne plače, načrtovano je tudi polovično znižanje katastrskega dohodka za letošnje leto. Vlada je med drugim tudi že poskrbela za povečanje blagovnih rezerv, in sicer za 28 milijonov evrov, še pravijo na kmetijskem ministrstvu, kjer dodajajo, da se že pospešeno pripravljajo na drugi paket pomoči. Medtem ko so s prvimi ukrepi skušali omiliti posledice ukrepov za zajezitev epidemije, pa so na- loga drugega paketa ukrepi za povečanje likvidnosti in nove na- ložbe, med katerimi izpostavljajo vlaganje v rastlinjake za povečanje pridelave rastlin. Kot je znano, je namreč Slovenija najmanj samo- oskrbna pri pridelavi povrtnin, zato je treba še posebej spodbu- jati naložbe v gradnjo rastlinjakov, ob tem pa pomagati tako fi nančno kot s poenostavitvijo pridobivanja ustreznih dovoljenj zanjo. Foto: SD V Sindikatu kmetov Slovenije so kritični do krizne pomoči za kmete, na resornem ministrstvu pa pojasnjujejo, da je pomoč enakovredna ostalim panogam. Ptičja gripa se je, kot smo že poročali, januarja letos pojavila v nekaterih evropskih državah, in sicer na Poljskem, Slovaškem, Ma- džarskem, Češkem, v Romuniji in Ukrajini. Odkrili so jo pri perutnini, tako v komercialnih kot dvoriščnih rejah, pa tudi pri pticah v ujetništvu in prostoživečih pticah. Samo tri mesece kasneje pa z Madžarskega prihajajo novice o novih primerih okužbe, tokrat je zelo nalezljiva oblika bolezni napadla kmetije, na katerih redijo race. Zaradi virusa in- fl uence, ki je izjemno trdovraten in obstojen, saj naj bi ostal aktiven do kar pet mesecev, je veterinarska inšpekcija pri nekem kmetu najprej odredila zakol 32.500 rac, kasneje pa na dveh madžarskih kmetijah v bližini meje s Srbijo še zakol več kot 200.000 rac. Virus se doslej še ni prenesel na človeka, predstavlja pa izjemno veliko tveganje za rejo perutnine. Spomnimo, da je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin januarja letos umaknila in odpoklicala puranje meso, ki je bilo dostavljeno v Slovenijo z ene od madžarskih kmetij, obenem pa rejce pozvala k izvajanju preven- tivnih biovarstvenih ukrepov, ki so temelj za preprečevanje vnosa bo- lezni v rejo. V Sloveniji zaradi ptičje gripe tudi tokrat za zdaj ni izrednih ukre- pov, uprava znova svetuje, naj rejci svojo perutnino zadržujejo, krmijo in napajajo v zaprtih prostorih ozi- roma preprečijo stik s prostožive- čimi pticami, predvsem vodnimi, omejijo stike ljudi s svojimi živalmi, obenem pa pozorno spremljajo njihovo zdravstveno stanje in v primeru kakršnihkoli sprememb o tem takoj obvestijo veterinarja. Slovenija  Nov izbruh ptičje gripe na Madžarskem Preprečiti stik s prostoživečimi pticami Kot da covid-19, ki je ustavil svet, ni dovolj, naši severovzhodni sosedje že drugič letos poročajo o primerih ptičje gripe, zaradi katere so morali pokončati več kot 200.000 rac. Foto: SD V izogib morebitnim okužbam s ptičjo gripo veterinarji rejcem svetujejo, da svoji perutnini preprečijo stik s prosto- živečimi pticami, predvsem vodnimi. Slovenija  Sindikat kmetov kritičen do vladnih kriznih ukrepov Zahteva po enakopravni obravnavi kmetijskega sektorja Ker se jim predlagani ukrepi za kmetijski sektor ne zdijo enakopravni ukrepom v drugih panogah, v sindikatu kmetov vlado pozivajo k razmisleku o njihovih spremembah. Slovenija  Leteči sesalci niso vzrok za pandemijo Ne znašajmo se nad netopirji Ker je trenutno aktualna domneva, da novi koronavirus izvi- ra iz netopirja, so te »leteče miške« zdaj še bolj ogrožene in v nemilosti. Spomnimo, da so na ljubljanski veterinarski fakulteti pred dne- vi pojasnili, da je »zelo verjetno, da je bil pri prenosu SARS-CoV-2 iz živalskih rezervoarjev na človeka vključen vmesni gostitelj«. Navedli so tudi rezultate genetske analize virusa, ki je pokazala, da »njegovi predniki izvirajo iz netopirjev, trenutno pa še nimamo podatkov o po- tencialnem vmesnem gostitelju, so pa to lahko različne živalske vrste, vključno z divjimi ali domačimi živalmi, torej ljubiteljskimi ali rejenimi, in potepuškimi živalmi«. Če beremo natančno, je torej jasno samo to, da iz netopirja izvirajo predniki virusa, ne pa virus sam. Tudi iz Nature 2000, evropskega omrežja posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije, so opozori- li, da gre pri teoriji o netopirjevi krivdi za sedanjo pandemijo zgolj za domnevo, saj neposreden prenos netopirskih koronavirusov na ljudi kljub obsežnim raziskavam doslej ni bil zaznan. Netopirji so namreč le ena izmed številnih živalskih skupin, pri katerih so raziskovalci za- beležili pojav koronavirusov, navaja Breda Ogorelec iz Nature 2000 in dodaja, da v Sloveniji živi več kot 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40, med njimi pa ni južnoazijskih, pri katerih so zabeležili sorodni- ke virusa SAR-COV-2, ki je povzročitelj trenutne pandemije. Koristen pri zatiranju škodljivcev Ti edini leteči sesalci na Zemlji so že na tisoče let sposobni živeti z različnimi koronavirusi, vendar jih po dosedanjih raziskavah niso ne- posredno prenesli na ljudi. Kot že rečeno, je do prenosa teh virusov po domnevah raziskovalcev vedno prišlo z vmesnim gostiteljem, tre- nutno so najbolj »v igri« cibetovke, kamele in luskavci, od katerega se je potem prenesel na ljudi. Prav vse vrste netopirjev so v Sloveniji zavarovane, te živalice nam kažejo, v kakšnem stanju je naše okolje, saj veljajo za pomemben člen zdravih ekosistemov, kot plenilci žuželk in drugih členonožcev pa so tudi učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Njihovi iztrebki, ki se imenujejo gvano, so dobrodošli tako pri vrtičkarjih kot kmetih, saj so odlično gnojilo, ki vsebuje veliko dušika in fosforja. Nekatere vrste so- bivajo tesno s človekovim okoljem, vendar se netopirji stiku z ljudmi na daleč izogibajo, torej je zelo malo možnosti neposrednega stika. Naravovarstveniki zato pozivajo, da jim ne delamo krivice in jih ne dolžimo za izbruh pandemije, predvsem pa jih namerno ne lovimo in pobijamo. Foto: M24 Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  14. aprila 202010 Ljudje in dogodki Ljudje se na epidemijo in z njo povezane ukrepe in novice od- zivajo s strahom, tesnobo, jezo, prisotni so občutki nemoči, je de- jala Peskova. »Epidemijo (sodeč po klicih) najbolj občutijo starejši ljudje, občutek osamljenosti se je zaradi ukrepa izolacije, ki jih loču- je od ostalih družinskih članov, še povečal, prav tako tesnoba,« opa- ža in dodaja, da so vsi ti občutki v okoliščinah, kjer gre za krizne razmere, kar koronavirus je, nor- malni. »Problematično postane, če od jutra do večera premlevamo o tem, kaj nam bo ta situacija prines- la, kaj če virus dobimo mi ali kdo od naših bližnjih, kakšne bodo gospo- darske posledice ...« In klicev zara- di tesnobe, ki jo povzroča epide- mija, je precej, posebej pri ljudeh, ki so bili že pred tem bolj dovzet- ni za tesnobo. Se je pa sedaj ta v nekaterih primerih potencirala do paničnega napada, je izpostavila psihologinja. »Takšnemu klicalcu povem, da utapljanje v skrbeh ni koristno in vpliva na naše počutje, še bolj smo tesnobni, v stresu, po- veča se količina stresnega hormo- na kortizola, kar posledično slabo vpliva na naš imunski sistem. Zato je pomembno, da se osredotočajo na tisto, kar lahko kontrolirajo, in to je tisto, kar počnejo tu in zdaj.« Psihologinja Vesna Pesek torej pomaga klicateljem, da bolje razu- mejo sebe, svoje odzive. »Psiholo- gi ljudem pomagamo razširiti pog- led, širimo optimizem. Želimo, da vidijo še pozitivne strani te situa- cije, kot je npr., da se zavejo, kaj je v življenju resnično pomembno in kaj je balast. Spodbudimo jih k akciji, k zavedanju, da naj se ne samo odzivajo na življenje, ampak naj postanejo aktivni ustvarjalci in da naj sprejmejo odgovornost za svoje počutje.« Psihologinja tako odsvetuje nenehno premlevanje o situaciji, pretirano spremljanje novic o epidemiji. »Takšno počet- je še bolj poglablja omenjena ne- prijetna čustvena stanja, več časa naj raje ljudje namenjajo prijetnim aktivnostim.« Peskova svetuje sprehode, oglede komedij, saj da je humor v takšni situaciji še kako potreben, spodbuja k ustvarjanju. »Ljudje naj se vprašajo, kaj lahko naredijo prav zdaj, pa če je še tako majhna stvar, kako bi lahko izbolj- šali svoje življenje, življenje dru- gih. Npr. gojijo naj pozitivne misli, skrbijo naj zase in za družino, pokličejo prijatelje po telefonu ... Osredotočajo naj se na tisto, kar imajo in ne na to, česar nimajo.« 15. marca se je v Sloveniji zače- la pisati nova era. Z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev po- trošnikom se je del gospodarstva povsem ustavil. Tisti, ki so lahko še delali, so iskali alternative. Gostin- ci in nekateri trgovci so to našli v dostavah na dom, ki so ob spošto- vanju zaščitnih ukrepov dovolje- ne. Vlada sicer napoveduje posto- pen zagon gospodarstva. Tega si gotovo želijo tudi obrtniki, morda še bolj neučakani so potrošniki. »V zadnjih tednih smo prejeli ogromno klicev. Tako obrtnikom kot potrošnikom smo dali veliko informacij in nasvetov. Po spreje- tju odloka se je vsak skušal znajti po svoje. Gostinci in živilci so vsaj delno rešitev našli z dostavami na dom. Nestrpni z odprtjem svojih dejavnosti so bili cvetličarji, vrtna- rije ipd., kar je razumljivo in k sreči smo to uspešno rešili. Zdaj, sploh ker je vreme lepo, bi lahko rekel, da so si ljudje zelo želeli, da se čim prej odprejo trgovine z gradbenim materialom in tehničnimi storitva- mi. Številni so doma na čakanju in bi kaj postorili, ker imajo zdaj čas. Čeprav se jim je svetovalo, da se poslužujejo nakupov preko sple- ta, tega mnogi niso vajeni. Pa tudi tako je, da ni vsak, ki se mu pokvari na primer hladilnik, zmožen kupiti novega. Zato je pomembno, da se čim prej omogoči tudi obratovanje tehničnih storitev.Zanimivo je, da so se na nas obračali zelo veliko prav potrošniki, ki so morda celo bolj neučakani kot obrtniki. Naj- večkrat izražena želja potrošnikov pa je, da bi se odprli frizerski salo- ni,« ugotavlja direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Boris Repič. Ob tem dodaja, da se moramo vsi skupaj zavedati, da je sproščanje gospodarstva mož- no le ob spoštovanju varnostnih ukrepov. Nikakor si ne želi, da bi bili zaradi prehitrega zagona čez nekaj mesecev priča še hujšim po- sledicam epidemije: »Virus ne bo izginil. Naučiti se moramo živeti z njim. Če se bomo zagnali prehit- ro, nas lahko doleti bumerang v še hujši obliki. Zato se bomo vsi, obrtniki in tudi potrošniki, ko se stvari zaženejo, morali začeti ob- našati drugače .« Foto: Profimedia/M24 Podravje  Psihološka pomoč lahko prepreči poglabljanje osebnih stisk »Ljudje naj se osredotočijo na tisto, kar imajo, in ne na to, česar nimajo« Vsakodnevno in na vsakem koraku smo bombardirani z novicami o številu okuženih, umrlih, gospodarski ško- di … Ves ta negativizem že vpliva na psihično stanje/zdravje ljudi, zato je psihološka pomoč v teh trenutkih pomembna in potrebna, je preventivne narave, kar pomeni, da lahko prepreči poglabljanje stiske ljudi, meni psihologinja Vesna Pesek, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica Foto: profimedia/M24 Podravje  Katere dejavnosti nam najbolj manjkajo Najbolj pogrešamo frizerja, tehnične storitve … Postopno sproščanje nekaterih ukrepov za omilitev epidemije je vlada napovedala že minuli teden. Nekatere dejavnosti so se tako po enomesečnem zaprtju končno začele izvajati. Katere so tiste storitve, ki si jih prebivalci Podravja trenutno najbolj želijo? Zanimivo: marsičemu bi se odpovedali raje kot obisku frizerja. Ptuj  Društvo generala Maistra v letu 2020 Letos bodo postavili Domovinsko sobo Ptujsko društvo generala Maistra Ptuj je bilo zelo aktivno tudi v letu 2019. Skupščino so člani zaradi koronavirusa iz- peljali dopisno. Predsednik društva Štefan Čelan je skupaj s člani zadovoljen, da jim je uspelo načrtovani program izves- ti tako po vsebini kot po fi nančni strani. Sredstva za delovanje so zagotovili iz članarine članov, pomagala jim je tudi MO Ptuj. Društvo se aktivno vključuje v aktivnosti, ki jih izvajajo domoljubne in veteranske organizacije pri obujanju spomina na atribute državnosti, samostojnosti, enotnosti in ljubezni do naše domovine. „Med najaktivnejšimi člani, ki sodelujejo na prireditvah, so: vodja praporščakov Franci Hliš, naša praporščaka Danilo Svenšek in Franc Rozinger ter tajnik društva Radoslav Simonič. Za trajno ohranja- nje spomina in vrednot generala Maistra vsako leto izvajamo različne aktivnosti z mladimi v osnovnih in srednjih šolah. Na tem področju je zlasti aktivna naša članica iz pedagoških vrst v Gimnaziji Ptuj prof. Jelka Kokol Plošinjak, ki z dijaki redno dosega odlične rezultate na tek- movanjih iz poznavanja življenja in dela generala Maistra. V letu 2019 smo v okviru projekta mladinskega raziskovalnega dela razpisali teme za raziskovanje pomena in vrednot ustvarjalnega opusa generala Ru- dolfa Maistra Vojanova in ob tem izvajali tudi delavnice na temo krea- tivnih industrij na temo pomena in vloge generala Maistra v sodobni družbi. Rezultati dela bodo predstavljeni v letu 2020, ker gre v tem primeru za medletni projekt,“ je posebej izpostavil predsednik Štefan Čelan. Tako Zveza društev generala Maistra