Kamniški OBČAN Št. 7 Prvič smo praznovali nov občinski praznik Podeljena občinska priznanja »Po petih letih so kamniški občinarji določili in razglasili nov občinski praznik, ki je posvečen spominu na rojstvo Rudolfa Maistra« je uvodoma na slavnostni akademiji v šoli Rudolfa Maistra dejal župan Tone Smolnikar, potem ko je pozdravil občinske svetnike, letošnje dobitnike priznanj in goste, med njimi tudi Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije. Župan je še dodal, da ima o liku generala in pesnika Rudolfa Maistra najboljše mnenje in da so se Kamničani svojemu velikemu sinu že doslej kar dostojno oddolžili ter da bi navsezadnje ne bilo nič bogokletnega, če bi obdržali dosedanji občinski praznik, ker je simboliziral upor proti okupatorju, za kar gre navsezadnje tudi pri generalu Maistru. Župan Smolnikar je na koncu svojega govora, v katerem je omenil še nekatere zaslužne Ka-mničane, čeprav poslovenjene tujce ali potujčene Slovence, ki so veliko storili za Kamnik, med njimi podjetnika Aloisa Prasch-nikarja, župana med nemško okupacijo barona Rehbacha, ki je rešil Kamnik pred razstreli-tvijo Barutane. Spomnil pa se je tudi na modernega slovenskega kiparja Jakoba Savinška, ki kot rojak v Kamniku še nima niti skromne spominske plošče. Nato je prebral pismo zgodovinskega društva v Mariboru. V pismu je predsednik tega društva prof. Marjan Matjašič med drugim zapisal: »Hvala vam, da ste za občinski praznik Vaše občine sprejeli rojstni dan Vašega rojaka, generala Maistra, ki je zaslužen, da imamo danes neodvisno državo. .. ...Hvala Vam, Kamničani, saj rešujete čast slovenskega naroda. Žalostno je, da se svojega generala ne spomnijo na današnji dan predstavniki Maribora, čeprav smo Mariborčani na generalovi strani... Upamo in menimo, da nas boste podprli, da bi tudi v Ljubljani slovenske oblasti postavile spomenik generalu Maistru in se mu tako oddolžile za pokončno in kremenito dejanje leta 1918...« Župan Tone Smolnikarje nato podelil letošnja priznanja občine Kamnik enajstim posameznikom in Frančiškanskemu samostanu, ki je ob 500-letnici ob- stoja prejel zlato plaketo občine Kamnik. Prevzel pa jo je pater Miroslav Batarilo, vikar samostana. Naziv častnega občana občine Kamnik je bil podeljen Tonetu Cererju, uspešnemu športniku plavalcu, ki pa živi v Ameriki in se podelitve ni mogel udeležiti. Zlato plaketa občine Kamnik so prejeli naslednji posamezniki: pisatelj Ivo Zorman, skladatelj in dirigent Samo Vremšak, amaterski gledališki režiser Franc Štebe, dolgoletni javni delavec pri urejanju cest v občini Dušan Jese-nik, direktor SCT Ivan Zidar, Leto XXXV ki je v svoji zahvali med drugim dejal, da je bil prijetno presenečen, še posebej zato, ker je zadnji čas deležen presenečenj drugačne vrste. Iz nagovora predsednika Milana Kučana Čestitam občini Kamnik k občinskemu prazniku, tudi zato, da ste izbrali za svoj praznik rojstni dan Rudolfa Maistra. General Maister je bil marsikaj, predvsem pa je bil rodoljub, bil je človek, ki je vse, kar je počel, delal v korist slovenskega naroda in njegove prihodnosti. Izjemno naklonjenost uživajo tisti narodi, ki jim je dano, da imajo takšne ljudi v svoji preteklosti. To je zlasti pomembno za male narode in za njihovo samozavest takrat, kadar je stiska, kadar je PREJEMNIKI PRIZNANJ OBČINE KAMNIK: (prva vrsta z leve) Dušan Jesenik, Anton Burja, Marija Reba, Franc Štebe, Marija Štebe (za F. Štebeta Moste), Vinko Petek, (druga vrsta z leve) Ivo Zorman, župan Tone Smolnikar, vikar Fr. samostana p. Miroslav Batarilo, Ivan Zidar, predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik, Samo Vremšak in Tone Ftičar (fs) Poskrbimo za svoje okolje 3. stran Dr. Niko Sadnikar 6. stran Športno pismo Toneta Cererja 8. stran Odprava na Mont Everest 10. stran predsednica KS Mekinje Marija Reba in Veterinar Anton Burja. Srebrno plaketo pa so prejeli, posmrtno nekdanji predsednik KS Moste Franc Štebe, podjetnik-inovator Vinko Petek in kulturni delavec Tone Ftičar. Spominsko priznanje občine Kamnik pa je po sklepu občinskega sveta župan izročil predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu, Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 > Velika ponudba obutve in oblačil za prijetne pomladne dni: modna obutev, športni copati, rolerji, kavbojke, trenirke, puloverji, majice, bluze in še in še... Pri tolikšni izbiri imamo gotovo za vsakogar kaj lepega! Naslednja, 8. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 25. aprila. Prispevke sprejemamo do srede, 17. aprila; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 23. aprila. narod ogrožen. Tudi danes bi potrebovali take ljudi. Slovenska država si še zmeraj ni povsem zagotovila svojega mesta v mednarodni skupnosti. Še vedno nismo do kraja zagotovili svojega obstoja in svoje prepoznavnosti v današnjem svetu, ki ni prav prijazen... V kulturnem programu, ki ga je povezovala Nataša Dolenc, radijska in TV napovedovalka, so sodelovali s predstavitvijo Maistrovih pesmi in pesmi ostalih kamniških literatov Frana Albrehta, Radivoja Peterlina Pe-truške, Franceta Balantiča in Iva Zormana dramski igralec Zvone Hribar, tercet Veronika in pevski zbor Cantemus. Nadaljevanje na 2. strani Kamnik, Samostanska 24 (nad Samčevim predorom) tel.: 817-506 Nova trgovina z žensko konfekcijo znanih proizvajalcev Labod, Vezenina Bled... Obiščite nas od 9. do" 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. LEPO JE BITI ŽENSKA. Kamnik, 11. aprila 1996 Ob 7. aprilu - svetovnem dnevu zdravja Zdrava mesta -za boljše življenje Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen projektu SZO (Svetovne zdravstvene organizacije) Zdrava mesta. Število ljudi po svetu, ki iivijo v mestih, se povečuje. Ob koncu tega stoletja bo več kot polovica svetovnega prebivalstva Uvela v mestih in 24 največjih mest na svetu bo imelo prek 10 milij. prebivalcev. Tako se ustvarjajo pogoji, ki so zdravju škodljivi in celo ogroiajo življenja ljudi. Zaradi takih alarmantnih okoliščin je nastal Program SZO Zdrava mesta. Cilj programa je spodbujati lokalne vlade In združenja, da povežejo prizadevanja za izboljšanje urbanega zdravstva in reševanje problemov okolja. Do danes je bil Program Zdrava mesta izjemno uspešen. V več kot 1000 mestih po svetu je bil sprejet kot model za pospeševanje urbanega zdravja - zlasti skupin prebivalstva z nizkimi dohodki Mnogi mestni sveti uporabljajo geslo »ZDRAVA MESTA«, da z njim propagirajo zdravstvena vprašanja in probfeme okolja. Ponekod pa so zamisel razširili in vključili še druge družbene sektorje, na primer »Zdravi otoki«, »Zdrave vasi« in celo »Zdrave šole«. (iz poslanice generalnega direktorja SZO Hiroshija Na-kajime) Evropa se v ta projekt SZO vključuje s 35 izbranimi projektnimi mesti, kjer se izpolnjevanje meril za zdravo mesto enkrat letno preverja. V posameznih evropskih državah pa so nastale nacionalne mreže zdravih mest. Slovenska mreža zdravih mest je bila ustanovljena 20. maja 1992 v Mariboru. Povezuje prva slovenska projektna mesta Maribor, Celje in Ljubljano ter njim pridružena mesta Trebnje, Novo Gorico, Ptuj in Novo mesto. Za pridružitev v gibanju pa se pripravljajo še nekatera slovenska mesta: Cerkno, Radovljica, Mengeš, Izola, Piran, Koper, R. Slatina, S. Gradec, Krško... ' Mreže zdravih mest posameznih evropskih držav so se leta 1944 povezale v Združenju nacionalnih mrež zdravih mest, imenovanem EVRONET, katerega sedež je bil oktobra 1995 prenesen iz Toulousa (Francija) v Maribor. Kako se mesto lahko vključi v ta projekt? Potrebna je pripravljenost in želja lokalnih oblasti, da za izboljšanje okolja, za zdravje ter kakovost življenja prebivalcev mesta naredijo več in se s tem približajo viziji SZO o zdravem mestu. Zdravje mesta pa ni odvisno samo od lokalnih oblasti, ki imajo pomemben vpliv na zdravo okolje in prebivalstvo, ampak tudi od tebe kot prebivalca mesta oz. vasi. Matematično je dokazljivo, da bo tvoje mesto bolj zdravo, če boš ti kot posameznik bolj zdrav. Zdravje pa ne pomeni le odsotnosti bolezni, temveč prizadevanje, da ostaneš čimbolj zdrav (z ustrezno prehrano, s skrbjo za rekreacijo, opuščanjem zdravju škodljivih navad itd.). Zdravje pomeni tudi prizadevanje za zdravo družinsko ozračje, za tople medčloveške odnose v tvoji okolici... Zdravje tvojega mesta je odvisno tudi od tvojega odnosa do okolja: kako ravnaš z odpadki, kakšen odnos imaš do kemijskih sredstev, pesticidov? Znaš še razmisliti s svojo glavo in se odločati za zdravju in okolju manj škodljivo ravnanje, ali pa se pustiš voditi reklamam, skrbi za svoje ugodje in vsestransko udobje? Vsaj ob svetovnem dnevu zdravja naj ti pride v zavest, da je TUDI OD TEBE ODVISNO ZDRAVJE TVOJEGA MESTA! CERAR MILENA, v.m.s. /O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d, Ljubljana Podružnica Kamnik MISLITE NA PRIHODNOST! Z RENTNIM VARČEVANJEM pri nlb, d.d., Podružnica Kamnik, si zagotovite z mesečnimi obroki ali z enkratno vezavo: • dodatno pokojnino, • pomoč otrokom ali vnukom med študijem, • uresničitev velikih in za sedaj še neuresničenih želja. Tudi z majhnimi mesečnimi vplačili si zagotovite varno prihodnost. Oglasite se v naših poslovalnicah v Kamniku na Glavnem trgu in na Bakovniku. Poslovni čas: ponedeljek, torek, četrtek In petek: 8.00-1100 1400-17.00 sreda: a00-n00 15,00-18,00 Čakamo Vas. Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve! 11. aprila 1996 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Podeljena občinska priznanja Nadaljevanje s 1. strani O priznanjih so dejali: Anton Burja V veliko zadoščenje mi je, da so bili ljudje zadovoljni z mojim delom, ker so me predlagali za to priznanje. Z velikim veseljem in za tistih nekaj ljudi, ampak da je imelo tvoje delo pomen za širši krog ljudi, s katerimi se večkrat niti ne poznaš. Ivo Zorman Prijetno mi je zato, ker mi je dal priznanje Kamnik, ker je to_ moje mesto. Zelo sem navezan Odkritje spominske plošče v avli občine Pred osrednjo slovesnostjo ob letošnjem občinskem prazniku sta predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik in župan Tone Smolnikar v avli občinske stavbe odkrila spominsko ploščo, na kateri je zapisano, da je občinski svet občine Kamnik 20. 12.1995 sklenil razglasiti 29. marec, rojstni dan Rudolfa Maistra za občinski praznik. Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, je ob tej priložnosti med drugim dejal: »Kot lahko preberemo na plošči, ki smo jo ohranili, je bil stari praznik povezan z dogodki iz druge svetovne vojne, ki so še kako tra- čili tudi zato, da presežemo kamniški okvir... Kamničani smo Maistra cenili skozi različna obdobja in ga cenimo tudi danes, morda toliko bolj, ker smo v lastni državi in smo na lastni koži občutili moč usodnih odločitev.« Na slovesnosti je nekaj Maistrovih pesmi zapel ženski tercet Veronika. Nato pa sta župan in predsednik občinskega sveta k plošči položila lovorjev venec. Po končani slovesnosti ob odkritju spominske plošče so vsi udeleženci krenili proti spomeniku generala Maistra, kjer je občinska delegacija v sestavi Tone Smolnikar, Igor Podbrežnik in Ivo Pristovnik položila šopek pomladanskega cvetja. Nato pa so se udeleženci podali proti Maistrovi rojstni hiši na Šutni. F.SVETEU Pisatelj Ivo Zorman je ob svoji 70-letnici prejel zlato plaketo za življenjsko delo, kije bilo posvečeno tudi Kamniku. Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je skupaj z županom Smolnikarjem v avli občinske stavbe ob občinskem prazniku odkril spominsko ploščo. Zlato plaketo je prejela tudi predsednica KS Mekinje Marija Reba tudi za delo pri varovanju okolja. Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, ob prejemu spominskega priznanja: »takega rodoljuba, kot je bil RudolfMaister, bi potrebovali tudi danes...« P. Mirmlav Batarilo, vikar frančiškanskega samostana ob sprejemu zlate plakete. sem opravljal poklic veterinarja. Če bi še enkrat začel živeti, bi se znova odločil zanj. France Štebe To je prijetno presenečenje, ko se zaveš, da nisi delal samo zase nanj, na mesto, nahišenastrehe, celo bolj kot na ljudi, saj kadar se vračam v Kamnik, na njegovih ulicah srečam že malo starih Kamničanov, tistih iz mojih časov... » gično vplivali na našo polpreteklo dobo... ... General Maister je že davno pred našo osamosvojitvijo poosebljal misli o prebujenju slovenskega naroda in vsenaro-dnem zlitju in v tem smislu izvedel usodne vojaške premike na naši severni meji. Veliki duhovi in ustvarjalci, generalovi sodobniki, so se tedaj oklepali jugoslovan-stva kot rešitve slovenskega narodnostnega obstoja. Maister pa je verjel v slovenstvo. S svojim dejanjem je storil prve korake k slovenski samostojnosti... Med več predlogi za občinski praznik smo se za Maistra odlo- Nadaljevanje 14. seje občinskega sveta O osnutku občinskega proračuna 96 Nadaljevanje 14. seje občinskega sveta, 3. aprila 1996, vodila sta jo predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik in podpredsednik Tone Hočevar, je bilo v celoti namenjeno razpravi o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Župan Tone Smolnikar je kot predlagatelj v krajšem uvodu med drugim poudaril tudi nekaj odprtih vprašanj na prihodkovni strani proračuna. Med drugim je dejal, da če bodo na Ustavnem sodišču padle občinske takse za obremenjevanje okolja (o pobudi Mercator-Ete za ustavno presojo smo poročali o prejšnji številki), bo to pomenilo za 136 milijonov manj prihodka v občinski proračun. Na nekatere razprave, kako zagotoviti del prihodkov tudi iz premoženja, pa je odgovoril, da iz tega naslova ni mogoče nič pričakovati, saj občina nima kaj prodajati. V zvezi s pobudami za večja sredstva za turizem, podjetništvo in kmetijstvo pa je dejal, da v državi poleg občinskega proračuna obstaja še najmanj 40 možnosti sofinanciranja teh dejavnosti. Lojze Kolar, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, je po- udaril, da je zaradi velikih potreb in premajhnih razpoložljivih sredstev osnutek bolj namenjen gašenju kot pa razvojnim usmeritvam. Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor, je ob obrazložitvi tega dela proračuna dejal, da so samo krajevne skupnosti vložile za okrog 800 milijonov SIT zahtevkov, dejansko pa bo možno pokriti le desetino tega. K osnutku proračuna je odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem vprašal, kaj je z dejavnostmi, ki so opredeljene kot prednostne. Zakaj ni nič denarja namenjenega npr. obnovi vasi, vzdrževanju grobišč vojnih in povojnih žrtev in združenju za tehnično kulturo, npr. za sanacijo OŠ F. Albrehta, gradu Zaprice in Malega gradu pa je predvidenega relativno ve-iiko denarja. Ta odbor (zaradi odsotnega predsednika Capudra mu je presedoval Miha Novak, za katerega so kasneje ugotovili, da ne more biti član odbora, ker ni več občan občine Kamnik) je tudi nasprotoval predlogu sklepa, da bi morali predlagatelji amandmajev, ki bodo dodatno obremenjevali OBVESTILO Glede na pojasnilo Ministrstva za promet in zveze v zvezi z razmejitvijo pristojnosti za izvajanje upravnih nalog, ki so po Zakonu o cestah določene kot pristojnosti občinskih upravnih organov med upravno enoto in občino, Občina Kamnik občane obvešča, da se na Upravno enoto Kamnik obračate v zvezi z naslednjimi problemi oz. vprašanji: - prepoved ali preusmeritev prometa na lokalnih cestah; - postavitev, odstranitev ali dopolnitev prometnih znakov; - začasne omejitve prometa na lokalnih cestah. IVAN PRISTOVNIK Tajnik proračun, navesti tudi finančni vir oziroma ustrezno zmanjšanje drugih postavk proračuna. Odbor za varovanje okolja, ki ga vodi Rudi Meršak, je bil mnenja, da o občinskem proračunu ne more razpravljati in da bo dal navodila poslanskim skupinam vseh strank, da bodo zahtevale vnos postavke »ekološko osveščanje«. Ekološki prispevek pa naj bi bil prikazan kot dohodek ločeno od ostalih taks. Odbor se je zavzel tudi za integralnost občinskega proračuna, kar pomeni, da se vsi prihodki v občini stekajo prek občinskega proračuna. Odbor za prostor in komunalno infrastrukturo, ki mu predseduje Dušan Jesenik, k osnutku proračuna ni imel pripomb. Po mnenju odbora za kmetijstvo, ki ga je predstavil njegov predsednik Tone Hočevar, sedaj predvidenih 12 milijonov za kmetijstvo ne more pokriti niti najnujnejših potreb na tem področju. Odbor za družbene dejavnosti, vodi ga Marjeta Kumar, je mnenja, da naj bi zagotovili več denarja za Mestno godbo Kamnik, za festival Musica Aeterna in za izdajo doktorske disertacije Mar-jance Klobčar. Tudi odbor za podjetništvo in turizem pod vodstvom Toneta Špenka se ni strinjal z zmanjšanjem denarja za pospeševanje podjetništva in turizma. Če ne bo v občini zagotovljenega nič denarja za pospeševanje in kreditiranje lokalnih pobud, potem tudi od države ni moč pričakovati ustreznega deleža, je menil Špenko. Nadaljevanje na 3. strani Slovesnost pred Maistrovo rojstno hišo V okviru praznovanja občinskega praznika, ki smo ga Kamničani letos prvič praznovali na dan rojstva kamniškega rojaka, rodoljuba, pesnika in generala Rudolfa Maistra - Voja-nova je v petek, 29. marca, na Šutni pred rojstno hišo Rudolfa Maistra potekala slovesnost, na kateri je sodelovala Mestna godba Kamnik. Podpredsednica občinskega sveta in predsednica komisije za določitev datuma občinskega praznika Marjeta Humar je v slavnostnem govoru predstavila generala Maistra, ki je bil kot vojak karizmatična osebnost, energičen in dosleden človek, skrajno zahteven, po drugi strani pa človek, ki je s svojimi besedami znal vzbuditi v ljudeh narodno zavest in prave vojake dvigniti v boj. V Mariboru je prevzel oblast in tako ohranil Maribor in severovzhodno Slovenijo slovenska. To je gotovo njegova velika zasluga. Marjeta Humar je poudarila, da ni bil le vojak, ukvarjal se je tudi s slikarstvom in pesnenjem. V pesmih je izražal narodnobudi- teljstvo in bolečino ob tragediji, da je v prvi svetovni vojni padle toliko fantov. V Univerzitetni knjižnici v Mariboru hranijo okrog 6000 knjig, ki jih je zbiral Rudolf Maister. Ukvarjal se je tudi z organizacijo kulture in izdajal literarne zbornike. Skratka, bil je edinstvena, enkratna in neponovljiva osebnost, človek visoke kulture in neverjetnih sposobnosti. Prav je, da občina Kamnik praznuje svoj praznik v spomin na Rudolfa Maistra, je med drugim poudarila Marjeta Humar. Izrazila je željo, da bi se v kratkem uredilo pročelje njegove rojstne hiše, lepšo podobo pa naj bi dobila tudi spominska plošča. O zgodovini spominske plošče, ki je bila vzidana na tej hiši 1938. leta, štiri leta po Maistrovi smrti, je govoril dr. Niko Sadnikar. Pobudo za vzidavo te plošče je dal takratni župan Nande Novak, odkrili pa so jo 26. 7. 1938, na dan smrti generala Rudolfa Maistra. Slavnostni govornik ob odkritju je bil dr. Dominik Žvokelj. Po zamisli arhitekta Jožeta Plečnika jo je izdelal kamnosek Kunaver. Po vdoru Nemcev so ploščo sneli in jo dali v hrambo Sadni-karjevim, kjer je bila vse do leta 1969. Po zaslugi Maistrovega borca Franca Leskoška Luke so tega leta ploščo namestiti nazaj na Maistrovo rojstno hišo. Dr. Niko Sadnikar, živa legenda Kamnika, se je v svojih spominih vrnil tudi v leto 1924, ko je na pobudo takratnega župana dr. Riharda Karbe mesto Kamnik ob Maistrovi 50-letnici imenovalo Rudolfa Maistra za častnega občana. Diplomo častnega občana Kamnika mu je izročila kamniška občinska delegacija 15. arprila 1924. v Mariboru. Izdelal jo je akademski slikar Maksim Gaspari. Med slavnostnimi zvoki Mestne godbe Kamnik sta župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik položila k spominski plošči lovorov venec. VERA MEJAČ Marjeta Humar, podpredsednica občinskega sveta in predsednica komisije za določitev datuma občinskega praznika, je predstavila življenje in delo kamniškega rojaka, pesnika, generala in rodoljuba Rudolfa Maistra - Vojanova. Svetniki sprašujejo in predlagajo Avtobus preko Vodic? Na pobudo svetnika Vinka Ovijača za začasno preusmeritev jutranjega avtobusa na relaciji Brnik-Komenda-Mo-ste-Ljubljana oz. za uvedbo dodatnega avtobusa Kambus d. d. odgovarja, da si morajo za kakršnokoli spremembo voznega reda na omenjeni relaciji pridobiti soglasje preostalih dveh avtobusnih prevoznikov, Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet in škofjeloškega podjetja Alpetour, ki na tej liniji prevažata potnike v primestnem prometu. Zato kljub pripravljenosti, da ugodijo potnikom, ne morejo spremeniti usklajenega in registriranega voznega reda za leto 1995/96. To spremembo bodo predlagali na prvi uskla-jevalni konferenci voznih re- dov za leto 1996/97, ki bo predvidoma v aprilu ali maju letos. Državni denar za kamniški šport v letu 1995 Na vprašanje svetnika Staneta Zamika, koliko denarja je Ministrstvo za finance lani nakazalo občinskemu proračunu za potrebe kamniškega športa, občinski oddelek za družbene dejavnosti odgovarja, da občina nima dovolj lastnih sredstev za pokrivanje vseh potreb na tem področju. Zato država zagotavlja del denarja za te namene, vendar le do meje, ki jo za posamezno dejavnost določi sama. Ker je občinski proračun integralen, se poravnava določa glede na skupno maso, posamezna ministrstva pa spo- Kako naprej v Turističnem društvu? Na to vprašanje naj bi odgovorili na občnem zboru Turističnega društva Kamnik, ki ga je upravni odbor sklenil sklicati za četrtek, 18. aprila, ob 18. uri v Razstavišču Veronika. Temeljito se bo treba pogovoriti, kako v novih pogojih in razmerah nadaljevati devetdesetletno uspešno tradicijo kamniškega turističnega društva, kako v Kamniku med seboj povezati strokovno službo in ljudi, ki delujejo na področju turizma, kako zagotoviti materialna sredstva za njegovo delo, kaj bo z letošnjimi Dnevi narodnih noš, predvsem pa, kako v novo vodstvo pritegniti nove mlade ljudi, ki bi bili zagreti za turistični razvoj Kamnika. Na občnem zboru nameravajo v skladu z novim zakonom o društvih sprejeti tudi nov statut društva. Udeleženci zbora pa si bodo lahko ogledali tudi najnovejši videofilm o Veliki planini Velika planina - moč in lepota. (fe) TEČAJ PRVE POMOČI ZA BODOČE VOZNIKE bo potekal 23., 24 in 25. aprila s pričetkom ob 19. url v prostorih starega zdravstvenega doma na Ljubljanski 1 v Kamniku. Izpiti pa bodo 30. aprila ob 18. uri. ********************* POČITNIŠKO LETOVANJE OTROK NA DEBELEM RTIČU Organiziramo počitniško letovanje otrok v mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič od 5 do 15. julija in od 15. do 25 julija To zdravilišče je letos bogatejše za nov rekreacijski bazen z dodatno ogrevano morsko vodo. Informacije dobite na Rdečem križu v Kamniku, Ljubljanska \ tel.: 811-697 ali se oglasite osebno v ponedeljek, sredo ali petek. RKS območna organizacija Kamnik ročijo skupno maso, znotraj katere se lahko izvajajo posamezni programi. Sredstva na enem programu so tako znotraj skupne mase lahko prekoračena na škodo druge dejavnosti. Ministrstvo za šolstvo in šport dovoljuje delno integracijo sredstev v višini 5 %. skupne mase, ki jo v naši občini nismo presegli. Odstranjevanje opuščenih vozil Svetnika Vinko Ovijač in Franc Grešnik sta posredovala pobudo za odstranjevanje opuščenih avtomobilov in drugih vozil na območju naše občine. Župan v svojem odgovoru pravi, da sta vozili renault 4 ob cesti Moste-Mengeš in yugo 45 ob kamniški obvoznici »v postopku odstranitve«. Nadalje navaja, da je na območju naše občine še več opuščenih vozil, za katere pa je zelo težko ugotoviti lastništvo. Ko je občina naročila ugotovitev lastništva za šest takih vozil, je le za dve vozili dobila odgovor pristojnih organov. Cena za odstranitev enega vozila pa znaša od 20.000 do 30.000 SIT, kar je treba pokriti z občinskim proračunom. Obveščanje v Kamniškem občanu o kmetijstvu, podjetništvu in turizmu Svetnik Jože Romšak je predlagal, naj bi za obveščanje »o pomembnih novostih na področju kmetijstva, malega gospodarstva, obrti, podjetništva in turizma« v časopisu zagotovili vnaprej določen prostor in določen obseg, »ker bomo samo tako dosegli, da bodo informacije pravočasno prišle med občane«. V zvezi s to pobudo je treba pojasniti, da so v občinskem glasilu v skladu s programskimi usmeritvami, ki jih je sprejela bivša občinska skupščina, vsebinsko opredeljene posamezne strani in v tem okviru objavljamo prispevke s posameznih področij. Vsi prispevki, ki jih je uredništvo doslej prejelo in so obravnavali navedena področja, so bili tudi objavljeni. Tako bo tudi v prihodnje. Seveda pa včasih zaradi obilice gradiva lahko nastane časovni zamik. (fs) Pomoč brezposelnim pri samozaposlovanju V občini Kamnik število zaposlenih še naprej pada. Tako je bilo konec leta 1995 vseh zaposlenih 8.041 ali 197 delavcev manj kot leta 1994. V primerjavi z letom 1990, ko je začela brezposelnost zelo naraščati, se je število zaposlenih zmanjšalo kar za 2.178 delavcev. Največji padec števila zaposlenih beležimo v gospodarstvu. Novih možnosti za redno in stalno zaposlitev je še vedno malo. V okviru aktivne politike zaposlovanja imajo brezposelni možnost, da se vključijo v program spodbujanja samoza-poslovanja. Program je namenjen vsem, ki želijo svojo nadaljnjo poklicno pot oblikovati v okviru lastnega samozaposli-tvenega projekta. V program se lahko vključijo prijavljene brezposelne osebe, ki so prejemniki denarnega nadomestila, kot tudi tisti, ki te pravice nimajo. V okviru programa pospeševanja samozaposlovanja imajo brezposelni dve obliki pomoči: - izobraževanje in svetovanje, - finančno pomoč ob začetku poslovanja. Izobraževanje in svetovanje Z usposabljanjem za podjetništvo se brezposelnim omogoča dostop do informacij, kijih potrebujejo na svoji podjetniški poti, prav tako vpogled v lastne spo- sobnosti in ocenitev realnosti njihovih podjetniških idej z vidika tržnih možnosti. Izobraževanje in svetovanje poteka preko: - informativnih seminarjev, na katerih brezposelni pridobijo informacije o možnostih samozaposlovanja, o postopkih, ki so potrebni za realizacijo samozaposli-tve, in o dejavnikih, ki jih morajo upoštevati pri oblikovanju svojega projekta; - uvodnih oblik uposabljanja, kamor štejemo tridnevne seminarje, na katerih brezposelni dobijo podrobnejše informacije s posameznih področij, npr. statusna oblika podjetja, predpisi s področja računovodstva, davki v malih podjetjih... - poglobljene oblike izobraževanja in individualno svetovanje pri zunanjih izvajalcih, npr. podjetniške delavnice za pripravo poslovnega načrta, specialistično svetovanje z različnih področij poslovanja, kot so: marketing, pravno svetovanje, finance... Finančna pomoč ob začetku poslovanja Finančna pomoč se izvaja v obliki enkratne subvencije v višini 190.000,00 SIT ali kot izplačilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v enkratnem znesku. Finančna pomoč je namenjena brezposelnim, ki se samozapo-slijo in so predhodno sodelovali v programu usposabljanja ter so pripravili tak poslovni načrt, iz katerega je razvidna realnost njihove samozaposlitve. V letu 1995 se je v naši občini vključilo v uvodni tridnevni seminar 11 brezposelnih oseb, v druge različne oblike svetovanja 23 oseb, subvencij v obliki nepovratnih sredstev pa je bilo odobrenih za 27 samozaposlitev. V zadnjih treh letih je število realiziranih samozaposlitev s finančno pomočjo zavoda v enakem obsegu. Za samozaposlitev se odločajo predvsem tisti brezposelni, ki imajo realno poslovno idejo in jim samozaposlitev pomeni edino možnost reševanja brezposelnosti. S sredstvi, ki jih dobi oseba, na podlagi vloge in podpisane pogodbe o subvencioniranju samozaposlitve, si ne more v celoti zagotoviti finančna sredstva. Za celovito realizacijo programa samozaposlitve si mora vsak še sam zagotoviti preostala sredstva. Vse oblike pomoči na poti do samozaposlitve lahko brezposelne osebe uveljavljajo pod določenimi pogoji, ki se oblikujejo v okviru okrepov aktivne politike zaposlovanja. ANA ZELIČ Poskrbimo za svoje okolje Na podlagi Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/95) in Odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik (Uradni lisr RS, št. 19/92) obveščamo vse lastnike zemljišč, organizacije, podjetja in skupnosti stanovalcev, da s prihajajočo pomladjo v svojem okolju nemudoma uredijo vse iive meje, sadna drevesa in okrasno grmičevje, ki zastirajo preglednost nad cesto, železniško progo, s katero se cesta križa v isti ravnini, križišči, deli ulic, posegajo v področje površin za pešce, pločnike in kolesarske steze na predpisano višino 07 m ter odmaknjenost (širina varovalnega pasu) v naseljih na 1 m, izven naselij pa 3 m. Obveščamo vse občane, ki imajo na javnih parkirnih površinah vozila, ki se ne uporabljajo v prometu, počitniške prikolice, lahke tovorne priklopnike in ostale predmete, ki ne spadajo na javne površine, da jih nemudoma odstranijo. Storilce onesnaženja, ki so različen odpadni material ali celo neuporabna motoma vozila odvrgli v gozdove, vodotoke in ostale zelene površine, obveščamo, da se bomo s skrajnimi napori potrudili in jih tudi identificirali ter temu primerno ukrepali. Prosimo vse, ki nam lahko v zvezi s tem, posredujejo kakršnokoli koristno informacijo, da nam jo sporočite in s tem prispevate k čistejši in prijaznejši okolici, kisi jo vsi želimo. Proti vsem, ki bodo samovoljno lepili plakate po površinah, ki niso namenjene plakatiranju, bo uveden postopek. Komunalno nadzorna služba občine Kamnik v okviru Oddelka za okolje in prostor bo na podlagi veljavnih predpisov ukrepala proti vsem kršiteljem v skladu s pooblastili. Kazni in stroške, ki bodo nastali v zvezi s postopki, bodo plačali storilci prekrškov. Storilce prekrškov v zvezi Z dostavo blaga izven dovoljenega časa, nepravilnega ustavljanja in parkiranja obveščamo, da podane ugovore na izrek mandame kazni odstopamo v nadaljnje reševanje sodniku za prekrške. Vsi nadaljnji postopki, ki nastanejo zaradi neplačila denarne kazni v predpisanem roku, bodo zaračunani oziroma izterjani od storilcev prekrškov na podlagi veljavnih predpisov. Storilcem prekrškov predlagamo, da nemudoma poravnajo denarne kazni in se s tem izognejo plačilu dodatnih stroškov, ki niso zanemarljivi. IVAN PRISTOVNIK Tajnik Obnovljena cesta Duplica-Volčji Potok V soboto, 30. marca, popoldne je bila v okviru prireditev v počastitev praznika občine Kamnik uradno odprta obnovljena cesta Duplica-Volčji Potok. Slovesnost je potekala na prireditve-nemprostoru pred trgovino Mar-ket Špela. Stane Cerar, predsednik krajevne skupnosti Volčji Potok, je v kratkem nagovoru poprosil župana Toneta Smolnikarja, da uradno odpre obnovljeno cesto. Vse zbrane je povabil, da se popeljejo po obnovijeni asfaltni cesti skozi prelepo vas do Arboretuma in do doma krajanov v Volčjem Potoku. Na slovesnosti je sodelovala Mestna godba Kamnik, ki je že v dopoldanskih urah s promena-dnim koncertom po kamniških ulicah mestu dodala praznični pridih. Naš župan Tone Smolnikar je izrekel dobrodošlico in zahvalo vsem, ki so v teh treh letih vložili veliko naporov v obnovo ceste. V slavnostnem govoru je poudaril, da je bila cesta prej preozka in skoraj neuporabna, široka samo 3,5 metra. Danes pa je teh 1.823 metrov ceste razširjeno na 5,5 metra, kar pomeni, da se lahko primerja skoraj z magistralno cesto. Med gradnjo so se pojavljali številni problemi zaradi lastnine zemljišč ob cesti. Tudi lansko leto, ko je bila cesta že skoraj gotova, je prišlo do takšnih zapletov. Potrebno je bilo rešiti sporni zoženi del ceste. Kamniški občinski možje so našli kompromis, ki pa je veljal precej denarja, saj je bilo treba položiti preko 400 metrov dodatnih cevi za odvodnjavanje. To je podražilo gradnjo. Vrednost te investicije tako znaša preko 60 milijonov tolarjev. Vendar se je, po besedah župana, bilo vredno Žrtvovati za to, da so krajani Volčjega Potoka in drugi Kamničani prišli do te prepotrebne ceste, ki je hkrati tudi pomembna občinska investicija. Ko je župan slavnostno prere-zal trak in tako cesto simbolično predal namenu, je vsem zaželel srečno vožnjo. Gostje in domačini so se odpeljali skozi vas in po krajšem postanku v Arbore-tumu, ki se te dni odeva v pomladne barve, nadaljevali pot do doma krajanov, ki je poleg zbiralnice mleka edino zbirališče za družabna in druga srečanja ljudi tega lepega kraja. Ob zvokih Mestne godbe Kamnik, citer in pesmih Kamniških kolednikov seje nadaljevalo prijetno druženje in proslavljanje. Med seboj so vedro pokramljali krajani in tudi povabljeni gostje. Z zadovoljstvom so obujali spomine na premagane težave. Ob tem velja omeniti še eno pozitivno stran te slovesnosti ob občinskem prazniku - s tem se je namreč praznovanje preneslo tudi izven mesta. Volčji Potok zaradi tesnejše povezave z občino doživlja bolj pristen stik. VERA MEJAČ Župan Tone Smolnikar je slavnostno prereial trak in tako cesto predal namenu. O osnutku občinskega proračuna 96 Nadaljevanje s 2. strani Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vodi jo Matevž Skamen, je bila mnenja, da bi bilo treba namesto predvidenih 700.000 SIT za njeno dejavnost nameniti vsaj 1,360.000 SIT, če hoče uresničevati naloge, opredeljene z odlokom. Poslanska skupina Zelenih (R. Meršak) ne soglaša s črtanjem denarja za ekološko osveščanje ljudi, po njihovem mnenju bi bilo treba zagotoviti tudi denar za fizično zavarovanje vseh vodnih zajetij, podpreti pa je treba tudi razvoj Gorske reševalne službe v Kamniku. Vida Romšak je v imenu poslanske skupine SDSS vprašala, zakaj ni več denarja za razvoj demografsko ogroženih območij in za celostni razvoj podeželja in dodala, da naj kamniško združenje slovenskih častnikov financira Ministrstvo za obrambo. V nadaljnji razpravi so svetniki govorili predvsem o potrebah na posameznih področjih, tako na področju kulture, spomeniškega varstva (npr. Sv. Primož), športa, komunalnih dejavnosti in drugo. Bolj malo pa je bilo razprav, ki bi opozarjale na možne dodatne prihodke občine. Občinski svet je po peturni razpravi sklenil sprejeti predlagani osnutek letošnjega proračuna s tem, da predlagatelj pri pripravi predloga proračuna upošteva predloge, dane v razpravi oz. pove, zakaj jih ni mogoče upoštevati. Predlaganega sklepa, da bi predlagatelji amandmajev ob sprejemanju proračuna morali navesti tudi vire sredstev, pa občinski svet ni sprejel. * F.S. WZ Anton Medved Kamnik, Raspov prehod 2 OBVESTILO STARŠEM! Vse starše, ki želijo vključiti svoje otroke s 1. 