kot posamezna občinska društva in številni pedagoški delavci vlagajo veliko truda za to, da bi se med mladimi povečalo vedenje o pomenu pravega domoljubja in vrednot, ki lahko največ pripomorejo k suverenosti in samostojnosti naše mlade države. Danes še veliko mladih dovolj dobro ne pozna za- puščine in izročila generala Rudolfa Maistra. Na drugi strani pa je pre- senetljivo, s kakšnim spoštljivim odnosom ga doživljajo vsi tisti mladi, ki dobijo priložnost, da se podrobneje seznanijo z njegovimi rezultati dela, pove Štefan Čelan. „V želji, da bi čim več mladih imelo možnost skozi različne oblike iz obraževanja spoznati, da je bilo življenje v preteklosti bistveno dru- gačno od časov, ki jih doživljajo sedanje mlade generacije, načrtujemo v Gimnaziji Ptuj postaviti Domovinsko sobo. V tej sobi bodo stalne postavitve in predstavitev pomembnih mož in žena, ki so s svojimi rezultati dela pomembno prispevali k nastanku naše samostojne dr- žave. Naše društvo namerava odkupiti plastiko akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, ki jo je izdelal ob državnem natečaju za izdelavo kipa generala Maistra. Obžalujemo, da na tem natečaju ta rešitev kipa ni bila izbrana. Zagotovo pa bo v ponos vsem sedanjim in bodočim gimnazijskim generacijam. Pred leti smo odkupili plastiko, ki jo je za potrebe natečaja leta 1952 izdelal avtor kipa Jožeta Lacka, kipar Ja- kob Savinšek. Na ta način bomo bodočim generacijam gimnazijcev omogočili aktivno vlogo pri ohranjanju spomina na naše očake. Hkrati pa jim bo ponujena priložnost za umeščanje te dediščine v sodobne družbene tokove in morebitne tržne priložnosti zlasti na področju kre- ativnih industrij,“ je še o delu in načrtih Društva generala Maistra Ptuj v letu 2020 povedal predsednik Štefan Čelan. Še naprej pa se bodo tudi trudili, da bi pridobili čim več novih članov. Letna članarina znaša 12 evrov, mladi je ne plačujejo. Foto: Črtomir Goznik General Rudolf Maister je bil družinsko povezan s Ptujem. V hiši na fotografi ji se je rodil njegov oče Franc, na kar spominja tudi spominska plošča. Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  14. aprila 2020 11Ljudje in dogodki Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Za razliko od nekaterih preiskav in pregledov je porod nekaj, česar se ne da prestaviti. Ne glede na situacijo se po devetih mesecih bivanja v materinem trebuhu rodi novo življenje. Težke razmere, v katerih se je znašel svet, terjajo prilagajanje tudi na tem področju. Partnerji v zadnjih tednih ne smejo prisostvovati porodu, se pa v ptu- jski porodnišnici toliko bolj trudijo dneve, ki jih porodnica preživlja pri njih, olajšati in polepšati. »Delo trenutno poteka spre- menjeno, in sicer tako, da partner nosečnico pripelje do vrat porod- nišnice, tam jo preda prijaznemu zdravstvenemu osebju, ki jo sprej- me, zanjo skrbi in jo razvaja do odhoda domov. Po nekaj dnevih partner pripelje potrebne stvari za mamico in novorojenčka, ki jih pri vhodu prevzame sestra. Ta jima pomaga, da se uredita, ju ponovno spremi do izhoda iz porodnišnice in preda partnerju. Ne zanj ne za druge svojce v tem času ni obi- skov. Zavedamo se, da je to za vse težko. Se pa trudimo na vse nači- ne ženskam pomagati pri porodu še toliko bolj tisti, ki smo prisotni. Čeprav v naši bolnišnici močno spodbujamo prisotnost očeta pri porodu in hitre stike družine, je žal situacija trenutno takšna, da moramo v prvi vrsti poskrbeti za varnost in zdravje, tudi z začasno prekinitvijo stikov in obiskov,« pojasnjuje Damijana Bosilj, pred- stojnica ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jo- žeta Potrča Ptuj. Pozornost, ki jo porodnici sicer namenja njen partner, skušajo vsaj nekoliko kompenzirati s še večjo prisotnostjo zdravstvenega osebja v porodni sobi. Babice zraven tega, da skrbijo za porod, skrbijo tudi za psihološko podporo nosečnice. Tudi ginekologi porodničarji skuša- jo ženski še bolj dati občutek var- nosti: »Želimo, da ve, da ni sama. V začetni fazi poroda jo spodbuja- mo, da se poslika, z njenim dovo- ljenjem seveda, jo tudi snemamo in nato to pošljemo partnerju, da se prepriča, da je ženska dobro. Tudi partnerji tako lažje preživijo ta čas, ki je zelo težek za oba.« Telefoni, družbena omrežja – zdaj pride vse prav V trenutni situaciji so telefoni, družbena omrežja, razne aplikaci- je … še kako koristni. Na ta način se lahko porodnice povežejo in svojcem ter prijateljem ponosno pokažejo majhno bitje, ki so ga spravile na svet. Kot pravi Bosiljeva, so zato, da ženski pomagajo ohraniti to izku- šnjo v spominu in jo deliti z njenim partnerjem, pripravljeni tudi sne- mati porod, seveda, če ta poteka brez zapletov: »Doslej sicer no- bena ni izrazila želje za to, da bi snemali celoten porod, so pa vse hvaležne za posnetke in fotografi - je utrinkov poroda.« Prepoved obiskov v taki obliki na Ptuju in po vsej državi velja od 13. marca naprej. Brez podpore partnerjev je tako na Ptuju v tem času rodilo 60 žensk. Vse stoično in pogumno, kljub temu da si jih je veliko želelo pri porodu imeti psi- hološko pomoč partnerja. V opo- ro pa jim je zdravstveno osebje, ki se prav tako prilagaja situaciji. Povečal se je tudi delež porodov z analgezijo. Anesteziologi so še bolj kot sicer prisotni pri porodih in pomagajo ženskam pri lajšanju bolečin, tako z ultivo kot epidural- no anestezijo. Če bi se na Ptuju pojavila noseč- nica s sumom na okužbo ali celo potrjeno okužbo, imajo priprav- ljeno dislocirano porodno sobo. Na srečo je doslej niso potrebova- li. »Pri tem je treba pohvaliti tudi nosečnice, da se držijo navodil, ki jih dajemo; da so doma in nimajo stikov, saj je virus zelo prenosljiv,« dodaja Bosiljeva. Foto: ČG Čeprav v ptujski porodnišnici spodbujajo partnerje, da so prisotni pri porodu, to zdaj žal ni mogoče. Ptuj  Spremenjene okoliščine dela terjajo prilagajanje Porod preko Skypa – zakaj pa ne? Čeprav v ptujski porodnišnici spodbujajo partnerje, da so prisotni pri porodu, je to zdaj zaradi razglašene epidemije nemogoče. V zadnjem mesecu je bilo na Ptuju opravljenih 60 porodov. Zdravstveno osebje pa se trudi izkušnjo poroda in trenutkov po tem na različne načine vsaj delno prenesti tudi partnerjem in drugim svojcem, ki žal ne smejo k porodnici in novorojenčku na obisk. Snemanje, fotografi ranje, uporaba različnih družbenih omrežij, z marsičim si pomagajo. Spreme- njene okoliščine pač terjajo prilagajanje, ki pogosto spodbudi inovativnost. Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  14. aprila 2020Kultura12 Kako pesnik doživlja to obdobje? Je „muza“ v tem času bolj razpo- ložena ali tudi občuti neke vrste obremenitve? „Pravzaprav ni nič kaj drugače kot pri ostalih ljudeh. Vsi zremo s previdnostjo in določeno mero strahu, kaj se bo iz vsega tega izci- milo. Morda smo pesniki, umetniki nasploh, nekoliko bolj občutljivi za vse take dogodke in dogajanja v okolju. To je vsekakor obdobje, ki je posebno. »Vrženi« smo z na- ših običajnih poti, ne moremo po opravkih, v službo, šolo, nikamor. Prikovani smo med štiri stene, kar lahko, če ne delamo na sebi, poraja številne tesnobne občutke, nemir in nervozo. Moje ustvarjanje je del mene. Je način življenja. Res pa je, da sem zelo obreme- njen. Ob vseh nam skupnih pomi- slekih o tej bolezni in o tem, kako bo naše življenje potekalo kasneje, sem zelo obremenjen kot učitelj slovenščine na OŠ Ljudski vrt Ptuj. Čeprav je delo spletno, je naporno, zelo. Veliko je priprav, drugačnih, novih. Prvi teden je bilo veliko učenja, spoprijemal sem se s pov- sem novimi izzivi. Veliko je komu- nikacije z učenci – praktično skozi cel dan: razlaga snovi, podajanja navodil, branje prispelih nalog, po- govori z učenci o zagatah pri spo- padanju z novo snovjo, predlogi za domače branje, komentiranje člankov za šolsko glasilo, pogovori z učenci, ki sem jim razrednik itd. Ob vsem tem je moja »muza« zdaj malo odrinjena v ozadje. A šepeta, ves čas, in vse bolj glasno, tako da bom moral najti čas, da ji prisluhnem.“ Katero pesniško branje bi v tem času priporočili ljudem, da bi ohra- nili pozitivizem v sebi oz. ga na nek način spodbudili pri vseh tistih, ki se že predajajo bolj ali manj črnim mislim? „Tudi poezija je lahko odlično sredstvo za bogatenje trenutno sicer precej omejenega življenja. Knjige nasploh so lahko odlične spremljevalke te tišine, poglablja- nja vase, samote. Prepričan sem, da lahko v vsaki poeziji najdemo kaj optimističnega, svetlega. Tudi »temna« poezija je lahko zdaj prav uporabna, saj nas skozi temno, senčno obdobje vedno pripelje do katarze, uvida, optimističnega konca. S podajanjem naslovov, kot nekim priporočilom, imam vedno težave, ker pomislim na preveč av- torjev. Nobenemu ne bi rad naredil 'krivice', zato bom rekel, berite ka- terekoli pesnike in njihove pesmi, če vas nagovorijo v tej izoliranosti. Prisluhnite jim in ne pustite črnim mislim, da bi se preveč naselile v vas.“ Kakšne napotke dajete v tem času svojim učencem, mimo tistega „obveznega“ v tem času pri pred- metu slovenskega jezika? „Seveda je ob mojem rednem delu kot učitelja retorike in mater- nega jezika ter književnosti, kot sem že omenil, tu še razredniško delo, tisto še bolj vzgojno, še bolj osebno. V prvi vrsti sem svoje učence nagovoril k upoštevanju navodil, ki se jih moramo zdaj vsi dosledno držati. Potem sem pora- bil precej časa, da sem jih spodbu- dil in pripravil do tega, da so začeli intenzivno delati v spletnem oko- lju, pri pouku na daljavo. Nekateri so se sprva malo po- tuhnili, a smo z različnimi akcijami in medsebojnim sodelovanjem tudi take spravili v pogon, spet drugi se v spletnem okolju niso znašli, zato sem jim pomagal, da so premagali začetne ovire. Ni lahko, ker je otrok tam, nek- je, daleč. Ni osebnega stika. In nekateri po tem času že tožijo, da si želijo nazaj v šolske klopi, da po- grešajo sošolce, doživljajo različne stiske. Tudi o tem se z njimi veliko pogovarjam. Kakšen od njih mi potoži, da se doma prepirajo, da so vsi nervozni. Takšnega nemira bo sedaj v družinah seveda vedno več, če bo takšno stanje trajalo še veliko časa, zato bomo morali tudi učitelji opraviti svojo nalogo in učencem pomagati z ustreznimi nasveti.“ Kako bi zaključili ta najin pogo- vor? „Zaključil bi ga najprej s tem, da se zahvalim vsem tistim Sloven- cem, ki gredo kljub zahtevni situa- ciji vsak dan na delo in skrbijo, da država še uspešno deluje. Zahvalil bi se vsem svojim stanovskim kole- gom, ki opravljajo veliko delo. Zah- valil bi se vsem staršem, ki so tako požrtvovalno vključeni v šolski proces in nam pomagajo. Zahvalil bi se učencem, da so kljub na novo nastalim razmeram v veliki večini tako zagnani, pripravljeni na delo in motivirani. Zahvalil bi se vsem in vsakomur, ki zmore pozitivne misli in ki jih deli med ljudi. Samo občutek za skupnost, solidarnost, povezanost, samo to nas lahko reši. Mislim, da je pred nami novi svet, v katerem bomo znali bolj ceniti zdravje, znanje, ustvarjanje, sočloveka, naravo. No, vsaj upam, da bo morda tako, sicer človeštvu res ni več pomoči. Ker pa ste me prej izzvali s po- zitivno naravnano poezijo, bi želel, da objavite pesem Črtica črta, ki sem jo ob slovenskem kulturnem prazniku napisal vsem delavcem in učencem OŠ Ljudski vrt Ptuj, zdaj pa bi jo rad posvetil še vsem vašim bralcem. Odgovor je namreč v prijaznih besedah in ljubezni: do sebe, do soljudi in do narave!“ Ptuj  Pogovor z učiteljem in pesnikom Davidom Bedračem V tej izoliranosti lahko nagovorijo katerekoli pesmi Obdobje, ko poteka šolski pouk na daljavo, je naporno tudi za učitelje, ki so z učenci trenutno v stikih samo preko spletnega okolja. Dr. Davida Bedrača smo k pogovoru povabili ne samo kot učitelja retorike in maternega jezika ter književnosti na OŠ Ljudski vrt, tudi kot razrednika, ki v tem času zahteva še bolj vzgojno in osebno delo, ter kot uveljavljenega slovenskega pesnika mlajše generacije. Prepričan je, da je lahko tudi poezija odlično sredstvo za bogatenje trenutno sicer precej omejenega življenja. Foto: Črtomir Goznik „Čeprav delo z učenci poteka preko spleta, je zelo naporno. Veliko je priprav, drugačnih, novih.