9.1996 v WZ Anton Medved Kamnik, prosimo, da oddajo prošnje za sprejem otrok v WZ na UPRAVO WZ ANTON MEDVED KAMNIK, RASPOV PREHOD 2, do 8. 5. 1996. PROŠNJE ZA SPREJEM OTROK V WZ lahko starši dvignejo v vseh vrtcih. Zaradi prezasedenosti naših enot prosimo vse starše, da se držijo datuma za oddajo prošenj! 4 11. aprila 19% LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN Minka Ocepekin njenih devetdeset let V domu upokojencev Kamnik preživlja jesen svojega življenja Minka Ocepek, kije 25. marca slavila 90-letnico rojstva. Nekaj dni poprej so se je spomnili njeni nekdanji sode I a vci. Nenajavljeni so jo obiskali in jo zelo razveselili. Obiska se je sicer nadejala, vendar nekaj dni kasneje. Bil je lep sončen pomladanski dan. Tega dne se je Minka prvič v tej zimi sprehodila na prostem, zato smo jo našli v avli Doma, ko je kramljala s prijateljico. V njenem domovanju, kamor nas je povabila, se počuti zelo dobro. Ima lepo garsonjero, ki si jo še sama ureja. Za sedaj kljub častitljivim letom ne potrebuje tuje pomoči. Je še vedno pri moči in tudi veselega značaja ter šaljive nara ve. Med našim kramljanjem in sprejemanjem čestitk Minka Ocepek v garsonjeri Doma upokojencev Kamnik. se je Minka spomnila na marsikateri dogodek. Veliko preživelih spominov še ni potonilo v pozabo. Njeni sodelavci Magda, Stana, Cilka, Ivan in Stane smo jo zvedavo poslušali, zlasti smo bili presenečeni nad njenim razmišljanjem in pripovedovanjem. Iz srca smo se nasmejali njenim prigodam. Pripovedovala nam je o svojih službenih potovanjih v povojnih letih. Marsikatera vprašanja je bilo potrebno reševati v Ljubljani, zlasti pa v Beogradu. Svoje delo v knjigovodstvu je z veseljem opravljala. Vedno je bila pripra vijena pomagatisodela vcem. Ljubila je red in točnost, zato smo jo spoštovali in cenili. Brez točnih in zanesljivih podatkov ni možno umno odločati, to je vedno poudarjala. Svoje aktivno delo je pričela v Stolu in ga kasneje nadaljevala v Utoku, kjer je dočakala upokojitev. Z veseljem se spominja lepih in napornih dpi, ko delovni čas ni bil vedno merljiv. Delo je moralo biti solidno in natančno opravljeno, šele nato je sledilo vse ostalo. Za dobro razpoloženje smo odprli tudi steklenico rujnega in ga popili na njeno kleno zdravje z željo, da bi se še večkrat srečali, prav zagotovo pa ob njeni 100-letnici. Prešerno se je nasmejala in iskrivo pomežiknila ter zatem rekla: »Zakajpa ne?« Čas, odmerjen za naš obisk, je kar prehitro mirni. Vsi skupaj smo bili z obiskom in srečanjem zelo zadovoljni. Pogovarjali smo se kot dobri in iskreni prijatelji, kar smo vedno bili. Ob tako častitljivi sodelavk in i obletnici pa je tako srečanje še bolj prisrčno in pristno. Pred odhodom nam je dejala, da je s svojim življenjem zadovoljna. Življenjsko pot, ki jo je prehodila, je znala pravilno usmerjati, zato ji ni žal niti trenutka preteklosti. Zadovoljna je bila ž našim obiskom in tudi sicer ji ni dolgčas. Dneve si krajša s poslušanjem radia in obiski nečaka Boruta, ki prihaja k njej skoraj vsak dan. Tudi tokrat je prišel. Slovo od Minke Ocepek je bilo toplo. Krepko smo si stisnili roke z željo, da bi ji bilo življenje tudi vnaprej še tako naklonjeno. STANE SIMŠIČ Pester kamniški program na sejmu Alpe Adria Pokazali smo, kaj imamo in znamo Veselo v Kamnik - Gasilske štorije Mestna godba Kamnik je v soboto, 23. marca, v športni dvoravni v Kamniku po scenariju Ivana Sivca organizirala tradicionalno že 8. zapored narodnozabavno prire- Da se na Križu gasilstvo prenaša na nove rodove, potrjuje družina Hlade, v katerije oče Ivan navdušil za gasilstvo celotno družino; tudi najmlajšo sedemletno hčerko Špelo, ki bo letos med najmlajšimi sodelovala na državnem gasilskem tekmovanju. ditev Veselo v Kamnik. Letos so bile na vrsti gasilske štorije, ki se vsako leto izmenjujejo z lovskimi in planinskimi. Za desetletnico te prireditve godbeniki razmišljajo, da bi priredi- tev polepšale godbene štorije. Za gasilske štorije so na letošnji prireditvi Veselo v Kamnik poskrbeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Križ. V naši občini deluje 16 prostovoljnih gasilskih društev in 4 industrijska. Kriško je med najbolj aktivnimi. Od 440 krajanov je kar 220 gasilcev, kar je polovica. Imajo dve pionirski desetini, dve mladinski ter po eno s članicami in desetino A ter desetino B članov. Gasilsko društvo Križ je v 42-Ietnem delovanju prislužilo več kot 70 pokalov, ki krasijo vitrine v njihovem gasilskem domu. Večkrat so bili že občinski prvaki v vseh kategorijah, pionirji pa so dosegli na republiškem tekmovanju zavidljivo tretje mesto. Kriški gasilci so zmagali tudi na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. Na podlagi izbirnega občin- Voditeljica Belka Šuhelj in Ivan Hlade med predstavitvijo delovanja gasilskega društva Križ. skega in območnega tekmovanja se je lani iz kamniške gasilske zveze uvrstilo na državno prvenstvo deset ekip. Med njimi sestavljajo kar tri ekipe kriški gasilci in sicer pionirke, pionirji in mladinci. Državno tekmovanje bo naslednji mesec v Savinjski dolini. Prireditveni prostor na odru so kriški gasilci opremili z gasilskimi cevmi, motorno črpalko in metlami. Na začetku prireditve so gasilci v povorki na oder prinesli svoj gasilski prapor in kip njihovega zaščitnika sv. Florjana, ki domuje v njihovem gasilskem domu od leta 1993. Voditeljica programa prireditve Veselo v Kamnik Betka Šuhelj je po nastopu Mestne godbe Kamnik k besedi povabila Ivana Hladeta, predsednika krajevne skupnosti Križ, ki je bil do nedavnega celih 25 let tajnik kriških gasilcev, vseskozi pa je mentor gasilskemu podmiadku na Križu. Z zanimanjem so zbrani prisluhnili njegovim besedam o ustanovitvi in delovanju gasilcev GD Križ, ki ga zdaj vodi Janez Pe-terlin, o gradnji gasilskega in kulturnega doma na Križu. S posebnim ponosom je govoril o vključitvi kriške mladine v njihovo GD (kriško gasilsko mladež sestavljajo tudi njegovi štirje otroci). Z zanimivimi gasilskimi akcijami so kriški gasilci pod vodstvom poveljnika Hermana Pirca poskrbeli za veselo razpoloženje v dvorani, podpredsednik GD Križ in veseljak Jože Sušnik pa je na humoren način popestril gasilski večer. V glasbeno zabavnem programu so nastopili Mestna godba Kamnik, ansambli Veseli Savinjčani, Rubin, ansambel Borisa Razpotnika, ansambel bratov Poljanšek, ansambel Stopar, Nagelj in Slovenski muzikantje. Prav slednje Kot smo na kratko že poročali, je na sejmu Alpe Adria v Ljubljani od 18. do 23. marca sodelovala s svojo gostinsko turistično ponudbo tudi naša občina. Celoten program, v katerem so sodelovali gostinci, agencije in turistični delavci naše občine, je organiziral Turistično informativni center s sodelovanjem občinskega vodstva. Ob tej priložnosti so Velika planina - zaklad narave ter gostinci ob žičnici, v dolini in na planini izdali nov ličen prospekt o Veliki planini. Obiskovalci sejma, ki so se množično ustavljali na kamniškem »Stantu«, so tu lahko dobili vrsto novih informacij o naši turistični ponudbi. Ob odprtju sejma je obiskovalce pritegnila ponudba znane kamniške gostilne Pod skalo. Kot nam je povedal lastnik Miha Re-snik, bo po prvem maju v prenovljeni stari hiši spet odprl nekoč že znano 112 let staro kmečko gostilno, v kateri so se radi ustavljali furmani. Gostje bodo imeli na voljo domače kmečke jedi. Ljubitelje divjačinskih jedi, klobas in salam iz divjačine ter srnjakove obare je pritegnil tudi Ivan Hribar iz gostilne Pri lovcu na Lazah. Zanimanje za njegovo ponudbo je bilo tako veliko, da se je odločil naslednji dan pokušino nadaljevati še v domači gostilni na Lazah. Posebnost kamniškega programa na sejmu pa je bila predstavitev poročne agencije Le Clerk iz Podgorja, ki jo vodi Patricija Verbole. Poleg proročnih slovesnosti bo agencija organizirala tudi druge vrste svečanosti, praznovanj in podobnih storitev. Pravijo da, če se bosta novopo-ročenca odločila za poroko v balonu nad Veliko planino ali na kmečki ohceti ob Dnevih narodnih noš v Kamniku, jima bodo to Kaže, da so bili s programom letošnje predsta vitve zado voljni tudi Kamničani: Slavko Rajh, predsednik Planinskega društva, župan Tone Smolnikar, tajnik Ivo Pristovnik in svetnik Zelenit Rudi Meršak. lahko omogočili. Poročni obred, ki so ga predstavili v okviru sejemskega programa, je na kamniško prizorišče pritegnil toliko obiskovalcev, da so povsem zapolnili oba dostopa do njega. Ženin in nevesta sta se pripeljala v devetmetrski okrašeni limuzini. Po poročnem obredu, ki ga je tokrat kamniški župan samo opazoval, so svatje ob pesmih okteta Lipa in zvokih narodnoza-bavnega dua Sonje in Jožeta, poskusili veliko trodelno poročno torto na beli kočiji in srknili tudi kozarček šampanjca. Ženin Primož in nevesta Klavdija pa sta za navzoče obiskovalce izžrebala tri nagrade. Vsi so bili zadovoljni. Zato tudi ni nihče spraševal, koliko tak obred v resnici stane. To pa vam lahko povedo le v agenciji Le Clerk. Uspela je tudi sobotna zaključna prireditev - predstavitev planšarskih opravil in trničev z Velike planine s predvajanjem filma o Veliki planini, kar so solidno opravili že preizkušeni člani KD Planšar. Lahko rečemo, da se je tokrat Kamnik s svojo turistično ponudbo res dostojno predstavil. Če bodo turisti te ponudbe tudi dejansko deležni, rezultati ne smejo izostati. (fs) Ženin in nevesta med »poročnim obredom« pod kamniškim to-plarjem Motniške novice • V Motniku bodo letos pričeli z izgradnjo obvoznice. To je že dolgoletna zahteva krajanov. Dogovorili so se za odkup potrebnih zemljišč proti primerni odškodnini. Sredstva za obvoznico so določena v letošnjem programu DARS-a in direkcije za ceste Slovenije. S pripravljalnimi deli bodo pričeli v maju, cesto pa naj bi dokončali do konca tega leta. Zgraditev obvozne ceste skozi Motnik je potrebna tudi zaradi povečanega prometa ob izgradnji avto ceste. • Svet KS Motnik je sprejel pobudo za razpis krajevnega samoprispevka. V svoj program ga je vključil tudi zbor krajanov. Samoprispevek bodo zbirali v naslednjih 5 letih po 2% stopnji. Sredstva krajevnega samoprispevka, če ga bodo na referendumu krajani potrdili, bodo uporabili za ureditev mrliške vežice, dokončanje vodovoda v Motniku in okolici, za asfaltiranje cest in druga dela. • Za krajevni praznik, 19. avgusta, želijo odkriti spominsko obeležje krajanu Gašperju Križniku, zbiratelju narodopisnega blaga, pripovedk in drugega. Obeležje bodo svojemu pomembnemu krajanu postavili v parku pod lipami v Motniku. (Si) je občinstvo še posebej toplo sprejelo, saj so z gostovanja v Hanovru pripotovali naravnost na to prireditev. Ponosni smo lahko nanje, saj so po vsem svetu ambasadorji slovenske domače pesmi, še posebej pa slovenske polke. Kot vedno so zbrani radi prisluhnili Kamniškim kolednikom, mlada pevka Maja Šink je bila prava poživitev, prav tako tudi humorist, igralec Kondi Pižorn. Organizatorju Mestni godbi Kamnik gre vse priznanje za organizacijo in za celovečerno spremljavo programa na odru. Malokdo ve, koliko truda je vloženega v pripravo take prireditve. Godbeniki so celo razmišljali, da bi prireditev prenesli v drug kraj z bolj primerno in cenejšo dvorano. Pa so ostali zvesti kraju in imenu prireditve, kajti potem prireditev ne bi nosila imena Veselo v Kamnik, temveč Veselo iz Kamnika. Denar od takih prireditev porabijo godbeniki za nakup inštrumentov, za obleko in še za marsikaj, kar je potrebno za delovanje godbenega orkestra, ki ga skrbno vodi Franci Lipičnik. VERA MEJAČ Tudi rejnice in rejniki se izobražujejo Poleg rednega izobraževalnega programa rejnic in rejnikov v sklopu projekta »Srečanje z rejenci in rejniškimi družinami ter izobraževanje rejnic in rejnikov«, potrjenega in tudi delno financiranega s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, so se tri rejnice Mihaela Barlič, Elizabeta Zalogar in Zlata Jeras (vse tri iz Gabrovice) skupaj s strokovno delavko Centra za socialno delo Kamnik v začetku marca udeležile dvodnevnega seminarja vPredd-voruz naslovom »Sodobno rejništvo«. Organiziral ga je »Firis« d.n.o., razvojni inženiring socialnega varstva. Na seminarju je dr. Elisabeth Lutter z Dunaja predstavila dunajski model rejmštva s poudarkom na izobraževanju rejniških družin in etični kodeks za rejništvo. Seminar je bil zanimiv tako za rejnice, rejnike kot tudi za strokovne delavce. Dal nam je novega znanja, moči in idej, kaj in kako je potrebno na področju rejništva še narediti, da bo delo rejnic in rejnikov lažje, bolj uspešno in da se bodo naši otroci v rejniških družinah dobro počutili. Za uspešnejše delo se bomo trudili vključevati rejnice in rejnike tudi v to obliko izobraževanja. ALEKSANDRA JERAS ŠERBEL Takoj zaposlimo dva delavca za: - izdelavo fasad - montažo aluminijastih vrat. Informacije po tel.: 832-612. Koncert Medžuprtijske Karitas Ob materinskem dnevu V Srednji šoli Rudolfa Maistra je Medžupnijska Karitas Kamnik v nedeljo, 24. marca, organizirala proslavo materinskega dne. Ob vhodu v prireditveni prostor je matere prijazno pozdravila in obdarila s šopkom mlada članica kamniške Karitas. V programu so sodelovali otroški pevski zbor Glasbene šole Kamnik pod vodstvom prof. Darke Skalar, otroci z igrico, deklamacijami in glasbili pod vodstvom prof. Tilke Jesenik in prof Marije Hol-car. Voditeljica in povezo-valka prireditve Manja Žeba-ljecje občuteno podajala svoje vezno besedilo, ki se je nanašalo predvsem na ljubezen, ki spreminja življenje v dar. »Naučiti se ga moramo sprejemati takšnega, kakršen je, ne takšnega, kot si ga mi želimo. Želje so eno, resničnost pa je velikokrat čisto drugačna. Velikokrat je težko. Ne znamo, ne znajdemo se v svetu tisočerih obrazov, v svetu, ki mnogokrat ne premore tople besede in stiska dlani. V nas se ne- 4- An j a Bavčar in Mira Tonin sta na violončelu zaigrali veselo pesmico Marko skače. kaj lomi, neka črna roka nam grabi srce. In takrat se tam nekje daleč za obzorjem razjasni nebo, zagledamo svetlobo in luč božje ljubezni zašije nad nami. In takrat spoznamo, da le ni vse tako temno, da križi, kijih srečujemo na svoji poti niso nič drugega kot del poti, ki se ji reče življenje. In če bomo kljub črnim oblakom vedno tam nekje videli jasno nebo, če bomo verovali v ljubezen, potem bo ljubezen naše življenje spremenila v dar, ki ga bomo dajati drugim, da bi s tem osrečili sebe in druge,« je razglabljala voditeljica. Ob zaključku se je Manja zahvalila nastopajočim in vsem, ki so pomagali pripraviti lepo praznično popoldne. VERA MEJAČ Razigran otroški zbor Glasbene šole Kamnik pod vodstvom prof. Darke Skalar. Letna skupščina invalidov Kamnik Na redni letni skupščini Društva invalidov Kamnik je bilo v soboto, 24. 3., prisotnih 186 članov in članic. Zbrali so se v dvorani Kulturnega doma v Kamniku (nekdanja kino dvorana). Prostore so za to priložnost usposobili, tako da je lahko v njej potekalo deio skupščine. Na vsakem koraku je bilo opaziti, da je stavba in tudi sama dvorana v pravem razsulu. Če ne bo kmalu opravljenih vsaj nekaj vzdrževalnih in obnovitvenih del, bo morda za vse skupaj že prepozno. Svojo redno skupščino so invalidi pričeli s kulturnim programom. Nastopil je moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika pod vodstvom zboro-vodkinje Ivice Ropaš. Program je napovedoval Janez Maleš. Zapeli so več narodnih in pona-rodelih pesmi, ki so jih invalidi pozorno poslušali in nagradili z dolgim aplavzom. Za pevci je v kulturnem delu nastopilo osem harmonikašic iz Mengša, ki so pod vodstvom Zupanove zaigrale in zapele več pesmi. S tem nastopom so zelo poživile razpoloženje. Z delom skupščine je po kulturnem programu pričel pred- sednik Društva invalidov Kamnik Tone Osenar. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je v društvo včlanjenih približno 500 invalidov vseh vrst in kategorij od približno 1200 vseh invalidov, živečih na področju kamniške občine. Omenil je, da je naloga društva in društvenih delavcev, da v prihodnje pridobijo še več novih članov. Društvo je v preteklem obdobju veliko storilo na področju počitnikovanja, zdravstvenega varstva, regresov, izletni-štva in drugega. Posebno skrb so posvetili 25-letnici Društva invalidov lansko leto. Slovesnost so organizirali v Kamniški Bistrici, malo pa jim je ponagajalo slabo vreme. Kljub temu je bil ta jubilej dobro predstavljen članstvu in širši javnosti. Pri svojem zahtevnem delu so delavci društva uspevali rešiti zastavljene naloge tudi s pomočjo in razumevanjem zunanjih dejavnikov. V tem obdobju so pripravili več uspelih izletov in drugih prireditev. Teh se je udeležilo več kot 500 članov. S 50 člani so bili v Krapinskih Toplicah in udeleževali so se raznih akcij Delovno predsedstvo med delom skupščine. in drugih humanitarnih dejavnosti. Finančno stanje društva je zadovoljivo. V lanskem letu so imeli 906 tisoč tolarjev dohodkov in 863 tisoč tolarjev izdatkov. V celoti so pokrivali finančne izdatke. Društvo se lahko pohvali z dobrim in uspešnim delom. Redne letne skupščine so se udeležili predstavniki invalidov iz Kranja, Mozirja in še nekateri drugi ter predstavnik društva upokojencev iz Kamnika. V pozdravnih nagovorih so invalidom Kamnika čestitali za dosežene uspehe in jim zaželeli še veliko medsebojnega razumevanja in zdravja. V letnem programu dela za leto 1996 načrtujejo nadaljevanje vseh akcij iz preteklega leta zlasti pa bodo skrbeli za še večji razmah počitnikovanja, izletni-štva, informiranja in seznanjanja članstva z delom in življenjem, vključujoč tudi dogovore o zdravstvenih vprašanjih, o gmotnem položaju, stanovanjskih zadevah itd. Posebno skrb bodo posvetili bolnim članom. Samo v lanskem letu so jih obiskali več kot 90 in vse tudi skromno obdarili. Pred zaključkom dela skupščine se je predsednik društva zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali Društvu invalidov. Zlasti se je zahvalil tistim, ki so prispevali darila za sre-čelov ali pa so kako drugače pomagali. Skupščina je sprejela vsa poročila in potrdila program dela na leto 1996. Delo skupščine je potekalo hitro in uspešno pod vodstvom delovnega predsednika Jožeta Gorjana. V družabnem delu, ki je sledil, pa so se invalidi še po-veselili, za zabavo jim je igral harmonikar Jože Jagodic. Na svoje domove so se zadovoljni vračali v poznih popoldanskih urah. STANE SIMŠIČ Upokojenci Motnika in Špitaliča o svojem delu V ponedeljek, 25. marca 1996, so upokojenci onstran Kozjaka ocenjevali svoje delo v preteklem letu. Društvo vključuje v svoje vrste 131 članov, na občnem zboru pa jih je bila dobra polovica. Kot je že v navadi, so šolski otroci s svojimi učiteljicami upokojencem, dedkom in babicam, pripravili lep in prisrčen kulturni program, ki so ga posvetili tudi materinskemu dnevu. Otroci so najprej zapeli pesem »Prišla bo pomlad«, zatem pa v dnih in drugih skladb. Za vsako točko sta bila deležna bogatega priznanja. Poslušalci so uživali in na obrazih se jim je kazalo veselje. Bili so srečni, da so prisostvovali tako kakovostnemu programu, ki sta jim ga ponudila Jožica in Božo. Med programom je nastopila tudi g. Ivanka Cene, članica društva, ki je deklamirala več priložnostnih del, otroci pa so v tem času vsem ženam podarili šopke rož, ki so jih pripravili v šoli. Otroci med igrico. krajših igricah pokazali, kaj vse so se naučili. Program je bil čudovit in so ga vsi prisotni toplo sprejeli. Vrstile so se zanimive točke, ki so jih otroci kar čarali. Potem sta v programu nastopila še Jožica Kališnik, znana pevka, domačinka iz Špitaliča, ob spremljavi harmonikarja Boža Mati-čiča. Predstavila sta vrsto naro- V delovnem programu občnega zbora je ta razpravljal o nalogah, ki so jih uresničevali v preteklem obdobju. Ugotovili so, da so kljub določenim problemom bili kos večini zastavljenih nalog. Občni zbor je sprejel poročilo predsednika društva Matevža Baloha. Prav tako je sprejel finančno poročilo in vsa druga poročila ter program dela za letošnje leto. Občni zbor je pozdravil predstavnik DU Kamnik in tudi v imenu ZDUS-a zaželel Društvu obilo uspehov v prihodnje in se jim zahvalil za dosedanje rezultate. Razpravljali so tudi o gmotnem položaju upokojencev in soglašali v tem, da bodo poslali Vladi in Državnemu zboru protestno pismo, zaradi diskriminacije upokojenske populacije. Na področju DU Kamnik potekajo občni zbori, ki so že v zaključni fazi. Za upokojence, ki stanujejo na mestnem področju Kamnika (Mekinje, Perovo, Za-price, Šutna-Graben, Žale, Novi trg), bo občni zbor v četrtek, 25. aprila, ob 17. uri v dvorani nad kavarno. Upravni odbor društva vabi svoje Člane, da se občnega zbora udeležijo in aktivno sodelujejo pri njegovem delu. Na Občnem zboruje sodeloval tudi predsednik KS Motnik Sem-primožnik in se zahvalil društvu za plodno sodelovanje pri reševanju problemov kraja. Po zaključku občnega zbora so se udeleženci še naprej zadržali v prostorih kulturnega doma v Motniku in v družabnem delu razpravljali še o marsičem zanimivem, pa tudi o problematiki, s katero se vsakodnevno srečujejo. Občni zbor je bil za upokojence teh dveh krajevnih skupnosti poseben dogodek. V spominu jim bo ostal nastop šolskih otrok, ki so bili enkratni, saj je ta zahteval veliko vloženega truda in naporov učiteljic iz osnovne šole. Nastop Jožice in Boža pa je zaokrožil bogat kulturni program, ki se ga bodo še dolgo z veseljem spominjali. STANE SIMŠIČ Zbornik ob 50-letnici LD Tuhinj O lovu nekoč in danes Letošnji prvi pomladanski dan so tuhinjski lovci označili s posebnim dogodkom. V gostilni Pri Lovcu na Lazah so predstavili Zbornik Lovske družine Tuhinj in tako začeli prireditve ob le- Dr. Božidar Drovenik in Ivan na predstavitvi zbornika tošnji petdesetletnici te lovske družine. V okviru teh prireditev bodo letos junija v Kulturnem domu na Lazah pripravili tudi zanimivo lovsko razstavo. Posebnost tega zbornika, ki ga je pripravil uredniški odbor pod vodstvom predsednika LD Tuhinj Alojza Korata, je v tem, da ne obravnava samo polstoletne zgodovine lovstva v Tuhinju, pač pa povzema tudi zgodovinske in druge posebnosti Tuhinjske doline od Srednje vasi do Špitaliča in Motnika. Prav posebno vrednost pa zborniku daje prispevek domačina dr. Božidarja Drovenika (o njem smo pisali nedavno, ko je za svoje delo prejel priznanje SAZU) o prirodoslovnih zanimivostih Tuhinja in Menine planine. Dr. Drovenik je povedal, da je v svojih mladih Hribar letih največ videl in doživel, ko je hodil prek Sv. Vida naravnost na Menino planino. Zanimalo ga je »vse, kar je lezlo in mrgolelo«. Zato se je ka- sneje tudi specializiral za hrošče. Pri pripravi zbornika je vse niti organizacijsko povezoval Ivan Hribar, ki je poskrbel tudi za to, da so številni sponzorji podprli izdajo zbornika. Za njegovo delo so se mu zato na predstavitvi še posebej zahvalili. »Lahko je napisati, teže je zbrati denar,« je med drugim dejal član LD TUhinj Franc Šetinc, ki je med razpoložljivim gradivom zbral najzanimivejši del in zbornik tudi uredil. Težava je bila UIUilHIIIIIRII Kamnik, Maistrova ulica 7 RAZPISUJE za šolsko leto 1996/97 ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLICA - TESAR - ZIDAR Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije priložijo še naslednje listine: - kopijo spričevala zadnejga razreda osnovne šole - izjavo, da ne prejema druge kadrovske štipendije - potrdilo o vpisu v šolo - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP »Graditelj« Kamnik, Maistrova 7,1240 KAMNIK, do 15. 7.1996. Dodatne Informacije dobite po tel 817-121 Zaželene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v septembru 1996. SS-letm Hinko Pollak je še edini ustanovni član LD Tuhinj tudi v tem, ker so prva leta po ustanovitvi družine premalo zapisovali dogodke, podatke itd. Tudi o lovskem zakupu pred vojno je malo zapisanega. Delno so si lahko pomagali z ustnimi viri še živečih najstarejših lovcev. Eden takih je bil tudi na predstavitvi. To je 85-letni Hinko Pollak iz Ljubljane, ki je edini še živeči ustanovni član te LD. »Kje so že tisti časi, ko smo še peš hodili na Menino,« je dejal, »ko smo še bivakirali v utah, danes pa imamo tri lepe koče. Res je tudi, da smo takrat vse premalo zapisovali, kar se je dogajalo,« je še pristavil. Lojze Koral, predsednik družine, je ob zaključku predstavitve dejal, da bi bilo zaželeno večje sodelovanje med vsemi lovskimi družinami v občini, več pa bo treba storiti tudi za boljše sodelovanje s kmeti. Lahko rečemo, da pomeni ta zbornik tudi lep prispevek k turistični predstavitvi Tuhinjske doline. F. S. 6 .11. aprila 1996 KAMNIK IN NJEGOVI LJUDJE Kamniški OBČAN Dr. Niko Sadnikar osemdesetletnik Pomoč človeku, zadovoljstvo, ki ne mine... Postaja že kar nepogrešljiv sestavni del našega starega Kamnika, del njegove še vedno premalo raziskane bogate zgodovine. Kar težko si zamišljamo vsakoletno pisano povorko narodnih noš brez njega. Že desetletja ga privlači zgodovina in skrb za ohranitev Starega in Malega gradu, za ohranitev spomina na pomembne Kamničane... Beseda seveda teče o dr. Niku Sadnikarja, zdravniku, turističnemu delavcu, vnetemu ljubitelju kamniške zgodovine in umetnosti, ki bo v petek, 19. aprila, slavil osem desetletij svojega bogatega življenja. Ob tej priložnosti se je rad odzval našemu povabilu, naj za bralce Kamniškega občana razgrne vsaj del spominov na svoje življenje in delo. Čeprav se pisec teh vrstic zaveda, da zaradi omejenega prostora še zdaleč ni mogoče na tak način zaobseči, nekajurnega pogovora o zanimivih spominih tega znanega Kamničana. Niko Sadnikar se je rodil kot prvi od dveh sinov kamniškega okrajnega živinozdravnika dr. Nikolaja Sadnikarja 19. aprila 1916. leta v Kamniku na Šutni, sredi prve svetovne vojne. Obiskoval je osnovno šolo na Glavnem trgu v Kamniku. »Šola je bila takrat v zgradbi, kjer je sedaj pošta,« se spominja tistih časov. »Vsa štiri leta Že triletni Niko je občudoval čelado viteza v očetovi zbirki me je učil učitelj Ciril Rakovec, ki je pel kot prvi tenor pri Prvem slovenskem pevskem društvu Lira.« Po osnovi šoli je odšel na gimnazijo v Ljubljano. Že takrat, pravi, je začutil veliko zanimanje za kamniško zgodovino. »Ker sem kar naprej govoril o Kamniku, me profesor Verbič ni več klical po imenu, pač pa je dejal: No, odgovori, ti lokalpa-triot.« Mislim, da mi je zanimanje tako za zgodovino, kot za medicino bilo dano po očetu, kije bil velik ljubitelj starin, umetnosti in zgodovine. Zato je bila odločitev kam po končani gimnaziji naprej kar teika. Vendar je na koncu med zgodovino in medicino slednjič prevladala medicina.« Sadnikar se je leta 1935 vpisal na takrat še nepopolno medicinsko fakulteto v Ljubljani kjer je končal štiri semestre, nato pa je nadaljeval študij v Zagrebu. Zaradi tega, ker se je začela drugega svetovna vojna, se je tik pred zaključkom študija vrnil v Kamnik. »Mislil sem, da bo tu boljše kot v Zagrebu, vendar sem naredil napako. Ko so prišli Nemci, so najprej začeli zapirati šolane ljudi. Kot mi je kasneje povedal oče, naju je z bratom Demetrom nekdo izmed Kamničanov ovadil Nemcem. Zato sem bil dva meseca zaprt v Begunjah.« Po prihodu iz zapora, kjer so jima z bratom Nemci zagrozili, da bosta ob naslednji aretaciji ustreljena kot talca, sta se 1941 nameravala pridružiti prvim borcem, ki so se zbrali konec julija na Perovem. » Tisti večer pa je bilo na cestah vse polno Nemcev. Nekdo jim je to izdal. Kmalu smo s terase domače hiše zaslišali strele, ki so bili takrat usodni za Miklavčiča in Mlakarja.« Po očetovem nasvetu se je Niko vrnil v Zagreb, kjer je dokončal študij, in kmalu se je znašel v bolnici v Vukovarju, kjer je opravljal zdravniški staž. »V Vukovarju so ustaši že začeli s čistkami. Mene so obravnavali kot emigranta, zato sem se moral stalno javljati policiji. Po dveh letih dela na kirurgiji so me mobilizirali v redno hrvatsko vojsko - med hrvatske domobrane«. Partizanski zdravnik Pot gaje nato vodila v Zagreb, nato pa kot polkovnega zdravnika v Grubišno polje. Toda ni dolgo zdržal. Odločil se je za odhod v partizane. »Ko mi je učitelj Ivan Grbče-vič, s katerim sva bila skupaj v domobranih, dejal: »Ajde, doktore idemo u partizane,« nisem nič premišljal in sva odšla v Mo-slavino, v Bršljanico. Tu so me takoj spoznali, ker sem jim pogosto skrivaj pošiljal zdravila v gozdove.« . Kot korpusnega kirurga je oktobra 1944 Sadnikarja pot vodila prek Kalnika, Podravine, Moslavine do Baranje. Od tam pa na Kordun, Banijo, Liko do Bosanskega Petrovca. »Najtežje je bilo v bitki skozi tri obroče pri Bihaču, od decembra 1944 do marca 1945. Cele noči smo operirali. V izpraznjeni hiši smo na strop pribili rjuho, da se omet zaradi eksplozij ni vsipal na ranjence. Nekoč je v Izačič gradu padla granata v sosednjo sobo, da me je skupaj z ranjencem, ki sem ga operiral vrglo po tleh.« Ko se spominja tistih težkih dni, z nekaj grenkega priokusa zaradi sedanjega podcenjevanja osvobodilnega boja pravi, da se še kako zaveda, kaj pomeni živeti svobodno. »Mi, ki smo preživeli narodnoosvobodilni boj, gledamo s povsem drugimi očmi na današnje dogajanje. Zakaj imamo Slovani to grdo lastnost, da se med seboj prepiramo? To, kar se danes dogaja na Balkanu, je samo bratomorna vojna in nič drugega. Tako jaz mislim...« Zaradi velikih naporov pri opravljanju težke kirurške službe je Sadnikar dobil vnetje ledvic. Zato je nekaj mesecev ležal v ogulinski bolnici, kjer je tudi dočakal osvoboditev. »Dobro se še spominjam, kako sem iz bolniške postelje stekel z brzostrelko na travnik pred bolnico in spustil ves rafal v zrak. Res, to je treba doživeti, potem znaš drugače gledati na svet in na življenje...« Po ponovni specializaciji, tokrat za rentgenologa na beograjski Vojnomedicinski akademiji, se je avgusta 1945, po štirih letih in pol, spet vrnil v rodni Kamnik, kjer je z domačimi obudil spomine na težke vojne dni. Vendar ga je vojaška dolžnost kmalu spet zanesla v Zagreb, nato na Reko, kjer je bil upravnik Vojne bolnice za cono B Svobodnega tržaškega ozemlja. Kasneje seje na nuklearnem inštitutu v Vinči specializiral tudi za protiradiaktivno zaščito. »Tu mije zlasti ostalo v spominu srečanje z znanim fizikom dr. Pavlom Savičem, ki je sodeloval z Marie Curie.« Svojo zdravniško pot je dr. Niko Sadnikar zaključil kot šef rentgenskega oddelka v vojni bolnici v Ljubljani leta 1980, ko je odšel v pokoj. Pomagal je tudi ustanoviti rentgenski oddelek v ZD Kamnik in več kot dve desetletji sodeloval pri Rdečem križu Slovenije. Spomini na nekdanji Kamnik Ker je bil dolga desetletja po svetu, ga je srce še toliko bolj vleklo nazaj v Kamnik. Zato se najin pogovor spet vrne v staro mesto pod planinami in takratno življenje v njem. »Kamnik je bil takrat tipično podeželsko mesto. Prvi avto v Kamniku je imel mehanik Franc Fajdiga, kasneje pa tudi lesni trgovec Keršmanc. Tisti fiat smo gledali kot čudo sveta. Kmalu sta kupila prvi avtobus, ki je imel klopi kar ob stenah. To se je kadilo, ko je peljal po makadamski cesti skozi Kamnik.« Proti koncu dvajsetih let je začelo tudi v Kamniku vladati veliko zanimanje za različne športe. Seveda se je zagnancem pridružil tudi Sadnikar, ki se je med počitnicami vračal domov. »Za šport nas je navdušil Karel Kumer, kije gojil zlasti lahko atletiko. On je že leta 1928 dosegel državni rekord v teku na 400 in 800 metrov. Kumer je v športne vrste pritegnil tudi Mirana Ogrina, kasnejšega novinarja in svetovnega popotnika, pa tudi Jožeta Bračuna, kasnejšega balkanskega prvaka, ki je zmagal na teku skozi Kamnik. Sicer pa smo ob večerih, ko se na cesti ni tako kadilo, tekli od železniške postaje do Križa in nazaj.« Za zimske športe pa je mlade Kamničane navdušil zlasti Lado i kot pilili Dr. Niko Sadnikar zdravnik leta 1945 Strgar, pa tudi Valter Stuzzi, ki je sam kupil hokejske palice in leta 1932 je bila v Kamniku že prva hokejska tekma v državi in sicer med Kamničani in ljubljansko Ilirijo, ki jo je treniral ing. Stanko Bloudek. »Tudi v skakalnem športu Kamničani nismo zaostajali, saj smo že leta 1933 v Kamniku zgradili prvo skakalnico,« pravi Sadnikar, »tu so se najprej pomerili Dušan Karba, Tone Jeglič, Miloš Levičnik, Janežiči s Pero-vega.