“ Boste tudi vi morda svoj glasbeni opus obogatili s kakšno glasbeno zgodbo na temo koronavirusa? “Teme kAoronavirusa se in se bom tudi v prihodnosti izo- gibal v obliki inspiracije, saj gre za anti-human fenomen; v tem sam vidim vse prej kot kakšno inspiracijo za novo delo. Če sem čisto iskren, trenutno težko gledam v prihodnost kot v nekaj pozitivnega. Te dni v meni pogosto tlijo občutki nego- tovosti, strahu in predvsem žalosti. Za mentalno zdravje se je v tem času najpombembneje izogibati televizije in interneta, kolikor je to mogoče. Vsak, ki gleda z odprtimi očmi , lahko vidi, da je glavni cilj vseh novic, ki smo jim priča, prestrašiti nas na smrt, kar nenazadnje medijem tudi uspeva. To je si- gurno za človeštvo bolj skrb vzbujajoče kot virus sam.” Barcelona, Ptuj  Žan Tetičkovič, tolkalist in skladatelj “Izjemno pogrešam samo igranje z ljudmi ...” Žan Tetičkovič je akademski glasbenik, vrhunski tolkalec, skladatelj in glasbeni producent. Letošnje leto je sicer na ma- gistrskem študiju v Barceloni, a v Ameriki in v tujini že kar nekaj let deluje pod imenom Jean John. Sodeluje s svetovno priznanimi in uveljavljenimi jazz glasbeniki. Za svoje glasbe- no ustvarjanje je med drugim prejel tudi tri nagrade Ameri- škega združenja ustvarjalcev in izdajateljev ter tudi posebne nagrade Johny Mandel. Sicer pa je rojen Ptujčan, prihodnje leto bo dopolnil 30 let, kar pomeni, da bo praznoval skupaj s Slovenijo, ki bo v letu 2021 stara 30 let. Po devetih letih neprestanega bivanja v New Yorku se je Žan Te- tičkovič avgusta lani začasno preselil v Barcelono. Povedal je, da je sprememba okolja dobrodošla, predvsem pa je bil vzrok za selitev pri- ložnost opraviti magistrski študij na konservatoriju Liceu iz jazz tolkal v Barceloni. Kako se glasbeniki odzivate na sedanje razmere, ko je koronavirus tako rekoč ukinil vso javno kulturno življenje? Kljub sodobnim komu- nikacijskim sredstvom je ogled glasbenega dogodka v živo še vedno največje doživetje, ne samo za glasbenike, temveč tudi občinstvo. “Časi, ki smo jim vsi priča, so seveda skrajno neprijetni za vse nas; glasbeniki smo vse prej kot izjema. Glasba je čudovita ravno zato, ker jo kot ljudje skupaj ustvarjamo v danem trenutku in nekako sta ta fi zič- na povezanost in bližina ključnega pomena za njen nastanek. Osebno v stanovanju v Barceloni iz tega vidika preživljam kar težke čase, saj izjemno pogrešam samo igranje z ljudmi. Vse, kar se dogaja zjutraj do kosila, sicer zgleda načeloma identično življenju pred korono, saj komponiram vsak dan, a defi nitivno to ni dovolj. Sam verjamem sicer, da glasbe in samega načina ustvarjanja glasbe in umetnosti (torej sku- paj, kot ljudje) ne bo mogoče izkoreniniti, a se bojim, da vstopamo v povsem drugačne čase in povsem verjetno je, da se bomo morali spri- jazniti z digitalno prihodnostjo.” Nenazadnje medijem tudi uspeva. To je sigurno za človeštvo bolj skrb vzbujajoče kot virus sam.” Foto: Črtomir Goznik Žan Tetičkovič je novembra lani v dominikanskem samostanu na Ptuju predstavil svoje novo delo, kompozicijski projekt Requiem. Njegovemu kvartetu Oktoechoes Quartet se je ob tej priložnosti pridružil komorni zbor Glasis z zborovodjem Ernestom Kokotom. Imate kakšno posebno sporočilo za naše bralce v tem času? “Nekako si predvsem želim, da se nam bo po tej izkušnji uspelo vrniti v normalno življenje, v katerem sosed sosedu lahko stisne roko in se razveseli, objame prijatelja ali družinskega člana, predvsem pa z izbrisanim spominom na to, kar je bilo. Upam, da nam bo uspelo izgubljen čas nadomestiti s tem, da si bomo bolj upali, in ne s tem, da se bomo drug drugega izogibali in se gledali postrani. Najbolj pa si se- veda želim, da se čimprej vidimo na kakšnem koncertu v polni dvorani, z ramo ob rami.” ČRTICA ČRTA Ta ljubezniva črtica črta prijazne besede rada podčrta: srce, domovina, toplina, družina, sreča, narava, zabava in zdravje, prijatelj, pesem, branje in znanje. Ta ljubezniva črtica črta pa ne prenese žaljivih besed, ki bi žalíle, kalíle ta svet, zato jih takoj odločno prečrta: sovraštvo, nestrpnost, vojna, bolezen. Od vseh pa najraje podčrta ljubezen; dvakrat! Ne sama, ker to pač ne gre, za takšno besedo potrebni sta dve! Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020  COLOR CMYK stran 13 Tenis Iz Brd, Maribora in Velenja prišli trenirat na Ptuj, od tod se odpravljajo na študij preko luže Strani 14 in 15 Zanimivosti Iz Tednikovega arhiva: intervju z Damjanom Gajserjem iz leta 2000 Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si izkupiček dve zmagi, remi in dva poraza: ste bili v klubu zadovoljni s tem? L. Janžekovič: “Moramo biti zadovoljni s tem, kar nam situa- cija ponuja. Par ključnih igralcev je poškodovanih, v mislih imam predvsem Alena (Krajnca) in Luca- sa (Horvata). Potem imamo tudi veliko igralcev, obremenjenih s kartoni. Mislim, da igralci ‘vlečejo’ iz sebe maksimum in da je zato pogled na lestvico ekstra lagoden. Vedno je tako, da se da narediti še bolje, ampak treba se je tudi znati ustaviti in pogledati, kaj je Aluminij pokazal v dosedanjem delu sezo- ne. Če potegnemo črto, smo lahko zelo srečni in ponosni. Delamo v pravi smeri in delamo dobro.” Sam spomladi še nisi stopil med vratnice, kar je za vsakega igralca težko. Kako se spopadaš s tem? L. Janžekovič: “Seveda je zame situacija težka, nisem navajen se- denja na klopi. Trudim se, da bi se spet vrnil v ritem tekem. Ampak ekipa stoji dobro in to je najpo- membnejše. Po drugi strani pa sem se tudi sprijaznil z nekaterimi stvarmi in se ne obremenjujem več. Čakam svojo priložnost – če se bo pojavila, bo v redu, sicer pa tudi.” Na mestu trenerja vratarjev je Mitja Tropa zamenjal Damir Vugri- nec. Kako sta se ujela? L. Janžekovič: “S trenerji je tako, da pridejo in gredo. Vedno mora- mo biti profesionalni in imeti tudi takšen odnos. Z Damirjem imam takšen odnos, tudi razumeva se zelo dobro in na treningu je vedno prisotna tudi velika mera smeha. Sem zadovoljen z njegovim delom, spoštujem ga in vem, da je dober človek. To mi je najpomembnejša stvar – da lahko rečem, da sem so- deloval in preživel svoj čas z dob- rim človekom. Temu potem lahko rečem kakovostno preživet čas.” Z Matijem Kovačičem sta imela vedno dober odnos. Je še vedno tako? L. Janžekovič: “Tudi z Matijo se tako kot zmeraj dobro razumeva.” »Če bova z Maticem prepoznala potencial in ambicije v zgodbi kluba, bova verjetno naredila veliko za podaljšanje« Zanimivo je, da poleti obema poteče pogodba z Aluminijem. Si se o morebitnem podaljšanju sam že pogovarjal z upravo ali po 16 le- tih igranja za Aluminij obstaja tudi možnost odhoda? L. Janžekovič: “Uprava mi je po- nudila podaljšanje pogodbe, tudi sam sem podal pogoje, za katere mislim, da bi bili sprejemljivi. Za- enkrat še nismo našli skupnega jezika. V nogometu je pač tako, da danes si, jutri te ni. Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost. Mogoče najdemo skupni jezik in podpišem, mogoče ne, v danem trenutku ne bom rekel ničesar. Če sem se česa naučil, je to zagotovo to, da v no- gometu ni sentimentalnosti. To bo moje vodilo za prihodnost.” V podobni situaciji je tudi drugi igralec z najdaljšim stažem pri Alu- miniju, kapetan Matic Vrbanec. L. Janžekovič: “Tako je, tudi Ma- tic je v podobni situaciji. Velikokrat se slišiva in se pogovarjava okrog te teme. Oba sva si nekako eno- tna: če bova prepoznala potencial in ambicije v zgodbi kluba, bova verjetno naredila veliko za podalj- šanje. V nasprotnem primeru pa ne vem. Na koncu ne morem govoriti zanj, saj ima svojo zgodbo. Matic je oseba, s katero sem preživel najboljše trenutke v klubu. Vedno bom zanj imel posebno mesto in res sem srečen, da sem ga imel pri- ložnost spoznati. Skupaj sva doži- vela ogromno. Če se najine poti tu- kaj ločujejo, lahko samo rečem, da sem ponosen in vesel, da sem ga imel ob sebi. Ne bi zamenjal tega časa za nič na svetu. In tudi si ne predstavljam, da bi šel s katerokoli osebo raje skozi to obdobje nogo- meta kot z njim. Hvaležen sem, da mi je nogomet podaril prijatelja, kot je Matic.” Jože Mohorič Domala vsi športniki sveta trenutno delijo podobno usodo, ostajajo doma … Nič drugače ni z nogometaši. O trenutni situaciji je spregovoril vratar Aluminija Luka Janžekovič. 23-letnik je bil zanimiv sogovornik tudi zaradi tega, ker je eden izmed šestih igralcev Aluminija, ki mu poleti preteče pogodba. Ob njem so v podobni situaciji še Matic Vrbanec, Ilija Martinović, Matija Kovačič, Renato Pantalon in Ante Živković. Najprej se ne morem izogniti vprašanju o karanteni: kako pre- življaš čas, ko ni skupnih trenin- gov? L. Janžekovič: “Zvečine ga pre- življam tako, kot nam ga je od- redila vlada (smeh). Verjetno je bil prvi teden najtežji, ker je bilo prilagajanje na nekaj tako novega zelo posebno. To še posebej velja za nas športnike, saj smo vsak dan v pogonu, navajeni svojih rutin, treningov in soigralcev, s katerimi sicer preživimo veliko skupnega časa. Zdaj so se zadeve že nekoliko stabilizirale, privajamo se na trenu- tno situacijo in čakamo, da država sprosti ukrepe, da se bomo lahko vrnili na teren. Rekel bi, da je izkuš- nja zanimiva, ampak nedvomno to ni prosti čas, ki bi si ga želel preživ- ljati na tak način. Drugače se držim urnika, ki so nam ga zastavili trenerji, izpolnju- jem klubske obveznosti, kolikor mi ta način življenja dopušča. Na- redim tudi kakšen individualni tre- ning več. Ko nimam obveznosti, berem knjige, gledam tv serije in se ukvarjam s psom. Pa tudi dela zunaj hiše in na vikendu nikoli ne zmanjka (smeh).” Kako izpolnjuješ navodila tre- nerjev? Strokovnjaki trdijo, da so za vratarje treningi v osami še po- sebej težki – se strinjaš s tem? L. Janžekovič: “Izpolnjujem na- vodila štaba toliko, kolikor je v moji domeni. Zakoni, ki so bili sprejeti, imajo na nas velik vpliv. Treniram doma, na dvorišču in zelenici ali pa oddelam tekaški trening po svoji občini. Ja, res je za nas vratarje si- tuacija še malo bolj komplicirana, ampak tako je, na to nimam vpliva, fokusiram se na druge stvari, ki jih lahko nadgradim oz. popravim. V mislih imam predvsem fi zično prip- ravljenost in mentalno moč.” Če se bo sezona nadaljevala: koliko časa naj bi moštvo potre- bovalo, da se skupaj pripravi za nadaljevanje? L. Janžekovič: “V primeru nada- ljevanja sezone bi potrebovali vsaj tri tedne, da pridemo na želeno ra- ven, da lahko začnemo prvenstvo. To je sklop treningov, ki se mora povezati, da lahko zadeve spet stečejo. Stvar je resna in upam, da se bo čimprej uredila. Najbolj pa si želim, da ostanemo vsi prizemljeni in zdravi.” »Kar se tiče plačila, smo v pogajanjih in iščemo optimalno rešitev za klub in igralce« Situacija je povsem nova, tako za igralce kot klube: ste pri Alumi- niju že sprejeli kakšne dogovore o plačah? L. Janžekovič: “Situacije, ki se je pojavila, si verjetno nikoli nihče ni predstavljal. Tako, kot je to nekaj povsem novega za vse občane, je prav tako za igralce in klube. Kar se tiče plačila, smo v pogajanjih in iščemo optimalno rešitev za klub in igralce. Ampak je zelo težko, saj ima vsak kakšne drugačne predsta- ve o situaciji, v kateri smo se znašli. Logično je tudi, da vsak išče opti- malno rešitev zase. Kot predstav- nik igralcev in oseba, ki komunicira in ureja zadeve s SPINS (sindikat profesionalnih igralcev nogometa, op. a.) ter klubom, bom rekel, da se zadeve odvijajo. Je pa situacija res zahtevna.” Kako pa se tega loteva SPINS, kjer so vključeni vsi slovenski prvoligaški igralci? Tam so verje- tno mnenja različna? L. Janžekovič: “SPINS se never- jetno zavzema za nas in nam zelo pomaga. Praktično so celoten čas na voljo in nam omogočajo vse informacije. Predstavniki klubov smo imeli video konference, kjer smo se pogovarjali za rešitve nas igralcev. V glavnem se v klubih pripravljajo aneksi, v katerih bodo navedeni členi za prihodnje ob- dobje. Prvotno je bilo mišljeno, da bomo sestavili aneks, ki bo enak za celotno ligo oz. za vse klube, ampak do tega ne bo prišlo, ker so v vseh klubih drugačne situacije in do poenotenja ne more priti. To je tudi povsem logično. Klubi bodo zadeve reševali posamezno. V sindikatu smo si enotni, da bomo igralci to rešili le, če bomo držali skupaj, drugače verjetno ne bomo dosegli ničesar. Najbolj verjeten scenarij je rezanje plač na način, da se bosta obe strani s tem stri- njali.” »Na začetku sezone smo ‘harmonirali’, tudi sam sem se na golu počutil enkratno« Aluminij je na lestvici izjemno visoko, na 3. mestu. Kako ocenju- ješ ta dosežek in igre? L. Janžekovič: “Iskreno povem, da glede na prikazano smo tam, kjer si zaslužimo biti.” V prvem delu sezone si dobil priložnost za igro na približno polovici tekem (vmes si bil tudi poškodovan), vključno s prvimi šestimi tekmami na začetku sezo- ne (dva prejeta gola!), ko ste za- čeli izjemno serijo. Si zadovoljen z opravljenim v prvem delu sezone? L. Janžekovič: “Sem zadovoljen z opravljenim! Srečen sem zaradi svojih soigralcev, zaslužili so si to. Osebnega zadovoljstva in sreče pa ne čutim, enostavno se mi je zgodila poškodba ob res nepra- vem času. V svojih rokah sem imel marsikatero dobro karto, padec, ki se je zgodil, pa mi je marsikaj onemogočil. Od takrat naprej ni- sem več isti in zelo težko sem se postavil nazaj na noge – očitno se še nisem povsem. Statistka ekipe je bila vrhunska, tudi nadaljevali so v takem ritmu in na koncu je to dalo rezultat. Kar se tiče moje osebne statistike, je bila v redu, ampak za njo je bilo zaslužno ce- lotno moštvo. V tistem času smo ‘harmonirali’, tudi sam sem se na golu počutil enkratno. Ampak to je preteklost, vesel sem, da sem lahko bil fantom dodana vrednost in pomagal do skupnega cilja. Ve- likokrat pomislim na to, kaj bi se lahko vse zgodilo, če se ne bi poš- kodoval, a mi ostane le slab spo- min. To želim čim hitreje pozabiti, naj se zadeve v državi uredijo in gremo novim ciljem naproti.” V petih tekmah drugega dela sezone je imel Aluminij polovičen Nogomet  Luka Janžekovič, Aluminij »V nogometu je pač tako, da danes si, jutri te ni« Foto: osebni arhiv Dragoceni trenutki: po prvi zmagi Aluminija v Mariboru skupaj z Maticem Vrbancem. “Ne predsta- vljam si, da bi šel s katerokoli osebo raje skozi to obdobje nogometa, kot z njim. Hvaležen sem, da mi je nogomet podaril prijatelja, kot je Matic.” Foto: Črtomir Goznik Luka Janžekovič: “Srečen sem zaradi svojih soigralcev, osebnega zadovoljstva in sreče pa ne čutim, enostavno se mi je zgodila poškodba ob res nepravem času. V svojih rokah sem imel marsikatero dobro karto, padec, ki se je zgodil, pa mi je marsikaj onemogočil.” Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020  COLOR CMYK stran 14 ročjih. Moram poudariti, da sem bil presenečen nad pozitivnim odno- som in veliko pomočjo drugih s po- dobnimi izkušnjami. Vsem takšnim še enkrat hvala!« Filip Jeff Planinšek: »Da, sprem- ljal sem veliko predhodnih igral- cev, tudi tujcev, ki so uspešno kon- čali študijsko pot in postali vrhun- ski teniški igralci (Isner, Johnson ...) in tudi drugi, ki so prebili med 100 najboljših igralcev lestvice ATP. Malo sem se pogovarjal z Maticem Špecem, Svenom Lahom in Bla- žem Rolo. Največ sem izvedel od Matica, saj je bil na isti šoli, ki sem jo sam izbral, in prvi vtisi so bili res fenomenalni.« Kako vam je pri vsem tem po- magal tenis? Boste dobili teniško štipendijo? Maja Makorič: »S teniškimi do- sežki na mednarodnih tekmova- njih sem si pridobila polno štipen- dijo. To pomeni, da bom imela krite vse stroške, od stroškov bivanja do šolskih stvari (npr. računalnik, knjige …), do hrane, teniških tre- ningov … Imela bom tudi krito vso potrebno teniško opremo.« Tin Krstulović: »Tenis mi je bil odskočna deska. Brez športnih rezultatov ne bi mogel niti sanjati o študiju v ZDA, saj ta predstavlja resnično visoke fi nančne obreme- nitve. Prejemal bom hkrati športno in akademsko štipendijo, ki sem si jo priboril z rezultatom na SAT (ameriška matura).« Filip Jeff Planinšek: »Da, dobil bom teniško štipendijo na pod- lagi mojih ITF-rezultatov, najvišje mesto je bilo 203. To je res velika fi nančna podpora in velika prilož- nost, ki jo je nemogoče zavrniti.« V stalnem kontaktu z bodočimi trenerji Ste že v stiku s trenerji na bodo- či univerzi v ZDA? Maja Makorič: »V stik z mano je najprej stopil pomočnik trenerja, ki me je tudi obiskal na Ptuju. Z njim sem v kontaktu skoraj vsakodnev- no, enkrat na teden pa se slišiva še prek WhatsAppa, da si poveva še kaj pomembnega glede potrebne- ga materiala za dokončen vpis na univerzo. Z glavnim trenerjem in z mojimi bodočimi soigralkami pa se slišim redkeje.« Tin Krstulović: »Trenerje in del ekipe z univerze že poznam, saj sem izkoristil skupno ponudbo dveh univerz (med katerima sem izbiral), ki sta mi omogočili uradni obisk (v Chicagu in Milwaukeeju).« Filip Jeff Planinšek: »Bil sem na uradnem ogledu šole lanskega novembra in tam spoznal celotno ekipo, tudi trenerja. Ekipa ima dva trenerja, glavni trener je Američan, pomočnik glavnega trenerja pa je Slovenec in sem z njim vedno v kontaktu. Zelo sta mi všeč in me- nim, da bomo dobro in uspešno sodelovali 4 leta.« Tenis prinaša nekaj odrekanja, a obenem veliko pozitivnih stvari Kaj vam sicer pomeni tenis v življenju? Maja Makorič: »Ko sem bila mlajša, sem imela ta šport pred- vsem za druženje s prijateljicami. Ko pa sem potem začela odraščati, sem videla, koliko pozitivnih stvari mi prinaša. Z njim spoznavam nove ljudi, vidim nove kraje, nove obi- čaje, učim se novih jezikov, pred- vsem pa me uči, kako se spopasti s čustvi. Lepo je, ko zmaguješ, vsi te hvalijo, podpirajo in v tebi so sama pozitivna čustva. Ko pa zapadeš v kakšno ‘luknjo’ porazov, potem se začneš spopadati z negativnimi čustvi in moraš ostati pozitiven, da se boš iz njih izvlekel. Tako posta- jaš vedno močnejši in to pripomo- re tudi k temu, da postajaš boljša oseba. Zato lahko rečem, da mi tenis pomeni ogromno, saj mi po- maga pri odraščanju.« Tin Krstulović: »Tenis mi v življenju mnogokrat predstavlja oviro (pri organiziranju social- nega življenja, prisotnosti v šoli) in napor (vsakdanji psihofizični napori, malo prostega časa), Maja Makorič, Filip Jeff Planinšek in Tin Krstulović, vsi letniki 2001, so mladi, perspektivni in zagnani teniški igralci, v svoji starostni kategoriji so med najboljšimi v Sloveniji. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije: Maja iz Goriških brd, Filip iz Maribora in Tin iz Velenja. Njihova skupna točka ob tenisu je … Teniški klub Terme Ptuj. Ptujski klub je že vrsto let ma- gnet za igralce iz celotne Slovenije, ne nazadnje sta trenutno druga slovenska igralca – Tamara Zidan- šek v ženski in Blaž Rola v moški konkurenci – člana ptujskega klu- ba. Omenjena trojica je na Ptuju različno dolgo, Maja in Filip že ne- kaj let, nazadnje se jima je pridružil še Tin. »Vedno je ob trdem delu tudi veliko smeha, to je najboljši del vsega,« povejo v en glas. Za takšno vzdušje skrbijo vsi tukajšnji trenerji, prvi med njimi je predse- dnik kluba Luka Hazdovac. Ta jih bo še letos moral izpustiti iz svoje- ga gnezda, vsi se namreč odprav- ljajo na študij preko luže. Zanimivo je, da se vsi odpravljajo v centralni severni del ZDA, v sosednje drža- ve: Maja v Nebrasko (Lincoln), Filip v Minnesoto (Minneapolis) in Tin v Wisconsin (Milwaukee). V Sloveniji je težko združiti treniranje in študij Po napovedih jeseni odhajate na študij v ZDA: zakaj ste se odloči- li za ta korak? Maja Makorič: »V svojem živ- ljenju poskušam pridobiti čim več izkušenj in novih znanj ter napre- dovati na vseh možnih področjih. Za študij v Ameriki sem se odločila, ker kljub temu, da bom študirala, bom zraven še spoznavala nove navade, ljudi in se iz dneva v dan izboljševala na teniškem igrišču in se merila z najboljšimi tujimi igral- kami. To v Sloveniji na žalost ni mo- goče, saj so pogoji zelo oteženi, ker zahtevajo slovenske univerze veliko tvojega časa.« Tin Krstulović: »Za ta korak sem se odločil, saj študij na ameriških fakultetah omogoča ob akadem- skih obveznostih tudi napredova- nje na področju športa oz. ukvar- janje s tekmovalnim tenisom. Te priložnosti v Sloveniji ni – z vpisom na fakulteto tukaj bi tako rekoč prenehal trenirati.« Filip Jeff Planinšek: »Že od nek- daj sem imel željo po študiju v tuji- ni, vendar si nisem nikdar predsta- vljal, da se bo to resnično zgodilo. Pri 16 letih sem začel dobivati po- nudbe iz različnih ameriških fakul- tet in sem sanje prelevil v realnost. Na univerzi bom lahko neomejeno treniral in si pridobil izobrazbo, hkrati – kar mi odpira veliko mož- nosti po 4 letih (končanem študiju) – lahko grem na profesionalno te- niško pot, podiplomski študij ali pa najdem zaposlitev na teniškem ali drugem področju.« Kako je potekala izbira ustrezne univerze? Po kakšnih kriterijih ste se odločali? Kakšno vrsto študija ste izbrali? Maja Makorič: »S pomočjo igra- nja na mednarodnih turnirjih in z dobrimi uvrstitvami na lestvicah so me kontaktirali trenerji iz ra- znih univerz. Dobila sem različne ponudbe, od polne štipendije do polovične, pa tudi različne lokaci- je univerz, zato sem se predvsem osredotočala na to, da ima univer- za kakovosten tako šolski kot tudi teniški program. Glede smeri študi- ja pa se še nisem povsem odločila. Zelo me je pritegnil študij fi ziote- rapije oz. human nutrition, foods and exercise, vendar se lahko to zaradi moje neodločnosti do avgu- sta še spremeni.« Tin Krstulović: »Izbira univerze je bila zame zelo naporna izkušnja, saj sem celoten proces opravljal sam. Veliko je bilo poslanih mailov, pogovorov, telefonskih klicev s trenerji iz ZDA sredi noči, pregle- danih spletnih strani … Pri izbiri sem upošteval predvsem možnos- ti štipendije, primernost oz. kako- vost ekipe (D1) ter akademski nivo univerze. Izbral sem študij s STEM področja, ki je najbolj priznano, in sicer biomedical engineering (me- dicinsko inženirstvo).« Filip Jeff Planinšek: »Moj kriterij za študij je bil soliden teniški pro- gram z dobrimi igralci in timskim duhom v ekipi, saj je moj cilj uspeti v tenisu, študij pa je odlično izho- dišče. Zanima me pa marketing oz. bussines in to je tudi smer študija, ki sem jo izbral. Ste iskali informacije tudi pri teniških igralcih, ki so že prehodili podobno pot? Kako so vam sveto- vali? Maja Makorič: »Seveda sem se pozanimala tudi pri ostalih sloven- skih igralcih in igralkah, ki trenutno študirajo v tujini. Že sam pogovor z njimi mi je bil v veliko pomoč, saj so mi dajali različne nasvete, po kate- rih sem se potem lahko odločila za svojo pot. Večina mi je svetovala, naj se pozanimam, kakšni so odno- si med puncami v teamu, saj bom z njimi preživela največ časa, pa tudi, ali je šolski program univerze pri- znan v Evropi.« Tin Krstulović: »Seveda. Takšni igralci so mi bili v veliko oporo, saj so mi pomagali na različnih pod- torek  14. aprila 2020Šport, intervju14 Tenis  TK Terme Ptuj Iz Brd, Maribora in Velenja prišli trenirat na Ptuj, od tod se odpravljajo preko luže Filip Jeff Planinšek: »Najraje spremljam še alpsko smučanje, saj je s tem športom povezana moja druži- na – moj oče je smučarski trener, trenutno dela z izbrano vrsto ZDA. Zelo rad imam tudi košarko, moj dolgoletni vzornik pa je James Harden, ki trenutno igra za Houston Rockets.« Maja Makorič: »Na Ptuju sedaj živim že četrto leto. Priznam, da sem imela na začetku kar veliko do- motožja. Prihajam iz Primorske in nisem bila navajena živeti vstran od družine. Potem pa sem se vsako leto počutila bolj domače, saj sem si tukaj pridobila novo družbo, s katero se družimo v prostem času.« Tin Krstulović: »Tenis mi je bil odskočna deska. Brez športnih re- zultatov ne bi mogel niti sanjati o študiju v ZDA, saj ta predstavlja resnično visoke fi nančne obremenitve. Prejemal bom hkrati športno in akademsko štipendijo, ki sem si jo priboril z rezultatom na SAT (ameriška matura).« sport@radio-tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020  COLOR CMYK stran 15 a je hkrati tudi okno v svet ter predvsem osnova mnogih lepih trenutkov in doživetij, naukov in radosti.« Filip Jeff Planinšek: »Tenis igram že od malega in imam v glavi že ne- kaj let en cilj, zaradi katerega vsak dan pridno treniram. Želim biti top 85 na lestvici ATP do leta 2027, to- rej 2–3 leta po študiju, kar je realno in sem mnenja, da je to možno. Prepričan sem, da mi s trdim de- lom lahko uspe.« Ptuj – najboljša odločitev na teniški poti Kako ste zadovoljni z delom na Ptuju? Kako se tukaj počutite? Maja Makorič: »Moram priznati, da je na Ptuju zelo zabavno treni- rati. Imamo odlične pogoje in smo skupina prijateljev, ki se zelo razu- memo in med seboj podpiramo. Pri tem pa nam pomagajo tudi odlični trenerji, ki nas z njihovo dobro vo- ljo in podporo spodbujajo in nam vlivajo vedno nova upanja in moči, da postajamo vedno boljši. Tukaj sedaj živim že četrto leto. Priznam, da sem imela na začetku kar veliko domotožja. Prihajam iz Primorske in nisem bila navajena živeti vstran od družine. Potem pa sem se vsako leto počutila bolj domače, saj sem si tukaj pridobila novo družbo, s katero se družimo v prostem času.« Tin Krstulović: »Z delom na Ptu- ju sem zelo zadovoljen. Individual- ni pristop in zanimanje za potrebe igralcev izven igrišča so največja odlika Tonija (Hazdovca), Jana (Laha) in Zokija (Zorana Krajnca), predvsem pa spoštovanega gos- poda nadtrenerja Luke Hazdovca.« Filip Jeff Planinšek: »Največji teniški korak sem naredil prav na Ptuju in je to bila najboljša odlo- čitev na moji teniški poti. Z Luko res dobro sodelujemo in napredu- jemo iz dneva v dan. Tudi zdaj, ko ni možnosti za trening, posvečam 2–3 ure dnevno kondicijskemu delu in eno uro igranju na steno.« Kdaj ste začeli igrati tenis, v katerih klubih vse ste doslej tre- nirali? Maja Makorič: »Prihajam iz športne družine, zato se ukvarjam s športom že od malih nog. Najprej sem obiskovala gimnastični kro- žek v Novi Gorici, ker pa sem bila zelo visoka, sem potem zamenjala šport in pri desetih letih začela obi- skovati teniško šolo. Tako sem za- čela trenirati v TK Nova Gorica, po končani devetletki pa sem zaradi sponzorske pomoči klub zamenja- la in odšla trenirat v TK Terme Ptuj, kjer treniram še danes.« Tin Krstulović: »S tenisom sem se spoznal pri šestih letih. Takrat so me starši vpisali v velenjsko te- niško šolo za otroke pri trenerju Mateju Šketu, ki je odgovoren za moje navdušenje nad športom in nadaljnje vztrajanje pri treningih. Z resnejšimi treningi in tekmova- nji sem se začel ukvarjati nekoliko kasneje, pri 11. letu starosti.« Filip Jeff Planinšek: »Tenis sem začel igrati ljubiteljsko pri petih le- tih s starši, s sedmimi leti pa so me vpisali na ŽTK Maribor. Nato sem prišel na Ptuj, kjer sedaj treniram že tri leta.« Kateri dosežek (ali dva ali tri) bi iz dosedanje kariere izpostavili? Maja Makorič: »Najprej bi rada izpostavila mojo prvo zmago na turnirju, kar se je zgodilo leta 2015 v Sloveniji, v kategoriji do 14 let. Ta zmaga mi je dala velik zagon, da sem se začela s tem športom sploh ukvarjati intenzivneje. Druga dva dosežka, ki pa sta zame naj- pomembnejša, sta zmagi na med- narodnem ITF-tekmovanju. Prvo zmago sem doživela v Črni gori v Podgorici leta 2017, drugi najpo- membnejši rezultat pa sem doseg- la lani novembra, ko sem spet po dolgem času pokazala svojo borbe- nost in osvojila turnir v Mariboru.« Tin Krstulović: »Najodmevnej- ši so naslovi med posamezniki s slovenskega mastersa, osvojena Tenis Europe turnirja do 16 let ter dva fi nala v ITF-mladinski konku- renci. Meni osebno je pa največ pomenil mogoče nekoliko manj odmeven naslov ekipnega držav- nega prvaka Hrvaške do 18 let v Osijeku, saj sem po nekaj časa trajajočem težkem obdobju od- igral bolje in svoji ekipi prinesel odločilno točko v fi nalu za skup- no zmago 5:4. Poleg tega je bil ta naslov v veliko veselje moji druži- ni na Hrvaškem.« Filip Jeff Planinšek: »Največji dosežek v moji dosedanji karieri je 21 zaporednih zmag na ITF-mla- dinskih turnirjih pri 15 letih (zmaga turnirja G5 Bar, Mostar in polfi na- le G4 v Budimpešti). Na vseh teh turnirjih sem začel v kvalifi kacijah, zato imajo še toliko večjo težo. Kot drugi dosežek bi omenil uvr- stitev na 25. mesto lestvice Tennis Europe do 16 let, ki mi je dala tudi možnost igranja na najmočnejšem turnirju do 16 let v Italiji.« Kakšne so vaše dolgoročne že- lje, povezane s tenisom in študi- jem? Maja Makorič: »Vedno si posku- šam zastavit takšne cilje, za katere vem, da jih je možno doseči. Trenu- tno si želim, da bom uspešno kon- čala gimnazijo ter maturo, da bom lahko odšla študirat prek luže. Potem pa mojih ciljev še nimam zastavljenih. Seveda je eden izmed mojih dolgoročnih ciljev končati univerzo in si s tem pridobiti nek poklic, ki ga bom opravljala z ve- seljem. Upam tudi, da mi bo življe- nje dalo po končanem študiju še kakšno možnost glede nastopov na mednarodnih teniških turnirjih. Sama pri sebi si pa vedno govorim, naj verjamem vase in naj dam vse od sebe, ker potem mi bo življenje že pokazalo pravo pot.« Tin Krstulović: »Želja je izkoristi- ti vse aspekte ponujene priložnos- ti. Težko izrečem bolj konkretne želje, posebej v tako negotovih časih, kot so sedaj.« Filip Jeff Planinšek: »Želim si končati fakulteto, obenem pa res- no trenirati tenis, kar mi univerza v Minnesoti tudi omogoča, zato sem jo tudi izbral za moj naslednji življenjski korak. Po končanem štu- dijo bom odšel na profesionalno teniško pot in poskusil izpolniti za- dane cilje.« Jože Mohorič Vzorniki: Elina Svitolina, Matija Pecotić, James Harden Imate še kakšne druge hobije, povezane s športom? Katere športe sicer radi spremljate? Vam je kateri športniki ali klub posebej blizu? Maja Makorič: »Sem zelo aktivna oseba in rada spremljam in igram skoraj vse športe. Najraje se v prostem času ukvarjam z od- bojko in nogometom, ko potrebujem svoj mir, pa se večkrat odpra- vim na krajši sproščujoč tek. Sedaj zaradi trenutne epidemije veliko hodim z družino po briških gričih. Nimam nekega svojega najljubšega kluba oz. športnika, za katere- ga posebno navijam, imam pa svojo teniško vzornico. Trenutno mi je všeč igra Eline Svitoline, ker ima napadalno igro, borbeno mentali- teto in vedno da vse od sebe. Tudi jaz se poskušam njeni igri čim bolj približati, čeprav vedno ne gre.« Tin Krstulović: »Zelo imam rad košarko. Naklonjenost košarki se vleče še iz otroških dni, ko sem s takratnim in sedanjim prijateljem obiskoval ure košarke na osnovni šoli. Igranje različnih športov in unikatnih izpeljank športnih iger s skupino prijateljev na igriščih blizu naših blokov pa je še danes zame veliko športno veselje, a ga zara- di pomanjkanja časa težko označim za hobi. Rad imam vse športe, zato tudi večino vsaj do neke mere spremljam. V tem se razlikujem od mnogih tenisačev, saj mi tenis v tem pogledu ni primarni interes. Kot športnika lahko omenim občasnega hrvaškega reprezentan- ta Matijo Pecotića, ki mi je s svojim načinom razmišljanja in odno- som do drugih (prostovoljno mi je pomagal pri kontaktiranju in izbiri univerz, čeprav se v živo ne poznava) veliko bližji vzornik kot Fede- rer in Nadal s televizije.« Filip Jeff Planinšek: »Najraje spremljam še alpsko smučanje, saj je s tem športom povezana moja družina – moj oče je smučarski tre- ner, trenutno dela z izbrano vrsto ZDA. Zelo rad imam tudi košarko, moj dolgoletni vzornik pa je James Harden, ki trenutno igra za Ho- uston Rockets.« Luka Hazdovac: »Vsi so navajeni trdega dela in verjamem, da bodo kos vsem izzivom« S trojico Maja-Filip-Tin kot trener največ časa preživlja Luka Hazdovac. Ob tem je povedal: »Do zdaj je v ZDA študiralo več igralcev iz našega kluba; Urška Jurič, Alen Horvat, Blaž Rola, Urh Krajnc Domiter, Ana Oparenovič, trenutno je na študiju Sven Lah. Vsi našteti so imeli pozitivne izkušnje: ob tem, da so imeli na račun tenisa plačan študij, so bili deležni tudi kakovostnih teniških treningov, tekmovali so v zelo močni univerzitetni ligi, univerza jim je tudi krila stroške nastopa na določenem številu profesionalnih turnirjev. V času študija v tujini so se osamosvojili, izpopolnili so se v tujem jeziku in ustvarili kontakte s sovrstniki iz celega sveta, s katerimi so študirali. Vse to so razlogi, da so se to leto kar trije naši igralci – Maja Makorič, Filip Jeff Planinšek in Tin Krstulovič – odločili za študij v ZDA. Na osnovi doseženih rezultatov v tenisu jim je uspelo skleniti pogodbe s kakovo- stnimi univerzami tako na športnem kot tudi na akademskem področju. Vsi trije so navajeni trdega dela in verjamem, da bodo kos vsem izzivom, ki jih čakajo naslednja štiri leta. Osebno jim želim veliko uspehov in uresničitev zastavljenih ciljev!« torek  14. aprila 2020 Šport, Intervju, zanimivosti 15 Luka Hazdovac je bil prisoten ob vseh uspehih svojih varovancev: levo z Majo Makorič, desno s Filipom Jeffom Planinškom. Iz Tednikovega arhiva, 5. maj 2000 Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  14. aprila 2020Na sceni16 Ansambel Razplet sodi med mlajše slovenske narodno-za- bavne ansamble. Na sceni so od leta 2017, sedež pa imajo v Spodnjem Leskovcu v Halo- zah. Kmalu bodo praznovali tretjo obletnico svojega delo- vanja. Štirinajst dni po prvih vajah so že prvič nastopili. Ansambel sestavljajo: Timi Kmetec (basist, vokalist, vodja ansambla), Žiga Kmetec (kita- rist, vokalist), Aljaž Hliš (vo- kalist, klarinetist) in Damjan Klemenčič (harmonika, bob- ni, vokal). Vsi razen Damjana, ki prihaja od Sv. Tomaža, so iz Leskovca. Za ime ansambla je zaslužen Timi, dolgo časa so ga iskali, na koncu se vedno vse razplete, je dejal; tako so dobi- li ime – Razplet. Narodno-zabavna glasba jih spremlja že od zgodnjega otro- štva. Pred skupno zasedbo so si izkušnje nabirali že pri drugih ansamblih. Povsod, kamor pri- dejo, širijo veselje, ljubezen do narodno-zabavne glasbe in glas- be nasploh, ki jo predstavljajo v narodnih nošah, kar je njihov še dodatni poklon slovenski identi- teti. Njihovi največji vzorniki v narodno-zabavni glasbi so Slaki, Tone Rus, Modrijani. Uspešno so se preizkusili že tudi na fe- stivalih narodno-zabavne glas- be. Festivalskemu občinstvu in strokovni komisiji so se prvič predstavili na festivalu v Cerkve- je delo Damjana Klemenčiča. Ker prihajajo iz turistično izje- mno privlačnih in vinorodnih Haloz, bo tudi ta valček, so prepričani, prispeval k še večji prepoznavnosti tega območja v slovenskem prostoru. Prizade- vajo si, da bi ustvarili čim več lastnih avtorskih skladb, ki jih bodo uvrstili na svoj prvi CD, ki ga želijo izdati v letu 2021, ko bodo pripravili tudi prvi sa- mostojni koncert. Razvijajo svo- jo vizijo igranja, ki po ritmu ali hitrosti igranja ni kopija neke druge glasbe. Zelo blizu jim je fantovsko štiriglasno petje, da lahko družba, ki ji igrajo, z njimi zapoje. Četudi je vse glasbenike v tem času nekoliko zaustavil koronavirus, naj bi tudi letos zaigrali na številnih dogodkih, na katerih razvajajo z narodno- -zabavno in tudi zabavno glasbo. Lani so jih imeli blizu 60. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Razplet Do prepoznavnosti z lastno vizijo igranja Foto: zasebni arhiv Ansambel Razplet Za masko, ki nas bo ščitila pred okužbami, pa ne moremo uporabiti katerekoli serviete, ampak le airlaid serviete, ki so visoko vpojne in kom- paktne. Takšne pri nas izdelujejo v kranjskem podjetju Seti, njihova ustreznost za izdelavo zaščitne maske pa je sredi marca letos potdila služba za preprečevanje in obvladovanje bol- nišničnih okužb ljubljanskega UKC. Ker serviet neposredno od Setija ne morejo kupiti fi zične osebe, so jih za potrošnike najprej kupili pri Jagru, nato pa še nekateri drugi trgovci. Da bodo lahko tržišče redno oskrbovali z airlaid servietami, direktor Setija Aleš Šarec svetuje, naj posamezniki kupijo le po en paket serviet, saj ta vsebuje 50 kosov, kar zadošča za enomeseč- no zaščito celotne družine. Samo za zaščito splošne populacije Kako si lahko sami izdelamo eno- stavno zaščitno masko, je prikazano v video posnetkih in pdf obliki na sple- tni strani Setija; na voljo so trije nači- ni, izberemo si tistega, ki nam najbolj ustreza oziroma tistega, za katerega imamo pri roki ustrezen material. Ma- sko si namreč lahko iz v harmoniko prepognjene serviete naredimo s po- močjo luknjača in gumic, v takem pri- meru je primerna za kratko časovno uporabo, dlje časa pa lahko nosimo masko iz serviete, ki smo jo naredili s pomočjo spenjača in elastike. Če vsa- ko stran serviete stisnemo z majhno pisarniško sponko, skozi katero nape- ljemo daljšo elastiko, pa lahko takšno masko uporabimo večkrat, saj zame- njamo le servieto. Omenjene maske so, pojasnjujejo v Setiju, namenjene zaščiti splošne po- pulacije, torej povsod tam, kjer v nor- malnih pogojih dela maske niso pot- rebne. Niso pa maske iz airlaid serviet uporabne v zdravstvu, saj ne morejo nadomestiti kirurške in medicinske maske, prav tako ne tistih, ki jih upo- rabljajo v avtomobilskih lakirnicah. Če si boste doma izdelali airlaid masko, pa najbrž ni odveč tudi opozorilo, da je po uporabi ne smemo odvreči v od- tok, ker ni razgradljiva, prav tako ne sodi med papirnate, ampak med me- šane odpadke. Ker mnogi, ki pridejo po nakup v trgovino, s seboj še vedno nimajo za- ščitne maske, večina sprva zato, ker jih ni imela kje kupiti, zdaj pa vse bolj zato, ker je njihova cena poskočila v nebo, prijazne Jagrove prodajalke za- nje same izdelujejo airlaid maske. Podravje  Zaščitno masko za enkratno uporabo si lahko naredimo sami Servieta in gumica – pa je maska tu Potrebujete štirislojno servieto ter nekaj pisarniškega ali gospodinjskega materiala in si lahko doma v nekaj minutah izdelate zaščitno masko. Foto: SD njaku. Kot ljubiteljem Slakove glasbe je prijava na vurberški festival neke vrste stalnica, kjer morajo sodelovati, saj je pogoj tega festivala ob lastni skladbi tudi predstavitev z eno od Sla- kovih skladb. Zelo so veseli, da so se letos uvrstili tudi na festival Slovenska polka in valček 2020, na katerem bodo zaigrali svojo novo polko Sanjač. Gre za sklad- bo, ki jim je pisana na kožo, pove Aljaž Hliš. Govori pa o sa- njarjenju fanta o dekletu. Za val- ček Starši, spomnite se name so posneli že tudi videospot. Za to skladbo je besedilo napisal Uroš Kutnjak, melodijo Damjan Kle- menčič, aranžma pa je prispeval Franjo Oset. Sodelujejo pa tudi z drugimi avtorji glasbe in pisci besedil, kot so Vera Šolinc, Rok Švab, Jure Mlinšek ter še nekate- ri drugi. Povabili pa so jih tudi v oddajo Slovenski pozdrav. Novo lastno skladbo, polko pod naslovom Deklica zala, so posneli v Vidovi kleti v Vidmu. Pod besedilo in melodijo se je podpisal Aljaž Hliš, aranžma pa Foto: SD Kupca brez zaščitne maske pri vhodu v trnovski Jager čaka maska iz serviete, ki so jo zanj izdelale prodajalke. Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  14. aprila 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: za testo: 2 jajci, 2 jogurtova lončka gladke bele moke, malo več kot pol jo- gurtovega lončka mleka, pol jogurtovega lončka olja, 1 pecilni prašek, 1 vanilijin slad- kor, 3 žlice sladkorja; nadev: 5 srednje velikih jabolk, 5 žlic sladkorja. V skledo razbijemo jajca, dodamo sladkor, olje, mleko in vanilijin sladkor. Posebej zmeša- mo moko s pecilnim praškom in jo dodamo k ostalim sestavinam. Vse skupaj dobro zmi- ksamo. Jabolka olupimo. Dve narežemo na krhlje, ostala tri naribamo. Naribana jabolka potresemo s tremi žlicami sladkorja in premešamo. Tortni pekač (26 cm) namasmo z margarino, dno prekrijemo z jabolčnimi krhlji. Po njih potrosimo dve žlici sladkorja, lahko jih tudi pokapljamo z limoninim sokom. Na krhlje vlijemo pripravljeno zmes za testo, po vrhu pa potresemo še naribana jabolka. Vse skupaj pečemo 30 do 40 minut pri 180 sto- pinjah Celzija. TOREK SREDA ČETRTEK pasulj s prekajenim mesom, enostavno jabolčno pecivo korenčkova juha, pražen krompir, posebna zeljna solata, palačinke grahova kremna juha, gratinirani makaroni s sirom in ohrovtom, solata, jogurtove miške PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK gobov golaž, polenta, kompot piščančja obara z zdrobovimi žličniki, sadje kostna juha, vratovina na žaru, krompir iz pečice, solata, rulada juha, sojini polpeti, pire krompir, motovilec, jogurt s sadjem Enostavno jabolčno pecivo Posebna zeljna solata Kako se lotiti dela Najtežje je priti do sadilnega materiala. Najenostavneje je, da vam nekdo, ki ima hren na vrtu kot plevel, izkoplje nekaj dokaj debelih korenov in začnete. Hren potrebuje dobro, globoko zemljo, uspeva pa tako v težkih, grudastih zemljah, kakor tudi na peščenih zemljiščih. Peščena zemljišča je dobro obil- no pognojiti s kompostom, ne pa s hlevskim gnojem. Dobra izbira so tudi gredice, ki so bile z gnojem gnojene preteklo leto. Komposta lahko uporabite do 12 l/m2, lahko pa se odločite za kupljena organska gnojila, ki jih potresete in zadelate v celotno globino prekopavanja (25 cm). Sama svetujem tudi, da do- date nekaj kalijevega sulfata (ne klorida), saj je okus hrena odvisen tudi od količine žvepla. Kot križnica pa ima hren tudi visoke potrebe po kaliju. Potrebujete nekje okoli 50 dkg/10 m2 50 % kalijevega sulfata. Gredice pripravite jeseni, potem lahko spomladi sadite zelo zgodaj. Sajenje Hren pridelujemo iz manjših, stranskih korenin. Semena ni na trgu in se ga tudi ne prideluje. Sadilni material so za moški palec debele in okoli 20–30 cm dolge korenike. V običajni pridelavi jih režemo s spodnjega dela korena, ki ga izpulimo za prehrano. Kot sem že napisala, lahko začnete tudi z nekoliko debelejšimi korenikami s hrena, ki raste kot trajnica kje v kotu vrta. Izkopljemo 20–25 cm globok jarek, v katerega korenike položimo vodoravno. Naj gledajo vse v isto smer. Priporočam tudi, da si zapomnite, narišete, kako ste sadili, saj boste to potrebovali pri čiščenju korenov. Ena vrsta naj gledajo vsi spodnji deli korenov v eno smer, v naslednji v drugo. Sama menim, da bi bilo idealno, če bi imeli vrsto ali dve hrena ob gredici s krompirjem. Hren je namreč ovira za voluharje in tudi strune. Med samimi koreninami, položenimi v tla, naj bo toliko prostora, kolikor so dolge. Med vrstami pa naj bo vsaj 50 cm. Ko smo korenine položili, jih prekrijte z zemljo. Do junija je treba samo odstranjevati plevele, mogoče zemljo enkrat prerahljati. Zeleni nasveti Hren ni samo velikonočna hrana Mnogi Slovenci se na hren spomnijo samo za veliko noč, saj je nepogrešljivi del veli- konočnega zajtrka. Pri nas na Štajerskem seveda ni tako. Govedina nima pravega okusa brez hrena. Čeprav ste si mnogi olajšali delo in kupujete hren v stekleničkah, naj vam povem, da ga na vrtu sploh ni težko pridelati. Le malo se je treba potruditi sredi rastne dobe, pa boste imeli debele in aromatične korene več čas na razpolago. Foto: Miša Pušenjak Sestavine: 1/2 glave sladkega zelja, 1 pločevinka vloženega fižola, 3 stroki česna, 1/2 dl olja, sol, poper, kis. Pločevinko fižola odpremo, jo stresemo v posodo, dodamo malo vode in prevremo. Če- sen nasekljamo in ga dodamo olju (belemu, olivnemu, bučnemu – po želji). Segrevamo približno 5 minut (a ne sme vre). Zelje narežemo na tanke rezance, dodamo vrelo olje s česnom in vrel fižol z nekaj tekočine. Pokrijemo za 5 minut. Solimo, popramo in dodamo kis, dobro premešamo in postavimo na hladno! Nujno je čiščenje korenov v juniju Do sedaj verjetno niste zvedeli nič novega. Ta del pa so mnogi pozabili, čeprav so naše babice to že poznale. Če boste to naredili, bo koren debel, raven, brez stranskih korenin, torej tak, kot ga najdete na policah trgovin. Ko doseže zelena rozeta nekje 5–10 listov, velikost pa 40 cm, se lotimo čiščenja korena. Na gredo se postavite tako, da boste imeli liste rastline v vrsti med nogami v smeri, kot ste posadili korenine v tla. Previdno dvignite celotno rastlino iz zemlje tako, da bo v zemlji samo že konec korena. Nato odstranite prav vse stranske korenine, ne glede na njihovo debelino, tudi najtanjši laski bodo je- seni stranske korenine. Potem položite rastlino nazaj v zemljo in nanjo nasujte veliko zemlje. Nič se ne bojte, naj samo konice listov gledajo iz nje. Najbolje je, da osujete kar celo vrsto, da bodo rastline rasle v grebenu (kot krompir). Izkop pridelka Pridelek izkopavamo od oktobra naprej sproti, koliko hrena potrebujemo. Hren sicer prezimi, ni nujno jesensko spravilo. A je nedosegljiv, ko je zemlja zamrznjena. Zato ga je bolje izkopati pozno jeseni, novembra, morda celo decembra. Hranite ga v pesku, žagovini ali celo listju v kleteh. Če se vam spodaj odlomi, poiščite in izkopljite tudi zlomljen del. To je potrebno iz dveh pomembnih razlogov. Prvi je ta, da vsaka polomljena, v zemlji pozabljena korenina požene in je lahko naslednje leto nadležen plevel. Drugi, pomemben razlog pa je, da se prav s spodnjega dela korena nabere sadilni mate- rial za naprej. Če ste korene junija dobro očistili, se samo na spodnjem delu, ki ste ga pustili, oblikuje več stranskih korenin. Te potem porežite in vse, debelejše od palca in dolge vsaj 20 cm, shranite kot sadilni material. Debeli, gladki del korena kar odrežite in shranite posebej. Hren ima tudi vlogo pri naravnem varstvu rastlin Liste hrena lahko uporabljamo tudi za naravno varstvo rastlin. Je edini pripravek, ki deluje na sivo in belo plesen ter na monilijo. Zato ga je dobro imeti na vsakem vrtu. Lahko iz njih preprosto skuhamo čaj, 500 g zelenih listov prelijemo z vrelo vodo (1–5 l) in pustimo stati 15 minut. Odcedimo in ohladimo. Prevrelko pa naredimo tako, da 300 g rastlinskih delov prelijemo z 10 l vode in pustimo stati na to- plem tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Odcedimo in uporabimo. Redčenje ni potrebno. S temi pripravki je zelo priporočljivo občasno zaliti čebulnice, tudi okrasne po cvetenju. Tudi česen in čebula v vlažnem vremenu manj gnijeta s pomočjo omenjenih pripravkov. Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  14. aprila 2020Po Sloveniji18 Dober mesec dni po tem, ko je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek napovedal prve ukrepe za ublažitev posledic koronavirusa SARS-CoV-2 na gospodarstvo, ne- gotovost v podjetjih raste. Številna po izčrpanju rezerv ne bodo imela denarja, da bi izplačala plače za ma- rec. Računala so namreč, da bodo v tem času že na voljo likvidnostna posojila SID-banke in Slovenskega podjetniškega sklada, ki jih je oblju- bljala vlada. Toda razpisov iz nezna- nega razloga še vedno ni. Še več. Tistim najbolj prizadetim je država obljubila pokritje plač in prispevkov za delavce na čakanju v celoti in tudi za nazaj. A je marsik- do spregledal določbo zakona, da bo moral ta sredstva založiti, dr- žava pa mu jih bo povrnila šele 10. maja, torej čez mesec dni. Če ne bo izplačal plač, pa ne bo upravičen do državnega denarja in tvega celo plačilo kazni. Po ocenah naših sogovornikov iz vrst bank, ki čakajo na poroštva države, svetovalcev, ki pomagajo podjetjem pri urejanju likvidno- stnih posojil, in samih podjetij bodo do denarja na podlagi držav- nih ukrepov v najboljšem primeru prišli šele konec aprila. To pomeni, da so podjetja v vmesnem času prepuščena samim sebi. Kdaj pridejo ukrepi? Medtem ko je večina evropskih držav že sprejela tudi po več deset milijard evrov vredne poroštvene sheme za pomoč podjetjem, ki jih je vmes potrdila tudi že Evropska komisija, so ukrepi za reševanje pomanjkanja likvidnosti v Sloveniji šele v pripravi. »Naslednji zakon, ki se bo osre- dotočal predvsem na zagota- vljanje likvidnosti gospodarstva, bo predložen državnemu zboru v dveh tednih,« je na odboru za fi nance povedal fi nančni minis- ter Andrej Šircelj. Kakšni bodo ukrepi in ali bodo podjetjem po vzoru tujine zagotovili toliko fi - nančnih virov, kot jih bodo pot- rebovala, ni znano. Med javno znanimi predlogi pa je bil tudi, da bi se namesto regresa uvedlo vrednostne bone za dopust pri slo- venskih turističnih ponudnikih. A je ministrstvo za gospodarstvo to že zavrnilo, saj bi bil takšen ukrep težko izvedljiv. Med ukrepi bi lahko bila tudi jamstvena shema za banke, ki jo je Slovenija uvedla že leta 2009 kot odgovor na posojilni krč po izbru- hu fi nančne in gospodarske krize. Tako kot takrat bi jamstva v imenu države dodeljevala SID-banka, ki jo Slovenija, Podravje  Država bo pokritje plač in prispevkov povrnila šele čez mese Odločilni dnevi: bo 15. v mesecu Za podjetja, ki so bila pred mesecem dni prisiljena zapreti vrata in čez noč ostala brez prihod Kot so povedali v družbi Sava Turizem, jim je novi koronavirus prekrižal izjemno obetaven zače- tek leta, saj je povzročil popoln iz- pad prometa. Napovedi turističnih analitikov pa so tudi za prihajajoče mesece vse prej kot optimistične. »Gre za situacijo, na katero nimamo prav velikega vpliva, tu- rizem pa je panoga, za katero se ocenjuje, da bo med najbolj priza- detimi, okrevanje pa bo dolgotraj- no,« so izpostavili. Sava Turizem: zaprti vsi objekti Skladno z odlokom vlade o za- prtju turističnih in gostinskih obra- tov so 17. marca tudi v družbi Sava Turizem zaprli vse svoje objekte, obrate in zdravstvene centre. Tako družba od zaprtja ne ustvarja nobenih prihodkov več. Glede na odpovedi rezervacij še za prihod- nje mesece pa bo izpad prometa tudi po odprtju hotelov in drugih turističnih objektov za turistične družbe velik, so ocenili v Sava Tu- rizmu. Kot so dodali, bodo določeni hoteli oziroma obrati po vsej verje- tnosti ostali še nekaj časa po umi- Slovenija  Zaprti hoteli v času praznikov za slovenski turizem velik udarec Hotelirji vsak dan beležijo za več Velikonočni in prvomajski prazniki so običajno en od vrhuncev leta za slovensko turistično prihodka se bo štel v milijonih. Tudi ko se bodo po umiritvi razmer hoteli enkrat odprli, bo izp Država bo podjetjem denar za plače in prispevke povrnila šele 10. maja. Če podjetja ne bod Ptuj  Iz dela Radiokluba Ptuj Radioamaterji pripravljeni na pomoč V Radioklubu Ptuj so zbor članov opravili še pred razgla- sitvijo pandemije koronavirusa. Dosedanjemu vodstvu so zaupali še en štiriletni mandat odgovornega vodenja klu- ba, predsednik ostaja Aleksander Špindler. Samo delovanje društva pa je v tem obdobju nekoliko okrnjeno, predvsem, kar zadeva osebne kontakte med člani, pojasni. „V zadnjem mesecu so se odvijala različna tekmovanja na radioa- materskih frekvencah. Smo eni redkih tekmovalcev na svetu, ki v tem času epidemije lahko sodelujemo na tekmovanjih oz. ta niso bila od- povedana. Ker je bistvo vsakega radioamaterskega tekmovanja vzpo- stavitev čim več zvez med različnimi postajami na svetu, smo v tek- movanju dejansko fi zično ločeni, povezuje nas le eter. Tako lahko vsak od doma tekmuje z ostalimi po svetu. Nekoliko drugačen je v času epidemije pristop tam, kjer so v tekmovanjih sodelovale ekipe. Ude- ležba ekip je sedaj močno okrnjena oz. je poziv organizatorjev, da eki- pe ne sodelujejo ali pa uporabljajo t. i. remote delo (oddaljeno delo). Pomeni, da se na neko lokacijo, ki je opremljena z antenami, radijskimi postajami in vso preostalo tehniko, tekmovalci preko interneta pove- žejo ter od doma s pomočjo računalnika kot ekipa vzpostavljajo zveze v tekmovanju. Na ta način so tekmovalci iste ekipe tudi fi zično ločeni med seboj. Vendar je takih lokacij po svetu dokaj malo, zato so trenu- tno v tekmovanjih najbolj 'oblegane' kategorije en operator,“ je delo Radiokluba Ptuj in njegovih članov v obdobju koronavirusa predstavil novi (stari) predsednik Aleksander Špindler. Telekomunikacije, kot mobilna telefonija, internet, radiodifuzija, v tem času delujejo, zato potrebe po aktiviranju ARON omrežja ni. Preko različnih telekomunikacijskih kanalov so radioamaterske ekipe tako povezane, da se omrežje lahko aktivira, če bo prišlo do potrebe. „Četudi se je v tem času zgodil potres v Zagrebu, kar je v tem trenutku zelo neugodna situacija, potrebe po aktiviranju oz. posredovanju pri prenosu informacij ni bilo. Spremljamo pa situacijo tudi glede obreme- nitve interneta in smo v pripravljenosti. Pogledal sem analizo števila vzpostavljenih radioamaterskih zvez po svetu v tem obdobju. V času od 6. marca se je to število povečalo za okrog 50 odstotkov. Medtem ko je naš hobi v normalnih razmerah takšen, da smo radioamaterji običajno doma, izolirani od okolice, za svojo radijsko postajo in slu- šalkami na glavi, nam obdobje karantene daje možnost, da smo za radijsko postajo še več in na varen način spoznamo še več prijateljev po svetu,“ še pove Aleksander Špindler, predsednik Radiokluba Ptuj, ki je v stalnih stikih tudi z Zvezo radioamaterjev Slovenije, kjer prav tako redno spremljajo dogajanje na terenu. V stalnih stikih so tudi s CZ, ki bo sporočila, če jih bo potrebovala, kot tudi z radioamaterji iz sosednjih držav in širšega okolja. Zelo pa so veseli vsakega oglašanja radioamaterjev preko radijskih valov domačega okolja, da se tudi na ta način vzdržujejo socialni kontakti, so povedali v Zvezi radioamater- jev Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Tudi aktivnosti radioklubov so v tem času okrnjene. Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  14. aprila 2020 Po Sloveniji 19 vodi Sibil Svilan. Po ocenah naših sogovornikov bi lahko shemo v najboljšem primeru uvedli konec meseca. Kljub vsemu je že zdaj jasno, da Slovenija z ukrepi za reševanje likvidnosti zamuja in da bodo pod- jetja do nujno potrebnega denarja prišla prepozno. Tudi izkušnje s pr- vim protikoronskim zakonom ka- žejo, da se lahko priprava in spre- jem ukrepov zavleče. Prestavljanje razpisov Mnoga podjetja v teh dneh išče- jo pot, kako prebroditi naslednjih nekaj tednov in kako pravočasno priti do svežih sredstev. Svoje upe po naših informacijah polagajo v dva državna razpisa: Slovenskega podjetniškega sklada in SID-ban- ke. Prvi je 25 milijonov evrov vre- den razpis podjetniškega sklada, v okviru katerega bodo za podje- tja na voljo likvidnostna posojila v višini od 40 do 125 tisoč evrov. Na- menjena so podjetjem z najmanj dvema in največ 50 zaposlenimi, odobrili pa naj bi do 400 posojil. Prioritetno bi ga dajali podjetjem v hotelirstvu, gostinstvu, turističnih storitvah, dobavnih verigah za av- tomobilsko industrijo ... Razpis bi moral biti po napo- vedih zunaj že 27. marca, vendar se to doselj še ni zgodilo. Zakaj, na podjetniškem skladu pod vod- stvom Maje Tomanič-Vidović niso pojasnili. Povedali so le, da na sple- tni strani objavljajo »vse ukrepe, ki so trenutno že na voljo, in vse ukrepe, ki še bodo«. Med njimi je tudi 80 milijonov evrov težak raz- pis za zavarovanje bančnih posojil, vendar je ta namenjen izključno fi - nanciranju investicijskih projektov in obratnih sredstev. Zdrava podjetja bodo dobila denar Podjetniki si bistveno več sredstev obetajo od SID-banke. Njena sredstva so namreč za zdaj na voljo predvsem velikim podje- tjem, pomaga pa tudi pri fi nanci- ranju podjetij, ki se z državo dogo- vorijo za dobavo zaščitne opreme. Neuradno so v SID-banki obja- vo razpisa – krizno fi nanciranje za mikro, mala in srednje velika pod- jetja – napovedali za drugo polo- vico marca, a z njim že zamujajo. Najprej so njegovo objavo presta- vili v začetek tega meseca, po zad- njih informacijah pa bo objavljen v teh dneh. Ob vsem tem je treba upošteva- ti še, da po objavi razpisa traja še vsaj teden dni, da podjetja s pod- jetniškim skladom in SID-banko uredijo vso potrebno dokumen- tacijo. Šele nato pride do izplačila sredstev. Podjetja pa lahko kljub vsemu še vedno računajo na pomoč komer- cialnih bank. Po besedah sogovor- nika iz ene izmed večjih bank bodo podjetjem priskočili na pomoč z manjšimi krediti, da bodo lahko izplačala plače. Želijo namreč ob- držati dober odnos s komitenti in jih ne spravljati v še večje težave. Toda to velja zgolj za dobro stoje- ča podjetja. Za tiste, ki so se že prej prebijali iz meseca v mesec, bodo vrata bank zaprta in očitno tudi države. ec dni u zmanjkalo denarja za plače? kov, prihajajo odločilni dnevi. Bodo našla dovolj denarja za izplačila plač zaposlenim ali pa se bodo morala posloviti od državne pomoči? stotisoč evrov izgube o gospodarstvo, letos pa hoteli zaradi epidemije novega koronavirusa ostajajo zaprti. Izpad pad prometa ob odpovedi rezervacij zelo velik, opozarjajo v turizmu. ritvi razmer zaprti. »Naša osnovna skrb v tej situaciji je poskrbeti za zdravje zaposlenih, ohraniti čim več zaposlitev in narediti vse za stabilno poslovanje družbe,« so poudarili. V Istrabenz Turizmu so pojasnili, da je predvideno zaprtje njihovih hotelov do 15. maja. V primeru iz- boljšanja splošnega stanja in raz- mer na trgu, pa so pripravljeni na hitro odprtje hotelov. Kar se tiče kadra, so, podobno kot v drugih turističnih podjetjih, zaposlene ve- činoma napotili na čakanje na delo, le peščica jih dela od doma, nekaj pa jih je v tem času pokoristilo ure. Zelo velik izpad prihodkov bodo imeli hotelirji v času velikonočnih in prvomajskih praznikov. V sku- pini Sava Hotels & Resorts so bili omenjeni prazniki v zadnjih letih tradicionalno zelo dobri. Še pred mesecem dni so bile napovedi tudi za letošnje praznike na približno enaki ravni kot pretekla leta. »Gle- de na to, da smo letos, skladno z odlokom vlade zaprti, pa smo z go- sti v večjem delu dogovorili presta- vitve njihovih počitnic na kasnejši termin,« so pojasnili. Terme in zdravilišča: pričakujejo zelo počasno okrevanje Ponekod imajo ponudniki turi- stičnih namestitev še vedno v sis- temu rezervacije za prvomajske praznike, ki doslej še niso bile stor- nirane, saj še ni jasno, ali bodo tak- rat že lahko obratovali. V Termah Olimia imajo tako v sistemu med rezervacijami zaenkrat še okoli 120 oseb, kar je le 10 odstotkov od tega, kar je običajno za prvi maj. Večinoma so to domači gostje in približno tretjina tujcev iz bližnjih držav, so pojasnili v Termah Olimia. V Rimskih Termah medtem re- zervacije za prvomajske praznike kažejo na 40-odstotno zasede- nost, pri čemer imajo rezervacije iz Avstrije, Nemčije in nekaj iz Slo- venije. Večina že potrjenih rezer- vacij pa je bila stornirana oziroma prestavljena na druge termine, so pojasnili v Rimskih Termah, kjer prav tako še ne vedo, ali bodo za prvomajske praznike že lahko de- lovali. Kot je izpostavil direktor Skup- nosti slovenskih naravnih zdra- vilišč Iztok Altbauer, se z vsakim dnem ekonomska škoda povečuje za več sto tisoč evrov. V vseh zdra- viliščih, razen v treh, kjer so najtežji pacienti na negovalnih oddelkih po posebnem varnostnem režimu na- poteni na rehabilitacijo, so vse za- poslene poslali na koriščenje viška ur ali lanskega dopusta oziroma na čakanje. Na treh negovalnih oddel- kih pa dela samo zdravstveno ose- bje. »Ko bodo zdravilišča ponovno lahko začela delovati, pričakujemo zelo počasno okrevanje, ki bo v veliki meri odvisno od veljavnih zdravstvenih predpisov in navodil. Največje zaupanje bo doseženo, ko bomo imeli zares zanesljiva zdravila in spoznanje, da lahko tudi ob morebitni okužbi bolezen pre- bolimo brez (naj)hujših posledic. Šele takrat se bo turizem pričel počasi vračati in postopno rasti,« je ocenil Altbauer. Po epidemiji bo treba poslovati drugače V Sava Turizmu so prepričani, da bo vlada v pravem trenutku oceni- la, kdaj je varno zagnati turistično Foto: ČG Evropi grozi izguba 10 milijonov delovnih mest Turizem je panoga, ki bo zaradi epidemije novega koronavirusa utrpela največjo škodo, so poudarili na Slovenski turistični organizaciji (STO). Po ocenah Svetovnega potovalnega sveta je v Evropi pričakovati izgubo 10 milijonov delovnih mest. Izguba v turističnem bruto domačem proizvodu (BDP) naj bi v Evropi znašala 552 milijard dolarjev. »Število delovnih mest, ki so ogrožena v sektorju potovanj in turizma po vsem svetu, dosega neverjetnih 75 milijonov, kar prinaša resne skrbi za milijone družin po vsem svetu,« je opozorila prva dama WTTC Gloria Guevara. Globalna izguba sektorja naj bi znašala 2100 milijard dolarjev. Foto: M24 Foto: M24 do izplačala plač, pa ne bodo upravičena do državnega denarja in tvegajo celo plačilo kazni. gospodarstvo. Vpliv na to bodo imeli varnostni ukrepi oziroma omejitve tako doma kot v tujini, pa tudi odpiranje meja, saj velik delež predstavljajo tuji gostje. »Vsekakor pa moramo biti pripravljeni na po- novno odprtje s številnimi ukrepi, ki bodo preprečevali širjenje okuž- be in zagotavljali našim gostom varno bivanje,« so izpostavili. Kar se tiče rezervacij za poletje in jesen, trenutno beležijo odpove- di individualnih gostov za poletje v manjšem obsegu, za jesen pa še ne. Ker želi za obdobje april in maj veliko gostov rezervacije odpove- dati, jih spodbujajo, da bi jih čim več prestavili na prihajajoče mese- ce. »Hkrati se pripravljamo tudi na obdobje po epidemiji, ko bo pot- rebno sprejeti t.i. novo realnost z novimi poslovnimi modeli in načini poslovanja,« so pojasnili. Foto: Dreamstime/M24 Foto: Sta/M24 Prioritetno bi likvidnostna posojila dajali podjetjem v hotelirstvu, gostin- stvu, turističnih storitvah, dobavnih verigah za avtomobilsko industrijo in tako dalje. Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  14. aprila 2020Križemkražem20 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (50) Muškat je eno izmed tistih mest, ki sem jih obiskala večkrat. Spomini se začnejo na nek sončen dan (kot so v bistvu vsi omanski dnevi), ko kolesarim do bližnje vasice – z ruto na gla- vi in dolgimi rokavi – saj nisem vajena puščavskih žarkov. S sabo tovorim litre vode, ki hit- ro postane topla kot nedeljska juha … Morda zaradi vročine, morda zaradi grobe ceste mi poči guma. Za menoj ustavi razmajan poltovornjak, ki me v duhu gostoljubnosti pope- lje nazaj do pristanišča. Drugi spomin me vodi do popoldne- va, ko svoji najboljši prijateljici kupujem parfum na oljni osnovi – zaradi močnih vonjav dva dni ne ločim vonja limone od zrez- ka. Tretjič se v peklenski vročini povzpnem na skalnat grič nad mestom. S skromno zalogo vode med ozkimi stezami vsa- ke toliko zatavam. Ne srečam niti divjih koz, kaj šele človeške duše z zalogo pijače. Nek drug dan si privoščim tradicionalno hrano v eni izmed restavracij, spet naslednjič pa se skoraj za- dušim v gneči ljudi in pretepu vonjev na ribji tržnici. Muškat je dišeče, pisano mesto, ki leži med skalami in peskom. Je mesto, ki te ne pusti hladnega (s tem ne mislim zgolj tega, da je tam vroče). Muškat te navduši. Najprej prehodiš tu- ristično sosesko, nato te dan za dnem vleče naprej, da raziščeš še kak košček tega suhega mesta. In naslednjič še košček. Med raziskovanjem te vodi mo- čan ritem mesta, vroče sonce, mlačen veter z morja in vonj po šavermi (različica turškega kebaba). Mesto se ti mota pred nogami podobno kot prodaja- lec, ki mi po zasoljeni ceni želi podtakniti šal. Nežen, mehak, barvit – ko ga nadenem, se zdi, da je del srca postal arabski. Foto: M. Toplak Muškat, Oman Gre za skupno 6.500 izdelkov iz poslovnega programa Beauty Care ter drugih izdelkov za oseb- no higieno, so sporočili iz podjetja. Predstavniki podjetja so obe- nem predali tudi 46 prenosnih ra- čunalnikov predstavnikom osnov- nih šol Franceta Prešerna, Ribnica na Pohorju, Limbuš in Kungota ter Waldorfski šoli Maribor, s čimer želijo omogočiti enake možnosti kakovostnega učenja od doma tudi učencem teh osnovnih šol. »V družbi Henkel smo zavezani nuditi pomoč pri reševanju izziva, s katerim se trenutno sooča dobr- šen del sveta. Prepričani smo, da kot posameznik lahko naredimo veliko, kot družba še več. Spo- štovanje in skrb za dobrobit vseh v družbi sta v teh nepredvidljivih časih še posebno pomembna, ter z zagotavljanjem pomoči tistim, ki to najbolj potrebujejo, skupaj ustvarjamo boljši jutri za prihod- nje generacije,« je ob današnji predaji donacije dejal direktor družbe Henkel Maribor Christof Vollstedt. Podravje  Donacija Henkla trem CSD 6.500 izdelkov za osebno nego Družba Henkel Maribor je centrom za socialno delo (CSD) Maribor, Ptuj in Ormož ter maribor- skemu zdravstvenemu domu podarila dve toni izdelkov v sklopu globalnega programa zajezitve epidemije novega koronavirusa. Foto: Arhiv podjetja Henkel Ormož  Zanimanje za poročne obrede v maju ostaja Marec in april brez porok Na ormoški upravni enoti marčevske in aprilske poroke niso bile načrtovane, majskih porok pa za zdaj še niso odpovedali ali prestavili. Koronavirus je prekrižal tudi na- črte parom, ki so v času epidemije želeli stopiti »v zakonski jarem«, saj v skladu z navodili države upravne enote trenutno ne more- jo sklepati zakonskih zvez. K sreči na UE Ormož v tem času sploh ni bilo načrtovanih porok, tako da jih ni bilo treba odpovedati. Sezona porok se sicer dodobra začne v maju, teh porok pa za zdaj še niso odpovedali. Pari namreč še vedno upajo, da se bo stanje dotlej umirilo. »Za mesec maj so napo- vedane poroke za 9. maj, 16. maj in 23. maj 2020,« so sporočili z upravne enote, kjer za zdaj prav tako ne beležijo odpovedi porok za naslednje mesece. V letu 2018 je bilo po podatkih državnega statističnega urada sicer sklenjenih 7.256 zakonskih zvez ali 775 (12,0 %) več kot v letu 2017. Naj- več parov, več kot 1.100, se jih je poročilo junija, več kot 1.000 parov še v maju, avgustu in septembru. Za veliko število parov, ki so se poročili v letu 2018, je bil najsrečnejši dan 18. avgust. Na ta dan je sklenilo zakon- sko zvezo največ parov (276). Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 14. do 20. aprila 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€€  Bik  ☺☺ €€  Dvojcka  ☺☺☺ €  Rak  ☺☺ €  Lev  ☺ €€  Devica  ☺☺☺ €€  Tehtnica  ☺ €  Škorpijon  ☺☺ €€€  Strelec  ☺☺☺ €€  Kozorog  ☺☺ €€€  Vodnar  ☺☺☺ €  Ribi  ☺☺ €€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 20. aprila. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Eva Haložan, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 4 8 4 2 1 8 7 3 8 6 4 5 9 3 1 8 1 5 1 4 5 2 7 7 9 1 torek  14. aprila 2020 Za kratek čas 21 Koronačasi so čas za brskanje po možganih. Svojih in tujih. Potem je seveda treba rezultate mozganja obelodaniti širnemu svetu. So pa nekateri, ki v svojih glavah ne najdejo nič pametnega – žalibog je takih, če sklepamo po zapisih na raznih spletih, veliko –, in ti začnejo brskati po tujih glavah. Kamor sicer nimajo dostopa, ampak seveda ‚vedo‘: če je oseba blond – tam ne bo nič pametnega; če je oseba s krivim nosom – bog nas varji, to so hudobci!; če je oseba ‚drugačna‘ – kaj pa on(a) ve!; če je z desne politične strani – domobranec; če je z leve – komunajzar; če je na sredini – pizdek, ki se ne ve odločiti; če upošteva zakone – ovca, ki nima svoje hrbtenice; če ne upošteva zakonodaje – anarhist, ki nam želi, da vsi pocrkamo ... V tem duhu smo lahko minule dni (pa najbrž je tako še danes) brali globoko(ne)umne izjave o tem, kaj je nekdo sporočil mami Evropi v zvezi s slovenskimi novinarji. Na kratko: nekdo je slovenske novinarje zašpecal, da so nekoristni nebodigatreba, ki gledajo samo svojo rit. In navedel, kako so se spajdašili s politiko ali obratno – kako so politiki šli v novinarstvo. To so seveda storili ‚njihovi‘, ne ‚naši‘. Pa se je oglasil ‚glas ljudstva‘. Eni ogorčeni, da si je nekdo drznil dregniti po nedotakljivih, pametnih, široko razgledanih novinarjih (čeprav človek o tej razgledanosti podvomi, če posluša državne tiskovne konference in ‚pametna‘ vprašanja novinarjev!), drugi privoščljivi, ker si je to drznil storiti. In v tem stilu se (ne)umljenje nadaljuje. Eni govorijo o špeckahlah, ki so Slovenijo zatožile Evropi, drugi so bolj za Prilažiče – tiste, ki sicer niso nič zatožili, ampak so samo namignili, Evropa in Slovenci pa naj si razlagajo po svoje. (Saj se spomnite tiste o Laži in Prilažiču: Laž je v gostilni razlagala, da je videla morje goreti, pa so jo ogorčeni poslušalci nahoblali; za njo je prišel Prilažič in razlagal, da je videl dolgo kolono voz s pečenimi ribami, a ne ve, od kod so. ‚Morje je gorelo!