« Seveda ne moreva mimo kamniškega turizma v letih med obema vojnama. »Tisti čas je bila zelo obiskana zapriška graščina. Sem so hodili na počitnice razni profesorji, med njimi je bil pogosto tudi pesnik Oton Župančič, potem Juš Kozak, dr. France Koblar, prof. Gregorin in drugi. Hodili so v gostilno k Vivodu, mleko pa so jim otroci nosili iz Podgorja. Dobro se spominjam tudi slikarja Maksima Gasparija, ki je bil dober znanec in prijatelj mojega očeta in se je večkrat oglasil pri nas.« Najin pogovor je potekal v eni od sob znamenite Sadnikarjeve zbirke, na katero so Sadnikar-jevi upravičeno posebno ponosni. S sten zrejo na naju številne umetnine slovenskih slikarjev od Gasparija, Birole, Smrekarja, Šantla in drugih. Danes je zbirka stara 103 leta. »Ta zbirka,« pravi Sadnikar, »je srečno preživela dve svetovni vojni in še« osvoboditev. Vanjo je vloženega ogromno truda mojega očeta, kije začel zbirati starine že pri 17. letih. Čeprav so po osvoboditvi nekateri menili, da taka zbirka ne more biti privatna last, sva z bratom, ker sva bila oba partizana, pri ministru Kozaku dosegla, da je napisal odlok o zaščiti in tako je zbirka ostala v hiši«. V debeli knjigi pred nama je nešteto podpisov obiskovalcev, ki so si prišli ogledat zbirke porcelana, stilnega pohištva, preprog, steklenine, srednjeveškega orožja in seveda umetnin slovenskih umetnikov iz konca 19. stoletja. » Ta knjiga je stara 102 leti in jo je očetu poklonil kamniški tiskar Anton Slatnar,« Pravi in pokaže v njej med prvimi podpisanega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Sledijo podpisi slikarjev, med njimi Ri-harda Jakopiča, Ivana Vavpo-tiča, Maksima Gasparija. Svoj obisk so potrdili tudi mnogi glasbeniki, med njimi vsi Ipavci, Emil Adamič in Viktor Parma. »Za to knjigo je pokojni prof. Zika upravičeno dejal, da je to zlata knjiga Kamnika. Podpisi v njej namreč kažejo tudi na kulturno življenje tiste dobe. Zdaj se je nabralo v šestih knjigah že okrog 60000 podpisov.« Kamnik je imel v vsakem obdobju svoje originale oziroma posebneže, nekaj takih se iz predvojnih časov spominja tudi dr. Sadnikar. »Ja, taki originali so bili na primer Ahčinček, Škletova Mica, Napoleon, Goba Kraček in še nekateri. Napoleon je bil neki Štele, ki je nosil ošpičeno brado, kot Napoleon III. Nekoč se je poleti kopal v žaj-spohu, pa smo, ker je bil skrit za fižolovkami, mislili, da v vodi čofotajo žabe, on pa se je zadri iz potoka: »Ich bin Napoleon und keine žaba.« Goba Kraček je bil pi-janček, ki je k Petku hodil po gorilni špirit in ga na vodnjaku na trgu mešal z vodo, da ga je lahko pil. Škletovi Mici, ki je imela svoj štant na Glavnem trgu, smo vedno nagajali, če ima konjička, ki zadaj piska.« Turistični delavec Dr. Niko Sadnikar že dve desetletji aktivno deluje na področju tu-partizanski rizma v Kamniku. To je seveda v tesni povezavi z njegovo ljubeznijo do starega mesta in njegove zgodovine. Veliko prizadevanj je kot podpredsednik turističnega društva in predsednik propagandne komisije vložil v ohranjanje spo- mina na znamenite Kamničane s postavitvijo mnogih spominskih plošč. Številni izleti v domače in tuje kraje, ki jih je vodil, so bili vedno zelo obiskani. »Ko smo v Kamniku začeli pripravljati Dneve narodnih noš, me je k temu delu pritegnil dolgoletni predsednik Turističnega društva dr. Svetozar Fran-tar. Res smo v tem času odkrili kar nekaj spominskih plošč znamenitim Kamničanom. Že moj oče je sodeloval pri postavitvi plošče na hiši Rudolfa Maistra na Šutni in jo je tudi ohranil, lel sem, da bi nekako zaščitili zidovje razvalin, saj bo drugače povsem propadlo. Predlagal sem, naj se zaščiti pravi vhod v graščino. Po podatkih, ki sem jih dobil, je stražni stolp stal izven grajskega obzidja, tu bi lahko uredili lep razgledni stolp. Sedaj pa je vsa stvar zastala. Potrebno bi bilo asfaltirati tudi cesto proti Staremu gradu od odcepa za Palovče.« Zadnji čas je vaše zanimanje posvečeno tudi Malemu gradu. »Mislim, da Mali grad še ni dovolj raziskan. Kamnik potrebuje zgodovinarja, ki bi sistematično raziskal celotno njegovo zgodovino. Po mojem Mali grad ni nikoli imel graščine. To je bila utrdba (Kle-infest). Prišel sem tudi da idejo, da je oporni zid na zahodni strani samo kamuflaža za predor, ki je peljal prek Samčevega predora do Rav-tarjevehiše (Trutz-turn) in nato proti samostanu.« Kako gledate na današnja prizadevanja za prenovo ali, kot učeno pravimo, _ revitalizacijo sta- dr. Niko Sadnikar kot 80-letnik med številnimiKgax ^amn}k^ starinami in umetninami v domačem muzeju »Najprej bi re- (foto:F.S.) da je niso med vojno razbili Nemci. Sicer pa smo v Kamniku v zadnjih dvajsetih letih postavili plošče Franu Albrehtu, Mariji Veri, slikarjem Koželjem, Fortu-natu Bergantu, Francetu Steletu v Tunjicah in še nekaterim. Že pred desetimi leti smo želeli postaviti ploščo tudi na rojstni hiši Luke Svetca v Pogorju, vendar je zadeva takrat propadla. Menim, da bi bilo to treba letos dejansko storiti. Poleg tega pa bi bilo treba postaviti še obeležja skladatelju Jakobu Zupanu, kiparju Jaku Savinšku, pa tudi kemiku Maksu Samcu mlajšemu.« Turistično društvo je nekoč posvečalo precej pozornosti tudi urejanju in krasitvi pročelij hiš s cvetjem in urejanju okolice. »Da, res smo imeli kar uspešne akcije, v katerih smo ocenjevali in nagrajevali najbolj urejena okna, balkone in seveda tudi vrtove. Mislim, da bi s tem morali nadaljevati«. Pred leti ste dali pobudo za zavarovanje ostankov razvalin Starega gradu. Kako je sedaj s to vašo pobudo? Kamniška simbola - Mali in Stari grad »Res je, ljudje so me kar gledali, ko sem sam čistil zelenje z razpadajočih razvalin. Že- kel, da treba nekaj storiti, da bi Šutna, kije sedaj zaprta, oživela. Če bo šlo tako naprej, bodo številni lokali kmalu propadli. Občina bi morala narediti nek načrt, kaj razvijati v tem delu mesta. Tako pa je vsak dobil soglasje za katerokoli dejavnost. Občina bi morala tudi obnovo starih hiš podpreti z ugodnejšimi posojili kot doslej.« Te dni praznujete osemdesetletnico. Kako gledate na svojo prehojeno življenjsko pot? »Lahko rečem samo to, da se samo čudim, da sem po vsem tem, kar sem doživel, še ostal živ. Mislim, da mi je moj poklic zdravnika v življenju veliko pomagal. Tudi pri tem, da sem lahko v vojni reševal najtežje ranjence. To je bilo zame, čeprav je bilo težko, najlepše obdobje, saj sem mnoge ljudi rešil pred smrtjo. Najlepše zadoščenje sem dobil, ko sem se ob tridesetletnici vojne enote, v kateri sem bil, srečal z ljudmi, ki so se mi zahvalil za mojo pomoč, saj sem jim rešil življenje. To je notranje zadovoljstvo, ki ne mine.... Gospod dr. Sadnikar, ob vašem visokem življenjskem jubileju vam želimo še mnogo zdravih in uspešnih let! FRANC SVETEU Veterinarski zavod Kamnik objavlja razpored cepljenja psov proti steklini Ponedeljek, 15. aprila 8.00 Motnik pri Flegarju 9.00 Špitalič pri Trgovini 10.00 Zg. Motnik pri Kavsarju 11.00 Laze pri pošti 11.30 Šmartno pri Hvaletu 12.30 Pšajnovica pri Pestotniku 13.00 Vel. Rakitovec pri Žibertu Torek, 16. aprila: 8.00 Soteska pri Zlati kaplji 8.30 Sela pri Spruku 9.00 Srednja vas pri Ustanku 10.00 Vel. Lasna pri Zalazniku 10.30 Vranja Peč pri šoli 10.45 Sp. Palovče pri Kladniku 11.15 Zg. Palovče pri Remsu Sreda, 17. aprila: 8.30 Šmarca pri Jermanu 9.00 Volčji Potok pri zbiralnici mleka 10.00 Tunjice pri Jamovcu 11.00 Godič pri Hribarju Četrtek, 18. aprila: 8.00 Komenda pri Kramarju 9.30 Moste pri Mlekarni_ 11.00 Križ pri Čubru 12.00 Podgorje pri Rozmanu Petek, 19. aprila: 8.00 Sp. Stranje pri Pernetu 9.00 Kregarjevo pri Prodniku 10.30 Krivčevo pri Jurčku 11.30 Gozd pri Mlakarju 12.00 Černivec pri Mejašu Sobota, 20. aprila: 8.00 Nevlje pri Novaku 9.30 Kamnik pri Veterinarskem zavodu Sreda,24. aprila: 8.00 Motnik 8.45 Laze 9.15 Srednja vas 10.15 Komenda 11.00 Šmarca 11.45 Kregarjevo 12.15 Kamnik - Veterinarski zavod Cepljenje je obvezno za vse pse, razen brejih, doječih in mlajših od štirih mesecev. Cena cepljenja je 2.700 SIT. Veterinarski zavod Kamnik Rudolf Maister in slovenstvo Pogledi na ljudi se spreminjajo. V različnih časih se enaka dejanja in lastnosti različno ocenjujejo. Zlasti o pomembnih ljudeh se sodi pod vplivom dnevne politike, vodilne stranke, koristi vladajoče skupine ljudi ipd. Med take osebnosti sodi tudi Rudolf Maister, general, domoljub, pesnik, slikar, zbiratelj redkih slovenskih knjig, človek, okoli katerega so se zbirali slovenski kulturniki, skratka: ena osrednjih osebnosti v prvi četrtini dvajsetega stoletja na Slovenskem. Za nekatere ljudi v polpreteklem času je bil Maister protirevolucionar in zatiralec ljudskega upora - zato zelo sporna osebnost, o kateri se v šolah skorajda ni govorilo, čeprav je kot general s svojo odločno vojaško akcijo po koncu prve svetovne vojne za slovenstvo ubranil Maribor in severovzhodno Slovenijo. Drugi so ga »kovali v nebo, ga imeli za izbranega vodnika, poosebljenje slovenske nacionalne osamosvojitve, velikega vojaškega poveljnika, pa hkrati za samosvojega, samovšečnega častnika, ki se ne meni za zakone in dogovore ter se ne podreja zakonitim oblastem,« piše o njem poznavalec Bruno Hart-man. Maister je bil karizma-tična osebnost za vojake, kijih je s svojimi ognjevitimi govori, pa tudi z neizprosno neuklo-nljivostjo znal povesti v boj, nečimrn povzpetnik za kolege oficirje, saj se je za generala oklical kar sam. Za nemške nacionaliste je bil Rudolf Maister poosebljeno zlo, saj jim je odvzel del ozemlja. Zgodovinar France Klopčič je v polpreteklem času o njem zapisal, da je Maister pravi primerek kulta osebnosti. »Jugoslovanskim nacionalistom je bil utelešenje narodnih in državotvornih vrednot, slovenski socialistični, zlasti komunistični levici pa burioazni militarist in kontrarevolucio-nar...« (Bruno Hartman v delu Rudolf Maister, zbirka Znameniti Slovenci, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1989) Vse ocene te zanimive osebnosti še živijo in bruhajo občasno na dan, tudi v Kamniku, kjer se je Maister 29. marca leta 1874 v hiši na Šutni rodil in v mestu preživel samo šest let svojega otroštva (družina se je namreč zaradi očetove službe pri t.i. finančni straži pogosto selila), v mestu, ki je generalu Maistru postavilo spčmenik v sedemdesetih letih, ko je bilo to še politično zelo sporno dejanje. V Mariboru so to storili šele v osemdesetih letih. Po Maistru sta poimenovana ena od kamniških ulic in srednješolski center. Od lanskega decembra dalje pa se po sklepu občinskega sveta praznuje Maistrov rojstni dan kot kamniški občinski praznik (s čimer smo spet prehiteli Maribor, saj bodo tam o tem šele razpisali referendum - če ga bodo). Določitev Maistrovega rojstnega dne za občinski praznik ima več utemeljitev. Prvi razlog za tako odločitev je gotovo Maistrov pomen za slovensko državnost, počastitev Maistra kot nacionalista v najplemenitejšem pomenu besede, samostojno nacionalno mislečega človeka, ki nam je ubranil del ozemlja, ki bi bil sicer za slovenstvo izgubljen. Drugi razlog pa je Maistrova kulturniška dejavnost, ki ga povzdiguje nad marsikatero osebnost. Maister je bil tudi pesnik, slikar, zbiratelj redkih slovenskih knjig, kulturni organizator..., kar bo lahko oplemenitilo dejavnosti v obnovljeni Maistrovi hiši na Šutni. Kot vojak in politik je bil Maister drzen, neizprosen, skrajno načelen, ognjevit govornik, kot pesnik izraža veselje do življenja, uživanja, domoljubje na hu-moren ali baladen način, poje pa tudi o žalosti, smrti. Pogosto v njegovi poeziji zazvenijo ljudski toni. Kot ljubezenski pesnik je pogosto igriv, ironičen, v domovinski pesmi pa se izrazijo druge strani, značilne za Maistra vojaka: drznost, odločnost: Zdaj tvoj je dan - zavihti meč jeklen, da se zarije v kri in dob zelen! Zazveni pa tudi žalost zaradi padlih: Krogle so trgale pisane kitice, da je kipelo do lin. Joj, pa največkrat sta z na- gljem zadišala roženkravt in rožmarin. Maister je prijateljeval ali pa se je poznal z večino slovenskih besednih ustvarjalcev svojega časa: z Murnom, Župančičem, Gregorčičem, Aškercem, Cankarjem, Stritarjem, Tavčarjem, Gradnikom, pa tudi z znanstveniki: Ivanom Prijateljem, Alfonzom Gspanom, Pajkom Nahtigalom. Kasneje so ga obiskovali člani slovenskega PEN-kluba: Josip Vidmar, tudi Kamničan Fran Albreht in drugi. Skratka: Maister je bil tudi v družabnem smislu središčna slovenska osebnost. Izkazal se je tudi kot kulturni organizator. Izdal je dve svoji pesniški zbirki, organiziral izdajo več literarnih almanahov in prvo slikarsko razstavo po prvi svetovni vojni v Mariboru. Razen s pesnikovanjem se je namreč ukvarjal tudi s slikarstvom. Svojo slovenskost je izrazil tudi z načrtnim zbiranjem redkih slovenskih knjig. Njegova knjižnica, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru, obsega okoli 6000 knjig. Če bi morda kdo oporekal, da Maister ne sodi v tole rubriko, je treba reči, da je Maister tudi glede na svoj odnos do jezika nekaj posebnega. Spoštoval je jezik ljudstva, kjer je služboval. Tako se je v času službovanja na Poljskem naučil poljščine. V času, ko je prevzel poveljstvo v Mariboru, je uvedel slovenščino kot uradovalni in poveljevalni jezik. Tudi v vojaški šoli, ki je sodila pod njegovo poveljstvo, je bil učni jezik slovenski, po potrebi (zaradi učencev hrvaške in srbske narodnosti) pa je bila dopuščena uporaba srbohrvaščine. Maister je bil tako popolnoma drugačen od kasnejših častnikov Jugoslovanske ljudske armade, ki so bili Slovenci, pa so vse življenje »tolkli« nekakšno srbohrvaščino. MARJETA HUMAR Lepi uspehi mladih glasbenikov Glasbena šola Kamnik in ZKO Kamnik sta 20. marca v Razstavišču Veronika pripravila koncert učencev Glasbene , ***** Jaka Einfalt, iz 2. razreda trobente je na republiškem tekmovanju v kategoriji I.A od 22 tekmovalcev dosegel solidno 8. mesto. šole Kamnik, ki so se konec marca udeležili 25. slovenskega tekmovanja mladih glasbenikov v Ljubljani. V tej generalki z naslovom Pomladi naproti je nastopilo 5 učencev trobente mentorja Janeza Krta, Ignac Zupan je pripravil harmonikarja Petra Bar-leta, Robert Smolnikar Marka Tomca, Etelka Posel - Ma-rinšek pa Aleksandra Kastelica in Simona Sitarja. Na klavirju je trobilce spremljal Aleš Studen. Po besedah ravnatelja Glasbene šole Kamnik Francija Lipičnika ni naloga mentorjev glasbene vzgoje samo tehnična in muzikalna priprava učencev, učence je treba naučiti tudi javnega nastopanja. Republiško tekmovanje v Ljubljani je povezano z evropskim tekmovanjem, kajti glasbene šole v Sloveniji sodelujejo po tekmovalni plati tudi z evropskimi glasbenimi šolami. Učenci, ki na republiškem tekmovanju dosežejo najboljše rezultate, tekmujejo tudi v evropskem merilu. Letošnje republiško tekmovanje mladih glasbenikov je potekalo v Srednji šoli v Ljubljani od 26. marca do 1. aprila. Učenci so tekmovali v petju, inštrumentih - trobila, tolkala, harmonika in kitarski duo ter v komornih skupinah z godali in klavirjem. Vzporedno so v Ljubljani potekali trije koncerti. Zadnji, koncert nagrajencev, je potekal 1. aprila v Slovenski filharmoniji. Kot že rečeno, je iz Kamnika na republiškem tekmovanju sodelovalo 9 učencev. Dosegli so lepe uvrstitve in ta absolutna dosežena mesta v državi jim omogočajo nadaljnji študij glasbe na Srednji glasbeni šoli. Za Glasbeno šolo Kamnik je to zelo velik uspeh. Republiško tekmovanje v Ljubljani je potekalo v različnih kategorijah. Kamniški tro-bilci so uspešno nastopili v treh kategorijah. V kategoriji I.A, v kateri je sodelovalo 22 mladih glasbenikov, je Timotej Štritof iz 2. razreda dosegel 7. mesto, Jaka Einfalt, prav tako iz drugega razreda trobente, pa 8. mesto; v kategoriji I.B je med 21. sodelujočimi Robert Novak (5. razred) dosegel odlično 2. mesto, Domen Veternik (4. razred) Matična knjižnica Kamnik Knjižnica je kulturni prostor, kjer se srečujejo ljudje in knjige S svojimi storitvami knjižnica zadovoljuje potrebe uporabnikov po izobraževanju, razširjanju znanja, intelektualnem delu, pa tudi po razvedrilu in družbenih stikih. Kljub temu, da se nam statistični podatki velikokrat zdijo suhoparni, se tudi v njih zrcali utrip in delo naše knjižnice. Iz podatkov, ki smo jih zbrali za leto 1995, tako lahko razberemo, da nas je v lanskem letu obiskalo 62430 bralcev, ki so si izposodili 161.619 enot gradiva. Trenutna zaloga knjižnega gradiva obsega 83.918 enot, v lanskem letu smo kupili 2.381 knjig. Na novo vpisanih članov v letu 1995 je bilo 412. Obogatili smo tudi našo vide-oteko z 59 videokasetami, tako lahko sedaj obiskovalci naše videoteke izbirajo med skupno 195 videokasetami, med katerimi prevladujejo poučni filmi in filmi za otroke. Dobre osnovne storitve so odločujočega pomena za kakovost knjižnice, tudi računalniška tehnologija postaja del teh storitev. V hodniku knjižnice je bralcem od lanskega leta naprej dostopen terminal, kjer lahko obiskovalci pregledajo računalniški katalog kjižnice in vzajemni katalog Slovenije preko COBISS-O-PACA in si tako poiščejo želene informacije. V lanskem letu smo v knjižnici posredovali 35.408 ustnih in pisnih informacij o gradivu in iz gradiva. V knjižnici se zavedamo, da ni bistvo našega dela le v tem, da bralci v knjižnici dobijo knjigo, za našega bralca je poleg samostojnega izbiranja gradiva velikega pomena tudi posvetovanje s knjižničarjem. Knjižničarji si prizadevamo, da bi ustanovo čim bolj približali ljudem in v okviru teh prizadevanj je bilo pri nas organiziranih 124 prireditev, ki se jih je udeležilo 3.295 obiskovalcev. Kot zanimivost vam posredujemo »nenavadna dejstva« o knjižnicah v ZDA (objavila revija American Libraries), ki so prav tako plod statističnih raziskav: - Američani obiščejo šolske, javne in univerzitetne knjižnice 3.5 milijonkrat letno - to je trikraten letni obisk kino dvoran; - javnih knjižnic v ZDA je več kot McDonaldovih restavracij; - knjižničarji odgovorijo na 295 milijonov vprašanj letno. Če bi ta vprašanja razvrstili v ravno črto, bi segala od vzhodne do zahodne obale ZDA. MAJA ŠINKOVEC RAJU Najmlajši likovniki razstavljajo Pred dnevi sem prejel prijazno pismo iz vrtca Zaprice-Marjetica na Ljubljanski 3a v Kamniku, v katerem me vzgojiteljice prosijo, če utegnem napisati kakšno vzpodbudno vrstico o razstavi likovnih izdelkov njihovih malčkov. Moram reči, da mi je pisanje o še nepokvarjenih dušicah in njihovih prav tako še elementarnih likovnih izdelkih le v veselje. Razstavlja skupina štirindvaj-setih otrok v starosti od štirih do sedem let, ki jih vodita vzgojiteljici Vera Golob in Brigita Stražar. Svoje izdelke so postavili na ogled v izložbah trgovine Kočna na Glavnem trgu v Kamniku. Otroci so pri svojem delu uporabili različne materiale, tudi uporabne ali odpadne tvarine, kot so les, papir, pluta, žica, zobotrebci, iz katerih so nastale zanimive likovne celote. Ustvarili so praskanke s tušem in že kar reliefne podobe iz gnetljive mase na papirju. Vse, seveda, končno še pobarvano. TU so še izdelki iz gline in gnetljive mase z barvnimi poslikavami, kar je že pravo malo kiparstvo z zametki oblikovanja, kar lahko vidimo v razstavljenem nakitu v obliki simpatičnih orglic. Skratka, otroci so pod vzpodbudnim vodstvom Bri-gite in Vere, ki sta jih seznanili z osnovami različnih likovnih tehnik, iz različnih materialov spontano in neobremenjeno ustvarili za celo razstavo malih umetnin, ki naj v izložbenih oknih trgovine razveseljujejo mimoidoče. Seveda tiste, ki znajo prisluhniti in se veseliti ob teh drobnih, prvobitnih, a iskrenih in z grdobijami tega sveta še neobremenjenih izdelkih drobnih rok. pa 17. mesto; Denis Grkman (5. razred) je bil med 22 tekmovalci v kategoriji I.C tretji. Na harmoniki sta v kategoriji I.A, 3. razred, dosegla Aleksander Kastelic 17. in Peter Barle 21. mesto; v kategoriji I.B, 3. razred, je Marko Tome med 18 tekmovalci dosegel 12. mesto; v kategoriji I.C, 5. razred, pa se je Simon Sitar med 20 tekmovalci uvrstil na 9. mesto. Ta uspeh učencev kamniške glasbene šole na republiškem tekmovanju pa še dopolnjujeta dosežka iz oddelka prof. Rada Rijavca, kjer sta dva učenca iz oddelka klarineta uspešno opravila sprejemna izpita za študij glasbe na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Učenka Mira Tonin, ki igra violončelo pri prof. Darki Skalar, pa je v nedeljo, 7. aprila, tekmovala v Gorici v Italiji na mednarodnem tekmovanju violonče-listov. VERA MEJAČ Likovne kreacije otrok in mladostnikov so danes vse bolj cenjene in postajajo tudi predmet strokovnih raziskav različnih ved, kot so: psihologija, pedagogika, didaktika, metodika, umetnostna zgodovina in filozofija. Predvsem pa je takšna razstava prijetna osvežitev za mesto Kamnik, za mlade ustvarjalce pa delovna vzpodbuda in potrditev njihovega dela. DUŠAN LIPOVEC MATIČNA m UZNICA KA VAS VABI m v četrtek, 18. aprila, ob 19. uri: Srečanje z Antonom Komatom in pogovor o njegovi knjigi Pesticidi, ubijalci življenja • na tečaj slikanja na svilo za odrasle in mladino, ki bo v četrtek, 25., in petek, 26. aprila, od 17. do 20. ure. Število prijavljenih je omejeno (10-12). Tečaj vodi Marta Grkman. Cena je 4500 SIT, vanjo je vključen tudi osnovni material. LITERARNI IN LIKOVNI NATEČAJ ZA OSNOVNOŠOLCE Vse šolarje, ki so se odzvali na ta natečaj, obveščamo, da so kot najboljši izbrani naslednji prispevki: KARMEN KUNEJ, 6. c, OŠ Toma Brejca: Jaz sem stara knjiga in pripovedujem vam mojo zgodbo BOŠTJAN ROKAVEC , 8. c, OŠ Toma Brejca: Dovolite, da se vam predstavim. Sem predsednik Kluba knjižnih moljev NEJC MIKUŽ, OŠ Frana Albrehta: Rad berem BARBARA ŠPRUK in ANITA LOZINŠEK za ilustraciji z naslovom Povodni mož (mentorica Milojka Voljkar) Ti prispevki bodo nagrajeni, nagrade pa bomo poslali na šole. Vsi ostali prispevki so razstavljeni na pionirskem oddelku. Čestitamo! ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Sobota, 13. aprila, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik J. C. LOMBARD: ZGUBLJENI KORAKI Antidrama v uprizoritvi gledališke skupine SS R. Maistra Režija: Marja Kodra Sobota, 20. aprila, ob 20. uri Župnijska cerkev na Šutni FESTIVAL MUŠICA AETERNA KONCERT LETA: JANEZ KRSTNIK DOLAR Lithopolitanus-Kamničan Glasbeni dogodek, ki bo v rojstnem mestu oživil dela skoraj pozabljenega baročnega skladatelja Izvajalci: Zbor Slovenski vokalni solisti Solisti: Irena Baar, sopran Mir jam Kalin, alt Marjan Trček, tenor Zoran Potočan, bas Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani Orgle: Marija Holcar Umetniško vodstvo: Samo Vremšak Vstop s prostovoljnimi prispevki! VABLJENI! 8 11. aprila 1996 POGLEDI Kamniški OBČAN Kako se gremo turizem? Če bi hoteli dobiti celovito oceno turizma v Kamniku in njegovi bližnji okolici, bi bilo potrebno izdelati podrobno Študijo. To pa seveda ne bi bilo poceni. Zato je vsekakor zanimivo, kako turistično ponudbo doživlja običajen gost. Mogoče se da tudi iz tega že kaj naučiti. V Kamniku imamo končno le turistično-informativni center, kjer slučajni ali namerni obiskovalec od prijaznega dekleta zve vse ali skoraj vse o turistični ponudbi kamniške občine. To je vsekakor pohvalno, vendar bi se mogoče dalo ta- kšno turistično informiranje, dokler je tako »velik naval« turistov, rešiti tudi na kakšen drugačen način, v kombinaciji s čim, drugim. Ko se hoče gost v nedeljo zjutraj odpeljati z javnim prevoznim sredstvom, to je avtobusom, proti Kamniški Bistrici, da bi se nato še z nihalko povzpel na Veliko planino, ugotovi, da bo moral, če ni ravno velikega navala, čakati na gon-dolski prevoz skoraj eno uro. Ali res ne bi mogel prvi avtobus za Kamniško Bistrico tudi ob nedeljah odpeljati vsaj če- VVZ - enota Mojca kliče po obnovi Na roditeljskem sestanku, ki smo ga imeli starši otrok enote Mojca, M. Blejca 14,25.3.1996, smo bili seznanjeni s problematiko sanacije enote oziroma problemom, ki se bo pojavil, če zavod enote ne bo saniral. Zdravstveni inšpektorat RS, enota Domžale, izpostava Kamnik v svoji odločbi izpostavlja pomanjkljivosti, s katerimi ste že bili seznanjeni (sanacija kuhinje in sanitarij). Če se pomanjkljivosti do 31.8.1996 ne bodo odpravile, bo enota zaprta. Kratko in jedrnato. Zavod za sanacijo naše enote, saj naša tudi je - v njej bivajo naši otroci od 5.30 do 15.30 - tako, da smo starši BREZ SKRBI na svojih delovnih mestih, nima denarja. Kot smo bili seznanjeni, je podobno odločbo dobila tudi enota Marjetica - Zaprice. Tako sredstva predstavljajo problem - ali pa tudi ne? Spet smo, tokrat naša hiša, postavljeni pred dejstvo - ali približno 2 milijona SIT ali 24 malčkov, ki bodo jeseni ostali brez varstva!? Menimo, da sanacija enote Mojca za občino Kamnik ne predstavlja tako VELIKEGA FINANČNEGA ZALOGAJA, da ga ne bi zmogla. Vsekakor pa bo, za nas starše, VELIK PROBLEM, če bomo 1.9.1996, obveščeni, da za naše otroke v zavodu ni prostora, da ostajamo brez naše enote, brez svoje vzgojiteljice in svoje varuhinje. Neprekinjeno in nemoteno delovanje enote, je za naše otroke in nas, starše, zelo pomembno. Majhnost enote pomeni za vse nas prednost, ki je ne želimo izgubiti in ki je v korist našim otrokom, saj jim na nek način pomeni drugi dom, v katerem s svojima Alenko in Metko prebivajo 7 ur in več. Heterogene enote vrtcev imajo po raziskavah veliko boljše rezultate kot homogene enote. Otroci se v njih navajajo na življenjske situacije, ki jih s pridom uporabljajo v svoji prihodnosti. Prav enota Mojca nam je že večkrat dokazala, da to drži. Nesprejemljivo bi bilo, da za naše otroke, ki so naša prihodnost in konec koncev tudi naša socialna varnost, ne bomo storili tistega, kar moramo. Dolgoročno se nam bo to vsekakor obrestovalo. Menimo, da se v občini Kamnik lahko zanesemo na poštenost in na kulturni dialog, ki si ga želimo, saj je prav, da se vsi zavedamo, da so OTROCI vse tisto, kar imamo radi. Zato apeliramo na vse, ki lahko karkoli pripomorete k lepemu otroštvu naših malčkov, ki so edina dobra osnova za zdrave, delovne in uspešne ljudi. Upamo, da se bo problem, ki ponovno nastaja zaradi DENARJA, rešil v zadovoljstvo naših otrok, staršev in tudi naših »tovarišic« in da bo enota poleti sanirana. Naši otroci bodo imeli svoj prostor, ki ustreza vsem sanitarnim predpisom, mi, starši, pa bomo v svojih službah brez skrbi. STARŠI ENOTE MOJCA M. Blejca 14, Kamnik (podpisi v uredništvu) trt ure prej? Ko je žičniški sistem spadal pod Viator, so bili vozni redi nihalke in avtobusa precej bolj usklajeni kot sedaj, pa tudi še kasneje, ko Viator ni bil več vključen v ta sistem. Mar to sedaj ni več možno, saj sta tako KAMBUS kakor tudi družba Zaklad narave v isti občini in s precej podobnimi nameni, ki pa niso med seboj konkurenčni, ampak se kvečjemu lahko dopolnjujejo. Ko pa je vozni red avtobusa in nihalke kolikor toliko usklajen in gre turist z avtobusom ob 16.40 iz Kamnika, da lahko komaj ujame nihalko ob 17.00, ki ga »dostavi« na Šimnovec, ugotovi, da sedežnica ne dela več. Veselo zarobanti in popoka robo, ki jo ima s seboj, in zakorači v breg, pri čemer pa mu ne gre skupaj, kako si predstavljajo žičničarji kvaliteten turizem po meri ljudi, če ne morejo uskladiti še vozni red sedežnice, ko sta avtobus in ni-halka že usklajena. Seveda pa le ni vse tako črno in čudno. Tudi žičničarje je potrebno pohvaliti. Kljub težkim delovnim pogojem, saj na planini ne sije samo sonce, ampak veter kaj hitro prepiha do kosti, so uspeli ohraniti prijaznost in primerno uslužnost. Tudi za smučišča skrbe skorajda vzorno, da je res užitek smučati. Pohvale vredno je tudi čuvanje avtomobilov na parkirišču pri spodnji postaji nihalke. Vračanje denarja za neizkoriščene ure smučanja je tudi pomembna pozornost, ki govori o poštenem odnosu do gostov. Pohvalno je tudi prizadevanje drugih uporabnikov veliko-planinskega kompleksa, kot npr. najemnikov doma na Kisovcu: redno splu-žena, a ne posuta cesta, ki omogoča dovoz z avtomobilom, pa tudi sankanje in smučanje po tej cesti, in raznovrstna, vendar ne predraga ponudba. Nekaj smo se torej pri turizmu že naučili. Vendar nekaterim še vedno manjka spoznanje, da so zelo in vedno bolj pomembne tiste drobne reči, male pozornosti, ki dvigujejo raven turistične ponudbe nad povprečje in privabljajo nove obiskovalce zaradi osebne reklame tistih, ki so doživeli te drobne pozornosti. Po drugi strani pa ravno take slabo rešene, na videz drobne reči, odbijajo obiskovalce in to običajno precej bolj, kot bi jih, če bi bile rešene, privlačile. B. POLLAK Cererjevo pismo iz Amerike Ob nedavnem imenovanju znamenitega kamniškega rojaka Toneta Cererja za častnega občana občine Kamnik bo morda za naše bralce zanimivo prebrati odlomek iz njegovega pisma. V tem nam je opisal njegovo še vedno aktivno športno udejstvovanje. Gospod Cerer bo letos 30. oktobra dopolnil 80 let. Po izjemno bogati plavalni karieri, bil je uspešen udeleženec berlinskih (1936) in londonskih (1948) olimpijskih iger, dolgoletni državni rekorder in prvak, plavalnega tekmovanja še do danes ni opustil. Še vedno aktivno nastopa na svetovnih prvenstvih v njegovi starostni kategoriji. Tudi v tem obdobju je zelo uspešen, saj je večkratni prvak ZDA in tudi svetovni prvak. Takole nam piše v lanskem decembrskem pismu iz daljnjega Clevelanda, kjer živi sedaj Že več kot 40 let: »...tako se zopet oglašam, da pozdravim moje prijatelje, ki so povečini v moji rodni Sloveniji. Res čas hitro teče, vsako leto bolj, vsaj meni se tako zdi in tam pri Vas že tudi nisem bil dolgo. Sprašujem se, kako se imate, ali ste zdravi, ali dobro živite in kakšne nadloge Vas tarejo. Saj me srce in moje misli še vedno vlečejo tja v »lepi kamniški kot«, kakor je to zapel Sovanov Feri (moj dobri, sedaj že pokojni, prijatelj) v svoji pesmi. O meni toliko:prvo in najvažnejše je, da sem zdravstveno kar v redu in se dobro počutim. Upam, da bo tako še nekaj časa ostalo. Precej pogosto plavam v 50 metrskem zimskem plavalnem bazenu tukajšnje državne univerze. Tisto rekreacijsko središče, kjer sem bil prej delno zaposlen, so pred enim letom zaradi obnove (3 leta) zaprli. V tem šolskem letu pa mi je univerza ponudila mesto namestnika glavnega trenerja ali kot tukaj rečejo »assistant co-ach«. Tako sem poleg mojega osebnega treninga še s tistim delom delno zaposlen. Njihova plavalna ekipa šteje 22 plavalcev - akademikov. Jaz sem zadolžen v glavnem za izboljšanje in popravljanje tehnike posameznih plavalcev, kot npr. raznih slogov, obratov, startov itd. Predvsem temelji vse to na individualni bazi, ker je vsak človek fizično različno grajen. Z mojimi mednarodnimi izkušnjami in uporabo moderne tehnike (ki je popolnoma različna od one v mojih mladih letih), ki jo tudi sam uporabljam v mojem vsakdanjem treningu, imam kar precej uspehov in sem žel priznanje od glavnega trenerja in do plavalcev. Ekipa tekmuje z drugimi univerzami v Ohiu, Pensil-vaniji in Michtgan State. Od 21. do 29. junija 1996 bo v Sheffieldu v Angliji šesto FINA svetovno Masters plavalno prvenstvo s popolnim olimpijskim programom (vedno nastopi okrog 4000 tekmovalcev). Tam nameravam v moji starostni skupini nastopiti tudi jaz v petih disciplinah (največ, kar je dovoljeno): 100 in 200 m metplj, 200 m prsno, 200 in 400 m mešano. Po novem letu bom moral zato pričeti z bolj načrtnim in intenzivnim treningom. Če bom le mogel - to je odvisno od ugodne letalske zveze z Ljubljano, se bom ob tej priložnosti oglasil tudi v Kamniku...« Zelo dobri plavalci so bili tudi sinovi Toneta Cereja, zdaj se ta tradicija prenaša tudi na tretji rod. V nadaljevanju pisma g. Tone piše tudi o svojem vnuku Eddieju, sinu njegovega najstarejšega sina Tončka: »...Eddie je na Military aca- demy v West Pointu, v državi New York (od Clevelanda oddaljena 8 ur vožnje z avtomobilom). Tam študira strojništvo. Zanj so se že eno leto prej, preden je končal gimnazijo, zelo zanimali, ker je bil najboljši plavalec v distriktu severnega Ohia in je imel tudi v šoli prav dobre ocene. Od 16.000 prijavljencev jih izberejo vsako leto 1200. On je tudi v plavalni ekipi te univerze in kot je tukaj splošno znano, je to najboljša univerza v Ameriki in med najboljšimi na svetu. Oče in mati sta ga v decembru šla obiskat v Baltimore (Maryland), kjer je nastopal na dvodnevnem plavalnem tekmovanju med Army: Navy.«... Tako nam je pisal g. Tone, kateremu se moramo Kamničani zahvaliti, da je po vojni zgradil 50 metrski plavalni bazen s fil-tračno zgradbo, začel z gradnjo stadiona, ustanovil in vodil do zavidljive kvalitete, tudi kot trener, kamniški plavalni klub... Upamo, da ga bomo poleti, po končanem prvenstvu v Angliji, pozdravili zopet med nami! pripravil MILAN WINDSCHNURER Skrivnosti občinskih umetniških slik in zaklete Veronike Novinar Janez Petkovšek piše v Delu z dne 27. marca 1996, str. 14, včlanku »Si je sliko Malega gradu v zatonu kdo prisvojil?