‘ so mu razložili gostilniški gostje – in ga nahoblali, ker je upal trditi, da to ni res.) Ja – postali smo dežela Lažičev in Prilažičev. Eni levi, drugi desni, tretji sredinski pizdeki ... Daleč od šanka Špeckahla ali Prilažič? Ob predaji donacije je predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić poudaril, da so večkrat dokazali, da stojijo ob strani najbolj potrebnim. Z obema organizacijama že dolga leta sodelujejo in tradicionalno do- nirajo hrano in osnovne izdelke za socialno ogrožene. »Vedno znova upamo, da bo potreba po taki pomoči vedno manjša, pa je realnost, žal, drugačna,« je dejal. Po njegovih besedah pa je v sedanjih izrednih razmerah potreba socialno šibkih družin po pomoči nujna in pereča. Ob tem je izrazil upanje, da jim bo današnja donacija vsaj nekoliko olajšala skrbi glede najbolj osnovnih potrebščin. Predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž se je za dragoceno pomoč zahvalila tudi v imenu najbolj ranljivih, ki bodo pomoč prejeli v prihodnjih dneh. »V času, ko življenje teče precej drugače, kot smo bili navajeni, se pojavljajo nove stiske. Poleg več kot 90.000 družin in posa- meznikov, ki smo jim pomagali pred epidemijo in jim pomagamo naprej, na pomoč pokličejo mnogi, ki so se zmogli samostojno preživljati še ne- dolgo nazaj,« je povedala. Po njenih besedah je to do zdaj največja tovr- stna donacija, ki bo vsem najbolj ranljivim zelo pomagala olajšati stisko. »Slovenska karitas je hvaležna za darovano hrano in higienske pripo- močke za socialno ogrožena gospodinjstva in še posebej za starejše, ki so v času epidemije najbolj ogroženi,« je dejal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Spomnil je, da so v prvih treh tednih epidemije s hrano oskrbeli več kot 14.300 od 44.000 socialno ogroženih, ki jih redno oskrbujejo. Razdelili so 210 ton hrane in oskrbeli tudi 690 novih gospo- dinjstev, ki so prvič potrebovala pomoč. Z darovano hrano bodo sesta- vili pakete s celovito pomočjo in preživetje za dva tedna, ki jih bodo lahko uporabljali v intervencijah v povezavi s civilno zaščito. Slovenija  Mercatorjeva donacija za RKS in Karitas 30 ton nujne pomoči za socialno ogrožene Mercator je Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas predal približno 30 ton živil in higienskih potrebščin za so- cialno ogrožene družine in posameznike. Pakete bodo zače- li prejemati že v prihodnjih dneh. Obe organizaciji opažata večje povpraševanje po paketih pomoči. Foto: Arhiv podjetja Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  14. aprila 2020Poslovna in druga sporočila22 ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! Nakupovalni 49,90 € 29,90 € GARANTIRANA @najnakupi -20% IZDELANO V ITALIJI -17% Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te d n ik .s i Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  14. aprila 2020 Oglasi in objave 23 Skromno si živela, v življenju mnogo si pretrpela, nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Zdaj mirno spiš, a v naših srcih še vedno živiš. Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letu za vedno zapustila naša draga Elizabeta Golnar IZ SLAVŠINE 54 Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopali- šču pri Svetem Andražu v Slov. goricah. Vsi tvoji SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. KUPIMO traktor, lahko slabše ohranjen, in priključke. Tel. 041 680 684. BELE kokoši, težke od 3,5 do 4 kg, in purane, 6-tedenske. Naročila po tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. NESNICE, 19-tedenske, rjave, grahaste, črne, sussex, leghorn in arokane. Naroči- la po tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. Andrej Vaupotič, Kidričevo, Tovarniška cesta 14, roj. 1941 – umrl 31. marca 2020; Alojzij Zadravec, Strezetina 12, roj. 1937 – umrl 7. aprila 2020; Marija Kavčič, roj. Vuzem, Pušenci 25, roj. 1941 – umrla 7. aprila 2020. Umrli so Ne spreglejte v n ovi Zarji Jani! Vsak torekNa izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99. Čudežno vmesno postenje: tako smo jedli pred 40 leti SHUJŠAJMO V KARANTENI Vsako sredo ZA ZVEZDE www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE ZGODBA TEDNA Vojni dobičkarji epidemije: kdo vse se bo okoristil z milijonskimi posli INTERVJU Milan Krek, NIJZ: Brez ukrepov bi v epidemiji lahko umrlo 90 tisoč Slovencev DOSJE Iskanje izhoda iz karantene: postopno in previdno opuščanje omejitev OBRAZI PODJETNIŠTVA Kmetija Peterka: vse leto sveža sezonska zelenjava PSS PTUJ, d. o. o. Vošnjakova ulica 6 2250 Ptuj Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona SZ-1 (Ur. list RS, št. 69/03 s spremembami), 23. člena Pravilnika o oddajanju neprofi tnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 14/04 s spremembami) in Javnega razpisa za dodelitev neprofi tnih stanovanj v najem z dne 12. 11. 2019 objavljamo SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA Zap.št. Priimek in ime Točke 1. Krajnčič Darja 380 2. Čeh Zvezdana 360 3. Galič Hotimir 350 4. Janžekovič Tina Ela 330 5. Gašljevič Vladislav 300 6. Slatič Sabina 270 7. Grgur Aleksandra 270 8. Soršak Jožica 260 9. Ljubec Tajda 260 10. Simič Valerija 240 11. Černec Matej 230 12. Vajt Franjo 230 13. Topolovec Maruša 230 14. Širec Leon 220 15. Gregorec Štefan 220 16. Kolarič Anka 200 17. Vrbančič Dejan 190 18. Vogrinec Alenka 170 19. Obran Nataša 170 20. Milošič Ivan 130 Udeleženec razpisa ima možnost pisne pritožbe v roku osem dni po prejemu sklepa o zavrženju ali razvrstitvi na prednostno listo. Pritožbo naslovi na upravo PSS Ptuj, d. o. o., Vošnjakova 6, 2250 Ptuj. Ptuj, 9. 4. 2020 PSS Ptuj, d. o. o. Tako kot reka v daljavo sta se izgubila, odšla sta tiho brez slovesa, za seboj pustila sta spomine na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko vaju, draga ata in mama, več ni. SPOMIN IZ MURETINCEV 9 Čeravno v grobu spita, a v naših srcih še živita, zato pot nas vodi tja, kjer rože vama cvetijo in sveče v spomin gorijo. Hvala vsem, ki ste v mislih z njima, postojite ob njunem grobu in jima prižgete svečo v spomin. Vajini najdražji Franc Strelec 1933–2006 Marija Strelec 1932–2019 Štajerski TEDNIK torek, 14. 4. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes zjutraj bodo padavine od severa zajele večji del Sloveni- je. Meja sneženja se bo pone- kod v notranjosti lahko spustila do nižin. Zapihal bo okrepljen severovzhodni veter, na Pri- morskem zmerna burja. Sredi dneva bodo padavine povsod ponehale, najpozneje v južni Sloveniji. Popoldne se bo delno zjasnilo. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Na inšpektoratu za delo smo preverili podatke glede prejetih prijav zoper delodajalce. Ugo- tavljajo, da je izvajanje ukrepov za zaščito delavcev pogosto po- manjkljivo. Prejeli so več kot 120 prijav: »Nanašajo se predvsem na neizvajanje ukrepov; na zadostno razdaljo, zaščitne maske, zaščitne rokavice, sredstva za razkuže- vanje telesa in (ne)razkuževanje delovnih površin.« Največji problem predstavlja prav uporaba zaščitnih mask. Na eni strani so delodajalci, ki naj bi imeli težave z njihovo dobavo, na drugi pa delavci, ki maske imajo, pa jih ne uporabljajo, saj naj bi jih ovirale pri delu. Zelo veliko prijav se nanaša tudi na enostransko odrejanje letnega dopusta, koriščenje viška ur, nekaj pa na odpovedi pogodb o zaposlitvi oziroma podpisova- nje sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi … »Delodajalce pozivamo, da do- sledno izvajajo ukrepe za zagota- vljanje zdravega in varnega dela ter spoštovanje drugih pravic iz delovnega razmerja. Še posebej poudarjamo pomen posvetova- nja z izvajalci medicine dela, ki lahko v teh razmerah predlagajo najkonkretnejše in najučinkovitej- še ukrepe za vsak posamezni de- lovni proces. Pomembno je tudi, da delavci upoštevajo navodila delodajalcev in da na morebitne nepravilnosti opozorijo pooblaš- čenega strokovnega delavca oziroma svoje predstavnike,« po- udarjajo na inšpektoratu za delo, ki je trenutno izredno zaposlen tudi s svetovanji. Od razglasitve epidemije so prejeli okrog 200 za- prosil za strokovno pomoč glede posameznih pravic iz delovnega razmerja ter varnosti in zdravja pri delu. Slovenija  Kako je z varnostjo delavcev, ki delajo Inšpektorat za delo prejel več kot 120 prijav Koliko časa bo potrebovalo gospodarstvo, da si bo opomoglo od trenutne krize, je praktično nemogoče napovedati. Podjetniki so v negotovosti, saj še vedno ni jasno, kdaj se bo življenje vrnilo v stare tirnice. Številna podjetja pa ves čas t. i. koronakrize obratujejo in se (bolj ali manj) trudijo zagotoviti zaščitno opremo ter ustrezne delovne pogoje za delavce. Foto: sta/M24 Nestrinjanje s številnimi pozivi in ukrepi Vlade na področju skrbi za stanovalce v domovih upoko- jencev v času epidemije je Skup- nost socialnih zavodov Slovenije izrazila že v začetku tega meseca. Kljub temu se navodila pristojnih doslej niso spremenila, obljube pa so ostale neuresničene. A Skup- nost pri svojih zahtevah namerava vztrajati, v petek so namreč na vlado naslovili nov poziv z zahte- vo, da nemudoma ukrepajo. Ker so domovi upokojencev postali glavna žarišča koronavirusa, naj bi stvari uhajale iz rok. Skrb za obo- lele je prepuščena zaposlenim v domovih, ki za zdravljenje niso usposobljeni. Vlado so zato pozva- li, da tja nemudoma prerazporedi zdravstvene strokovnjake. V domovih še vedno brez zdravnikov »Domovi za starejše izvajajo predpisane ukrepe in dosledno upoštevajo strokovna navodila za preprečevanje in zajezitev okužb z virusom sars-cov-2, brez takojšnjih kadrovskih okrepitev pa ne mo- rejo prevzeti odgovornosti za za- gotavljanje primerne zdravstvene obravnave obolelih stanovalcev. Kljub zatrjevanju odgovornih, da so bolnišnice pripeljali v domove, v slednjih še vedno ni zagotovlje- na niti prisotnost zdravnikov splo- šne medicine, predpisana po ve- ljavnem kadrovskem normativu. Prav tako niso zagotovljeni zdrav- niki specialisti in drugi zdravstveni delavci, ki so nujni za strokovno obravnavo stanovalcev s korona- virusno boleznijo covid-19,« so za- pisali v Skupnosti. Ob tem izpostavljajo zaskrblju- joč podatek, da je bila od več kot 230 stanovalcev s koronavirusno boleznijo na bolnišnično zdravlje- nje napotena približno desetina obolelih. To po mnenju Skupnosti kaže na neenakopravno obravna- vo starejših. V pozivu Vlado opo- minjajo, da so vsi državljani upra- vičeni do najboljše in enakovredne zdravstvene obravnave v za to primernem okolju in ob primerni strokovni in kadrovski podpori: » Domovi za starejše v trenutnih pogojih tega nikakor ne morejo zagotavljati.« Izrazili so tudi začudenje nad prizadevanji odgovornih, da soci- alnovarstvene zavode spremenijo v zasilne ustanove za zdravljenje starostnikov s koronavirusno bo- leznijo, sploh ob dejstvu, da zmo- gljivosti v bolnišnicah niso zapol- njene. Trenutno stanje po mnenju Skupnosti predstavlja kršitev te- meljnih človekovih pravic, zato zahtevajo, da se v domove za starejše nemudoma prerazporedi zdravstvene strokovnjake. Slovenija  Novo opozorilo Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Si starostniki s koronavirusom v domovih upokojencev ne zaslužijo zdravniške oskrbe?! Skupnost socialnih zavodov Slovenije je v petek objavila nov poziv vladi, da nemudoma uredi zaskrbljujoče stanje v domovih upo- kojencev. Vztrajajo namreč, da stanovalci, okuženi s koronavirusom, nimajo primerne zdravstvene oskrbe in zavračajo trditve odgovornih, da so bolnišnice pripeljali v domove. Foto: ČG So starostniki res prikrajšani za primerno oskrbo v primeru obolevanja s covid-19? Foto: Črtomir Goznik Slovenija  Farmacevti opozarjajo Ne kupujte nepreverjenih testov Pri Fakulteti za farmacijo Univerze Ljubljana deluje sklupina za spremljanje novosti na področju zdravil in cepiv pri okužbi z virusom sars cov-2. Ta je v tem obdobju pandemije na javnost naslovila že več sporočil. V najnovejšem poziva, da ljudje naj ne kupujejo nepreverjenih testov za dokazovanje okužb z novim koronavirusom. Pojavile so se namreč spletne ponudbe za samotestiranje na okužbo z novim koronavirusom. Nevarnost nepreverjenih testov je ravno v premajhni specifi čnosti, saj test brez certifi katov in rigoroznih preverjanj lahko pokaže lažno pozitivno reakcijo (reagira s protitelesi, ki so nastala zaradi okužb z drugimi nenevarnimi koronavirusi ped časom sars-cov-2). Tako dobi posameznik, ki se samotestira z neustreznim testom, napačno informacijo, da je prebolel okužbo z novim koronavirusom, ki povzroča bolezen covid-19. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si