«, da je iz kamniške občinske hiše neznano kam »izpuhtela« umetniška slika »Mali grad v zatonu«, neznane vrednosti in nepoznanega avtorja (!?). Ni mi povsem jasno, kaj naj bi pomenil naslov »Mali grad v zatonu«: Morda v zatonu svoje slave ali kaj, saj je spomeniški kompleks Malega gradu v Kamniku za javnost zaprt, obnovljeni stražni stolp pa čaka na svojega »odrešitelja«. Morda pa je v »zatonu« skrb in varovanje kulturnih vrednot in likovnih umetnin? V istem članku piše novinar še o sliki Maksima Gasparija »Kamniška Veronika«, ki krasi županovo sobo v občinski stavbi. To sliko je Občina Kamnik s pomočjo sponzorjev lani kupila v prodajni galeriji Feniks v Ljubljani. Po piščevi navedbi naj bi se v Kamniku že dalj časa širile govorice, da omenjena slika ni original, kljub priloženemu certifikatu, umetnikovi signaturi in jasno prepoznavnem slikarjevem stilu iz tega obdobja, ko je delo nastalo. Ob nakupu slike in obisku bivšega kulturnega ministra Sergija Pelhana v Kamniku, sem sliko, v ikonografskem in ume-tnostno-zgodovinskem kontekstu, strokovno predstavil javnosti v kamniškem razstavišču Veroniki. O avtentičnosti Gasparijeve umetnine ni bilo takrat izrečenih nikakršnih pripomb ali neosnovanih sumničenj. Če kdorkoli dvomi o avtentičnosti slike, naj občina Kamnik skliče pristojne neodvisne in nepristranske strokovnjake, ki naj podajo svoje strokovno mnenje, ki naj se obelodani na tiskovni konferenci. Pri obeh slikah gre za motiv Malega gradu z zakleto, mitično Veroniko, ki naj bi, po legendi, čuvala grajske zaklade. Torej, v primerih obeh slik ni izključeno delovanje »nadnaravnih, mističnih, magičnih, okultnih ali parapsiholoških sil in dejavnikov«. V Kamniku je prav vse mogoče! DUŠAN LIPOVEC Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi I Pisma, mnenja Dodatek nadaljevanki o dogodkih »leta 1945« (3) Glede barona Rehbacha naj dodam, da izvira iz graščine Krumperk pri Domžalah in da je imel še dva brata in sestro. Že njegov oče pa je obubožal kljub temu, da je imel dokaj veliko posestvo. Herman je podedoval graščino Zaprice, ker se je leta 1938 oženil z baronico Liesel iz premožne dunajske plemiške rodbine, katerih last je bila. Že pred vojno sta kamniško graščino za silo obnovila. Posestvo sta imela skoraj enako veliko, kot je sedaj ograjen del drevesnice Kočna. Mi smo si bili na južnem delu tega posestva sosedje in smo imeli blizu vsak svoj kozolec z večjim nadstreškom (en del Rehbachovega kozolca še sedaj stoji). Seveda zakonski par Rehbach ni delal na poljih (imel je upravnika in služinčad), mi, Lectarjevi otroci, pa občasno smo. Najbolj se ju spominjam kot jezdeca na obeh konjih, s katerima sta delala obhode po svojem posestvu. V graščini sta imela namreč velik hlev. Med vojno, ko je postal g. Herman župan, pa se ga je le redko videlo na konju, ker je bil pač v občinskem uradu, baronica pa je še vedno večkrat prihajala v spremstvu upravnika ali hlapca. Nam, otrokom, se je seveda vse to zdelo kot zgodba iz starih pripovedk o grofih, vendar se je nismo prav nič bali. Dobro se spominjam, da baronica sprva ni znala nič slovensko, razen pozdrava. Ker pa je bil z nami skoraj vedno naš hlapec France, ki je odslužil 7 let avstrijske cesarske vojske, s sporazumevanjem ni bilo težav. On je obvladal celo dunajsko narečje in baronica je bila tega zelo vesela. Naš France je bil brihten mož in šaljivec, samo pil je preveč rad. Kasneje, v vojnih letih, pa tudi tega, da smo trije starejši otroci z njo spregovorili kakšno nemško besedo. Baronica je bila vitka in visoke rasti ter vedno lepo oblečena. Jezdila je vedno v jahalnih hlačah in čepici ter z bičem. Spominjam se tudi, da je gospod Herman med vojno dal mojemu očetu brez- plačno v najem dve veliki njivi. Vedel je pač, da naša mama kuha hrano vsaj za 15 ljudi, on pa je le s težavo obdelal vse njive. Važen vzrok temu je bil tudi nemški predpis, da mora biti zaradi vojne obdelana vsaka ped zemlje. Ko so barona Rehbacha po devetih letih zapora izpustili, se je seveda pridružil svoji ženi Liesel, ki je z otrokoma gostovala pri živinozdravniku dr. Rautarju. Ker sta bila oba razlaščena, nista smela več vstopiti v svojo graščino Zaprice in sta ostal tudi brez svojih osebnih stvari. Vendar pa moramo Kamničani dati priznanje tovarišu Lavrincu (očetu sedanjega poslanca Maksa), ki je bil direktor podjetja Keramika na Grabnu, da je oba obubožanca vzel tja v službo in jima dal primerno delo, čeprav nekaterim prenapetim revolucionarjem to ni bilo všeč. Oče Lavrinc je bil namreč hraber partizanski komandant in nato uspešen direktor. Baronica je kmalu nato umrla, Rehbach pa se je izselil na Dunaj. Moj oče pa ga je v letih 1967-1970 tam dvakrat obiskal in nam povedal, daje živel siromašno. Vsekakor obema zvezde v Kamniku niso bile naklonjene, saj sta tu preživela tudi svojo zakonsko krizo. Sorodniki baronice Liesel so menda postali na Dunaju uspešni poslovneži in so lastniki več zgradb. JERNEJ ŠTELE (se nadaljuje) Drugi odmev na odprto pismo politikom iz Kamnika V prejšnji številki Kamniškega občana je bil objavljen članek, ki je namenjen meni, saj ima naslov »Znancu Jožefu Jelenu«, in z odgovorom na objavlen članek Odmev na odprto pismo politikom Kamnika nima prav nobene zveze, kajti iz teksta tega članka je razvidno, da je g. Rudi Meršak pisal sam sebi in da so citirane misli Anthonva de Mella pisane na kožo prav njemu, sposodil si je le naslov. G. Rudi Meršak trdi, da sem veliko kritiziral osebno, kar pa ni resnično, kajti skoraj vsi moji članki in prispevki so bili ekološki in sem jih pisal najprej iz prepričanja in šele nato za stranko, v kateri g. Rudi Meršak še »domuje«, saj mu ta stranka daje kruh. Sam nisem hotel opozarjati na sebe, pa kaj, ko se je treba pod članek podpisati. Populizem in politično povzpetništvo meni ni potrebno, to sem prepuščal drugim, ki si to želijo, ker jim je to potrebno, če nočejo biti na spisku brezposelnih. Resnično ne vem, kaj imajo moji problemi skupnega z radarjem na Menini planini, saj imam kot vsak povprečni Slovenec tudi jaz probleme, toda za njihovo rešitev nisem nikoli prosil za pomoč g. Mer-šaka, kot je to že storil on. Zavedam se, da ni nihče brez problemov, pa naj bodo ti eksistenčni, stanovanjski, organizacijski ali pa naj gre celo za iskanje prostorov za odpiranje zunanjetrgovinskega predstavništva.Pa mu tega nisem nikoli očital ali omenjal, saj to nima nič skupnega z ekologijo, poleg tega pa to širšega avditorija ne briga, ker je to zasebna stvar, mar ne? Od politika s tako »zvenečo« funkcijo, ki jo opravlja, sem upravičeno pričakoval, da bo objavil strokovne članke in ne nekaj, kar je izrečeno kar tako na pamet. Ne vem, zakaj se g. Rudi Meršak izgovarja na študije o škodljivosti elekromagnetnega sevanja, ki mu niso več dosegljivi, ker naj bi jih imeli moji kolegi iz OO SLS Nazarje. G. Meršak, če take študije obstajajo, povejte in če vam je neznan način, kako se do njih »dokopati«, vam obljubim, da jih bom priskrbel. Z velikim veseljem jih bom objavil v Kamniškem občanu in še z večjim veseljem vam fotokopije pošljem na vaš privatni naslov, kajti nič ni hujšega kot neinformiran politik. Članek, ki je bil objavljen, ni bil zapisan v imenu SLS, kajti za kaj takega nimam dodeljenega mandata stranke in tudi podpis pod člankom ni tako izgledal. Moj članek je bil le odmev občana z vprašanjem v imenu mnogih ljudi, ki jih predvidena lokacija radarja življenjsko zanima. In kaj sem dobil? Neokusne želje, da bi kmalu rešil svoje probleme, ki niso povezane z radarjem in ne vem, kaj imajo z njim skupnega. G. Rudi Meršak, po prepričanju sem ekolog in nisem politični povzpetnež, kajti tudi v novi stranki delujem na ekološkem področju. Zato se zavedam, da se ekološki problemi ne bodo rešili kar tako in bo treba vložiti še veliko skupnih naporov s stroko in napredkom. Zavedam se tudi, da so ekološki problemi eno, osebni problemi drugo, če pa sem z mojim odhodom iz stranke svoje osebne probleme odnesel s seboj, je to moje pozitivno dejanje in sem Zelene Slovenije razbremenil in te stranke po mojem odhodu nisem dodatno obremenjeval s svojimi težavami ali organizacijskimi problemi stranke, katere član sem, kot je to storil g. Meršak, pa je to pozabil. Če ne bi bilo tega pisma, bi to storil tudi jaz. Zavedam se, da so prebivalci Zgornje Savinjske doline zaskrbljeni, kaj bo »prinesel« radar, pa ne zaradi politične obarvanosti, temveč zaradi načina predstavljanja nevarnosti raznih kvazistrokovnjakov in funkcionarjev političnih strank, ki vidijo povsod eno samo nevarnost, pa čeprav ne vedo, kako in zaradi česa, glavno je, da je nevarnost. V mojem članku je bilo objavljeno tudi, kako zelo nevarno so izpostavljeni prebivalci Tuhinjske doline zaradi bližine močnega električnega daljnovoda, pa to v članku ni omenjeno. To sekretarja ekološke stranke ne zanima, bolj ga zanima.če sem že rešil svoje probleme. Zaradi teh problemov lahko pri Zelenih Slovenije še naprej mirno spite, ker so zgolj moji, zaradi nakopičenih ekoloških problemov pa spanje ni priporočljivo. Na eventualni odgovor ne bom odgovarjal, še manj pa na poznove-černe vznemirjujoče telefonske klice zelenih ideologov in raznih sekundantov, ker imam zadosti pametnejših opravil. Pa brez zamere. JOŽEFJELEN O dneh preteklih burnih, oj dolga je povest! (1) Zgodovina je učiteljica narodov, seveda, prava zgodovina, ne potvorjena! Sem iz predvojne generacije, ki je tudi doživljala evropsko krizo brezposelnosti. Ko sem končal petletno učiteljišče v Ljubljani, nas je direktor pri slovesni večerji »potolažil«, da bomo čakali na službo do pet let! Bridka tolažba! Bodi kakršno koli delo, vsako je bilo dobrodošlo za preživetje. Naposled sem jeseni 1.1937. dobila državno siužbo na Štajerskem. Takrat so nas nastavljali v nekatere zelo oddaljene kraje. Rekli smo, da so »Bogu za hrbtom«. Najtežje je bilo mladim učiteljem, ki so morali na enorazredno šolo. Jaz sem imela srečo. Službovala sem v prelepem kraju Svetinje, ki so na visokem hribu med Ormožem in Ljutomerom. Po prihodu smo novi učitelji - pripravniki prisegli pred križem s prižganima svečama, da bomo vestno in točno izvrševali vse dolžnosti svojega poklica ter zastopali in branili državne in prosvetne koristi. »Tako mi Bog pomagaj!« je bil zaključek ustne in pismene prisege. Po datumu na mojem dekretu sem ugotovila, da je ta eno leto ležal v predalu prosvetnega ministrstva v Beogradu. Tudi to se zgodi! Z veseljem in v slogi smo poučevali na svetinjski šoli trije učitelji in štiri učiteljice. Po treh letih smo opravili še praktične izpite v Mariboru in tako postali pravi učitelji. Tudi plača se je povečala! V času štirinajstdnevnih tr-gatvenih počitnic smo imeli do- Zakaj? Zvezo borcev in udeležencev NOB Kamniška Bistrica-Godič so 22. 3. 1996 občani obvestili, da je nekdo razbil porcelanasto sliko na spominskem obeležju na Vegradu. Postavljeno je bilo 9.6.1962, ob 20-letnici smrti prvega podlega borca - partizana v našem kraju, pokojnega Jurija Libnika. Spominsko obeležje je postavljeno na tistem kraju na Vegradu, kjer je Jurija Libnika zadela nemška krogla iz ostro- strelne puške. Slika je bila razbita s kamnom na več delov, iz katerih je ni mogoče več sestaviti. Skrunitelju spomenika njegova smrt ni bila dovolj in verjetno ni vedel, da je uničil podobo bistriškega lovca, logarja in človeka, ki je šel v partizane zato, ker je ljubil domovino in ki je padel v najbolj krvavih dneh okupacije v dolini Kamniške Bistrice. Ali res živimo v času, da moramo obsojati? Zakaj ne živimo strpno in v sožitju? Ne uničujmo zgodovine in he tistega, kar je od nas vseh in od nikogar, saj vse, kar stoji, so ljudje spoštovali, sicer ne bi ustvarjali. Oskrunjeni Libnikov spomenik na Vegradu nas spominja tudi na projektanta tega obeležja -Alberta Stuparja, gorskega reševalca iz Kamnika, ki je umrl 29. 10. 1956 v severni steni Brane. Moj prispevek ni namenjen razpihovanju sovraštva, temveč je to prošnja, da bi se svarilo pred skrunitvami spominov na mrtve, saj je tako dejanje najbolj črn madež za kogarkoli, ki to stori. Predsednik odbora FRANC URŠ1Č volj priložnosti spoznavati družine naših učencev, socialne in kulturne značilnosti teh štajerskih krajev, imenovanih Prle-kija. Preiepi so s soncem obžar-jeni grički z izbranimi sortami vinske trte s klopotci in veselim prepevanjem trgačev! Žal smo to iepoto uživali samo nekaj let! Dobre pol ure hoda od Svetinj je krasna izletna točka Je-ruzalam. V cerkvici tega kraja je slika, ki so jo prinesli romarji iz časov križarskih vojn iz Jeruzalema v Sveti deželi. Že v prejšnjih časih so tu živeli nemški veleposestniki: Ti-scherauer, Siegmund, Ster in drugi. Večina so bili vneti hi-tlerjanci. Ti so se pred 1945. letom sami umaknili v tujino. »Nastradali« pa so tisti, ki niso bili za Hitlerja, napr. grof Ster z ženo (Dunajčana). Ostali so tu misleč, da se jim ne bo nič hudega zgodilo. Kako so se zmotili! Poleg naše šole je v nemški hiši Siegmund na »koruzi« z lepo Anito živel hitlerjanec, po priimku Halla. Temu smo se učitelji močno zamerili. Zato je takoj, ko je Hitler zasedel Štajersko (»Naredite mi to deželo nemško!«), s pomočjo gestapa začel izvajati »čiščenje« Slovencev v teh krajih. Tako smo prišli na vrsto tudi učitelji svetinjske šole. To, kar smo imeli pri sebi, je bilo vse naše premoženje, ko so nas s kamionom odpeljali v Ptuj. Od 1. maja 1941. sem bila z mnogimi drugimi sotrpini zaprta v bivšem minoritskem samostanu. Ženske smo morale čistiti prostore. Moški so pa morali znositi vso notranjo opremo (slike, cerkvena in mašna oblačila ter knjige iz velike knjižnice) na dvorišče. Pod kontrolo mladih gestapovcev so vse požgali, tudi knjige nemških klasikov Schillerja, Goetheja in drugih. Tako so gestapovci zažigali svojo nemško kulturo. Čez teden dni so nas nekaj zapornikov odpeljali na grad Bori, tedaj spremenjen v taborišče. Nemci so ga imenovali Ankestein. Grad je bil prvič omenjen leta 1255., ko je ogrski kralj izdal zanj Frideriku Ptujskemu fevdno listino. Bil je zelo pomembna utrdba na izpostavljenem kraju; srednjeveški kaštel je ostal skoraj neokrnjen ob vrsti poslopij iz poznejših stoletij. Ženske zapornice smo vsak dan lupile krompir, moški pa so morali v spremstvu paznikov voziti vodo iz precej oddaljene Drave. V gradu je stal na dvorišču star vodnjak s ka-pnico. Ta pa ni bila dobra za uživanje. Zgodilo se je, da je mlajša kolegica, s katero sva pili iz iste posode, zbolela za tifusom. Mene se na srečo ta huda bolezen ni lotila. Zapornik je bil tudi zdravnik dr. Horvat s svojo družino. Imel je svoj sanatorij v mestu Ormož. Ker ni imel nobenih zdravniških inštrumentov in zdravil, je le pregovoril vodstvo taborišča, da so bolnico poslali v ptujsko bolnišnico. Živo mi je ostal v spominu ujetnik Žid, trgovec iz Ptuja. Kaj vse so počeli z njim. Siromak je bil tako pretepen, da je bila njegova glava vsa temnomodro podpluta. In vsako jutro je moral hoditi skozi vse prostore ter govoriti: »Jaz sem židovska svinja, oskrunil sem nemško kri.« Njegovo trpljenje se je končalo s smrtjo. Brez vsakih sredstev - plače za april 1941 nismo prejeli -sem bila 30. junija 1941 izgnana v ljubljansko pokrajino, ki je bila pod italijanskim okupatorjem. Z Borla so mnoge izgnali na Hrvaško, največ pa v Srbijo. V dolgem železniškem transportu so nam odvzeli listič, na katerem je po nemško pisalo, da moramo v šestih urah izginiti. Nekaj postaj pred Celjem je vstopil velik moški v kupe, kjer sva sedeli z neko žalostno gospo. Imela je moža, zaprtega v celjskem Piskru. Možakar je pozdravil z gromkim »Heil Hitler«! Ker na to nisva reagirali, je navdušeno govoril o rajhu: »Zdaj je zavladala pravica!« Mene je njegovo govorjenje razjezilo, pa sem mu zabrusila: »To bomo še videli«. Na te besede je skočil pokonci, mi zagrozil, da se ne bom peljala do Celja, češ da sem »čez« Hitlerja. Ko je prišel sprevodnik, mu je ukazal, naj me da aretirati in nato je izstopil iz vlaka. Sprevodnik je bil zaveden Slovenec, zato tega ni storil. Gospo je silno skrbelo, kaj bo z menoj. Sama sem se tolažila z misiijo: »Zdaj sem izseljena, ali me čaka ponovno zapor? Kar bo, pa bo.« Pa se je zame stvar srečno končala. Po vojni so me Svetinjčani povabili v njihov kraj, kamor sem se 16. avgusta 1945 za nekaj časa vrnila. Istega leta sem od okrajne komisije za vojno škodo v Ormožu in iz Ljubljane prejela sklep o ocenitvi vojni škode zaradi omejitve osebn svobode. Nemčija je sicer izpla čala vojno škodo tedanji Jugo slaviji, a žal prizadeti nismo ni česar prejeli! (prihod, dalje TEREZIJA SKORJA k S seje upravnega odbora društva izgnancev Kreativni računovodje Tel &fax:061 817-529 Na seji je predsednica g. Marija Znidar razložila potek opravljenega dela pri prijavah žrtev vojnega nasilja. Od 369 članov društva izgnancev jih je 330 vložilo prijave. Organizacijski načrt je bil pripravljen strokovno, skrbno in natančno. Delo je potekalo brez večje gneče in je bilo opravljeno v predpisanem roku. Zato gre posebna zahvala predsednici društva g. Mariji Žnidar. Pomoč in razumevanje je nudila tudi občina in vodstvo upravne enote. Na seji je bil sprejet zaključni račun za leto 1995 in program dela za leto 1996. Bodoče delo naj bi bilo: spremljanje zakonodaje, kontaktiranje z ministrstvom za delo in družino v zvezi z reševanjem prijav žrtev vojnega nasilja ter srečanje članov društva, dežurstvo na sedežu društva in tekoče delo. ROZKA LAVRINC ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER rj- ^s-j IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Sf\^HL Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe * VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE: - gostinska šola: KUHAR, NATAKAR - IV. stopnja * USPOSABLJANJE ZA DELO: - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - računalniški tečaji - tečaj strojepisja - tečaj za skladiščno poslovanje - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki 711-082 In 712-278. Zahvala kamniški Policijski postaji Zahvaljujem se kamniški prometni policiji za hitro in uspešno intervencijo pri iskanju ukradenega avtomobila Jugo 55. Avto mije bil ukraden v spodnjem delu Volčjega Potoka. Po sporočilu so policisti v slabih dvajsetih minutah prijeli tatu v mestu Kamnik. Za take podvige čestitam vsem slovenskim policajem. Krajan Volčjega Potoka Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja Kdo je zaslužen za telefonijo ter širitev in razvoj šole v Komendi Zaradi omembe mojega imena v enem, od zgoraj navedenih prispevkov menim, da je primerno, da piscema natočim čistega vina. Ko prebiram Kamniškega občana, me preveva občutek, da sta si g. Stane Zamik in g. Baldomir Kremžar krepko v laseh. Lasata se zaradi nebistvenih razlogov, razvoju Komende, posredno pa tudi Križa in Most, pa se bo to lasanje verjetno poznalo. Skrb za celostni razvoj kraja in pravica krajanov do objektivne večstranske informacije sta zadostna razloga za ta prispevek. 1. Že sam naslov pači resnico! Širitev telefonije bo Telekom izvajal v vseh treh KS, to je: Komendi, Križu in Mostah, zato bom v nadaljevanju uporabljal izraz farna skupnost Komenda. Telekom je v razgovorih s predstavniki občine Kamnik povsem nedvoumno zagotovil, da je investicija posodabljanja in širitve telefonije v farni skupnosti Komenda rezultat gospodarnostnega izračuna, ki je pokazal visoko stopnjo gospodarnosti, zato ne potrebuje in ne pričakuje finančnega sovlaganja s strani občine Kamnik. Krajani bodo prispevali samo običajni prispevek v znesku cca 103.000 SIT in strošek notranjega priključka. Iz navedenega sledi, da so bila posredovanja g. Zar-nika in g. Lavrinca samo cenena samohvala. Povsem drugačna je situacija na Tuhinjskem, kjer investicija ni donosna, zato je nujno občinsko sovlaganje. Nedvomno pa gre pohvaliti namero, da se pri polaganju kabla Bakovnik -Komenda razširi namembnost s priključkom za CaTV in Internet, kar je g. Zarnik predlagal na seji UO Sklada stavbnih zemljišč, jaz pa sem pobudo podprl. 2. G. Zarnik je v zapisu Širitev in razvoj šole v Komendi poučuje svetnika g. Vinka Ovijača o postopku spremembe in dopolnitve Odloka UN MO-1 Moste, ko skuša razložiti ravnanje LDS na seji občinskega sveta. Pouk je pravilen in jasen, nejasno je samo dejstvo, zakaj g. Zarnik znanja, ki ga je izpričal v tem primeru, ni uporabil pri načrtovanju spremembe namembnosti športne hale v Kamniku in pri načrtovanju spremembe namembnosti UN KO-4 Osnovna šola Komenda, ko je bil pri obeh poizkusih tako ali drugače zraven! Če bi bili ti postopki vodeni skladno z izpričanim znanjem in veljavnimi zakoni, bi samodejno odpadle vse pritožbe, ki so bile vložene zaradi domnevne zlorabe veljavne zakonodaje in domnevne načrtovane prevare ob razpisu in izvedbi samoprispevka v Komendi, ki je bil zaradi odsotnosti spremembe namembnosti UN KO-4 izveden v nasprotju z določbo 2. člena zakona o samoprispevku. Odsotnost nujnih predhodnih dejanj v opisanem primeru dokazuje, da nestrokoven pristop ali neodgovorna dejanja posameznih krajevnih funkcionarjev lahko povzročijo veliko škodo in zastoj v razvoju kraja, pri krajanih pa vzbudijo upravičen dvom v pravni red in zakonitost ter poštene namere. PAVEL OCEPEK Bomo priložnost izkoristili Del avto ceste preko Trojan bo potekal skozi kamniško občino, točneje po enem od štirih dvocevnih predorov. V zameno za soglasje je občinskemu vodstvu na zahtevo svetnikov v pogajanjih uspelo, da bo DARS posodobil cesto od Ločice do Most. V celi dolžini naj bi bila cesta široka 6 m, to je toliko, da se lahko sreča osebni avto z avtobusom. V zahodnem delu občine naj bi tako bili obnovljeni: Korenova cesta, križišče v Podgorju, cesta Podgor-je-Križ in cesta skozi Moste. Obnova ceste skozi Moste bo vključevala: obnovo in razširitev cestišča, izgradnjo pločnikov, izgradnjo novega mostu, izgradnjo krožnega križišča pri Kralju, izgradnjo pločnika do Žej in postavitev ustrezne razsvetljave. Pri tem bodo reševali tudi problem poplav v Mostah (zaradi previsoke brniške ceste Pšata ogroža številne stanovanjske hiše). Glede na gornje nam je torej uspelo dobiti enkratno priložnost in če je ne bomo izkoristili, potem take zagotovo ne bomo imeli naslednjih 50 let. Med ljudmi v Mostah je kar veliko pomislekov, zakaj ne bi v Mostah ceste raje speljali mimo naselja. Žal za to ni nobene možnosti, ker bo po izgradnji štajerske in gorenjske avtoceste med njiima potekala nova povezovalna cesta od Želodnika do Vodic. Mimo Most bo potekala nekje med Mengšem in Mostami, speljana bo mimo naselij. Graditelji AC skozi Trojane zagotavljajo, da obstoječe ceste med gradnjo ne bodo zapirali, kljub temu pa je pričakovati večji promet skozi Tuhinjsko dolino in Moste, saj se ljudje izogibajo gradbišč. V času gradnje AC skozi Trojane, to je v naslednjih štirih letih, bomo v Mostah imeli povečan promet, če cesto obnovimo ali ne. Potem pa se bo promet umiril, saj ni pričakovati, da bi se ljudje raje vozili po TUhinjski dolini kot po AC. Kdo se danes še pelje na morje skozi Logatec? Po izgradnji povezovalne ceste Želodnik-Vodice se lahko zgodi, da bo cesta Duplica-Moste prekategorizirana v lokalno oziroma občinsko cesto. To pa pomeni, da bomo to cesto obnavljali tako kot vse ostale ceste v občini, torej s svojim denarjem. Obnovljena cesta bo bistveno bolj varna, kot je sedaj . Spomnimo se samo, koliko nesreč je bilo na ovinku pred trgovino Skorpio. Po razširitvi ceste nesreč ni več. Vse obstoječe omejitve hitrosti bodo ostale nespremenjene, tekoče se bo preverjalo stanje ceste in drsnost cestišča itd. Hiše in pešci bodo od cestišča ločeni s pločnikom. Promet skozi naselje je po eni strani velika nadloga, po drugi strani pa prinaša razvoj podjetništva. Poleg gostiln imamo v Mostah že devet trgovin... Ali bo cesta skozi Moste posodobljenja ali ne, je sedaj odvisno izključno od lastnikov zemljišč ob cesti. Če bodo ti preprečili obnovo, bodo posledice nosili tudi sami in z njimi mi vsi. Odgovorni bomo za morebitne žrtve prometa. Na predvolilnih shodih v Mo- stah so volivci poleg rešitve problema šole prav najbolj vztrajno zahtevali rešitev prometnih zagat in izgradnjo pločnikov. Upajmo, da se te upravičene zahteve ne bodo zlomile ob obcestnih mejah. Po Evropi v zadnjem času namesto semaforskih križišč gradijo krožna križišča ali otoke, ker so ta: - za voznike enostavnejša: da se vozilo lahko vključi, mora imeti prosto le levo stran; - so varnejša: vozila jih prevozijo z majhno hitrostjo; - predvsem pa imajo večjo propustnost in se pred njimi ne nabirajo kolone. Skozi križišča v Mostah gre dnevno 16.000 vozil, postavitev semaforjev bi povzročala zastoje. Sama izgradnja semaforskega križišča z voznimi pasovi za zavijanje bi potrebovala več zemljišča kot izgradnja krožnega križišča. Najslabša varianta pa je ohranitev obstoječega stanja, predvsem za ljudi, ki živijo ob križišču. VINKO OVIJAČ Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana je v rubriki Pisma, mnenja, odmevi v prispevku Rudija Meršaka z naslovom Znancu Jožefu Jelenu v sredini drugega odstavka pri stavljenju besedila v tiskarni nenamerno nastala napaka - izpuščeni sta dve vrstici, zato stavka ponovno objavljamo. Osebno se te rad spominjam kot marljivega aktivista. Iz tvojega pisanja se da razbrati, da ne poznaš obsežnih pisanj po časopisih niti več dosegljivih strokovnih študij, ki govorijo o negativnih posledicah elektromagnetnega sevanja. Zaradi neljube napake se avtorju prispevka in bralcem opravičujemo. < Uredništvo 10 11. aprila 1996 PLANINSTVO Kamniški OBČAN Slovenska odprava na Mount Everest V petek, 29. marca letos, je odšla na pot slovenska odprava na najvišjom goro sveta, Čomo-lungmo oziroma Sagarmato (po visokem uradniku nekdanje angleške zemljemerske ustanove v Indiji tudi Everest imenovano). Njena pot se bo najprej začela v Nepalu, nato pa se nadaljuje v Tibetu. Na vrh bo poskusila priti s tibetanske strani. Glavni cilj odprave pa je prvi spust s smučmi na nogah z najvišjega vrha Zemlje. Malo zgodovine Slovenci smo na vrh najvišje gore sveta stopili prvič leta 1979 (Andrej Štremfelj in Nejc Zaplo-tnik, pa še Stane Belak), ko so v odpravi sodelovali tudi trije člani kamniškega alpinističnega odseka - vodja odprave Tone Škarja, člana pa Dušan Podbe-všek in Bojan Pollak. Odprava je dosegla vrh po prvenstveni smeri čez Zahodni greben, ki je bil potem kljub večkratnim poskusom samo enkrat ponovljen. V spomladanski makedonski odpravi leta 1989 je uspelo priti na vrh tudi Vikiju Grošlju. V hrvaški odpravi, ki je poskušala istega leta priti na vrh po SZ steni, sta sodelovala tudi člana kamniškega AO Janez Benkovič in Marjan Kre-gar, vendar je morala odprava zaradi ogromnih količin snega odnehati. V odpravi Alpe-Jadran leta 1990 so prišli na vrh še Marija Štremfelj kot prva Slovenska in pa Andrej Štremfelj ter Janez Jeglič. V letu 1992 je Francoz Pierre Tardivel že nameraval smučati z vrha Mount Everesta, vendar je zaradi premalo snega lahko smučal »samo« z južnega vrha. O predvidenem dejanju Slovenci spadamo v svetu svetu med najboljše prav gotovo v dveh športih: alpinizmu in smučanju. Da je temu tako, dokazujejo medalje naših smučark in smučarjev na mednarodnih tekmovanjih, preplezane stene in osvojeni vrhovi naših alpinistov. Tako bosta v tej od- pravi združena dva najbolj »slovenska« športa - alpinizem in smučanje. Prvi spust z vrha Čomolungme bi vsekakor pomenil veličasten dosežek, ki bi ga lahko primerjali z osvojeno zlato olimpijsko medaljo ali prvim mestom na svetovnem prvenstvu. Sam poskus pa pomeni ogromno tveganje, saj so člani odprave, predvsem pa Davo, za dosego tega cilja, zastavili ne samo ogromno energije in tudi sredstev, ampak tudi svoje zdravje in življenje. Davo Davorin Karničar - Davo je alpinist z Jezerskega, ki mu je bilo smučanje in alpinizem tako rekoč položeno že v zibelko. Njegov oče je eden najboljših in najbolj znanih oskrbnikov planinskih koč pri nas, saj že več desetletij vzorno skrbi za Češko kočo na Spodnjih Ravneh pod Dolgim hrbtom, Grintovcem in Kočno. Tudi Davovi bratje in sestre so uspešni alpinisti in smučarji. Koje kamniški alpinistični odsek še prirejal smučarsko tekmovanje za Štuparjev memorial na Kamniškem sedlu, je bilo prvo mesto med alpinisti skoraj vedno kar rezervirano za Karničarje. Tudi Davo se je že zgodaj začel ukvarjati z alpinizmom in smučanjem. V zadnjem je postal tak strokovnjak, da ga ima norveški tekmovalec Furuset za svojega tehničnega pripravljalca smuči. Po uspešnem smučanju z Anapurne (8052) se je Davo Karničar odločil, da bi poskusil smučati še s Čomolungme. Ideja je bila tako drzna, vendar izvedljiva in privlačna, da jo je podprla tudi Komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG) pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), ker je presodila, da je nacionalnega, vseslovenskega pomena in da pomeni njena uresničitev velik prispevek k afirmaciji Slovenije v svetu. Doslej namreč ni še nikomur uspelo, da bi smučal prav z glavnega vrha najvišje gore sveta. Odprava V odpravi sodelujejo poleg Je-zerjana Karničarja še drugi, katerih osnovni namen je omogočiti smučanje in to tudi čim bolje dokumentirati. Ostali udeleženci odprave so: Stipe Božič iz Hrvaške, ki bo skrbel za filmske posnetke, zdravnik Damijan Me-Ško za primer zdravstvenih težav ekipe, fotografske posnetke ima na vesti Stane Klemene, ki je začel svojo alpinistično kariero v kamniškem alpinističnem odseku. Formalni vodja odprave je Viki Gro- šelj, glavna gonilna sila pa je organizacijski vodja odprave, Tone Skarja, še vedno aktiven član kamniškega alpinističnega odseka, ki z velikimi mukami in ogromnimi napori zbira potrebna finančna sredstva. Žal je razumevanja za take reči vedno manj. V Nepalu se jim bo pridružil še Mehičan Carlos Crasolio, ki je bil z našimi tudi na Anapurni. Z aklimatizacijo bodo začeli že v Nepalu, nato pa 20. aprila odšli v Tibet in v bazni tabor pod Čomolungmo. Po prispetju pod goro naj bi takoj začeli z vzponom, vendar bo ta trajal kar nekaj časa, tako da naj bi Davo poskusil smučati enkrat sredi maja. Odprava naj bi se vrnila domov konec maja ali v začetku junija. BOJČ Planinci o svojem delu V polni dvorani nad kavarno v Kamniku so zborovali člani Planinskega društva Kamnik. V petek, 22. marca, so imeli svoj redni letni občni zbor. Tudi za tokramo srečanje je bilo veliko zanimanja. Opravljeno delo to vsekakor zasluži, saj je bilo leto 1995 prav tako uspešno, kot so bila prejšnja. Povečan je bil tudi interes zaradi podeljevanja pohodniških priznanj oziroma značk. Zelo pester in za planince prirejen je bil kulturni program. Pri tem sta sodelovala Jožica Ka-lišnik, pevka, in Božo Matičič, harmonikar. Predstavila sta vrsto planinskih in narodnih pesmi, za kar sta požela dolgotrajen aplavz. Ustvarjeno je bilo zelo prijetno vzdušje. Predsednik dru- Odprava na Ama Dablam Skupaj z odpravo na Everest je v Nepal odpotovala tudi odprava na Ama Dablam. V njej so samo trije člani, zdravnik pa je moral zaradi pomanjkanja denarja ostati doma. Ama Dablam (6828) spada med najlepše gore sveta in je za tamkajšnje domačine tudi sveta gora, vendar so jih ekonomski razlogi prepričali, da dovoljujejo plezanje po njej. Na njenem vrhu je bilo že več alpinistov, ki so nanj priplezali po več smereh. Med njimi je bil tudi Janez Benkovič, član AO Kamnik, ki se je leta 1986 med svojim ogledovanjem južne stene Lotse Šara pridružil hrvaški odpravi in po normalni smeri čez južno steno in JZ greben priplezal na vrh. Od vseh sten je ostala ne-preplezana samo še severozahodna stena, s katero so se alpinisti z različnih koncev sveta poskusili že štirinajstkrat, vendar doslej vedno brez uspeha. Stena je namreč zelo strma, visoka skoraj 2000 m in zaradi svoje navpičnosti ter veliko previsnih mest predstavlja predvsem prvovrsten tehnični problem. Zaradi tega, ker je tolikokrat zavrnila »Snubce«, je postala znana po vsem svetu in dobila sloves »problema«. Tako se bo tisti, ki jo bo prvi »osvojil«, zapisal z velikimi črkami v zgodovino alpinizma. V odpravi sodelujejo: Zvonko Požgaj iz Ljubljane, ki je leta 1993 kot prvi Slovenec prišel na vrh Čogorija (K2), drugega najvišjega vrha sveta (8611), Vanja Furlan iz Novega mesta, ki je bil zaradi svojih vzponov na Siniolču in Langšišo Ri v letu 1994 izbran za najboljšega slovenskega alpinista in je tudi formalni vodja odprave, in pa Tomaž Humar iz Kamnika, ki je bil leta 1994 na Ganešu 5 in lani tudi na vrhu Anapurne I, kot zadnjem osemtisočaku izmed 14 glavnih, ki so ga osvojili Slovenci. Ama Dablam je sicer v skupini Mount Everesta, vendar ta odprava ne bo imela z odpravo na Everest med delom na gori praktično nobenih stikov. Iz Katmanduja bo šla prve dni aprila, takoj po ureditvi potrebnih formalnosti, z delom na gori pa naj bi začela takoj po prihodu v bazni tabor med 8. in 10. aprilom. Če bo šlo vse po načrtu, bi morala priti na vrh v začetku maja, saj vrnitev domov načrtujejo že okoli 15. maja. BOJČ toto: Tomaž Humar Med planinci Novi gorski reševalci v Kamniku V soboto, 9. marca, je bil na Vršiču v Erjavčevi koči in njeni okolici zimski del izpita za gorske reševalce, ki so se ga udeležili pripravniki za gorske reševalce iz cele Slovenije. Na njem je bilo potrebno teoretično, predvsem pa praktično odgovoriti in prikazati vso tehniko reševanja pozimi. V izpitni komisiji je sodeloval tudi inštruktor GRS Janez Kosec iz Mengša, ki je član postaje GRS Kamnik. Tega izpita sta se iz postaje gorske reševalne službe Kamnik udeležila Rado Nadvešnik in Marko Prezelj. Oba sta že prej uspešno naredila izpit za kopni del reševanja in izpit iz prve pomoči. Tudi na izpitu iz zimskega dela reševanja sta bila uspešna, tako da ima postaja GRS Kamnik sedaj dva pripravnika manj in dva reševalca več. Tečaj za vodnike PZS na Veliki planini Od petka, 22. marca zvečer, pa do nedelje, 24. marca popoldne, je bil v Domžalskem domu na Veliki planini (ki pa stoji pravzaprav na Mali planini) tečaj za vodnike Planinske zveze Slovenije (PZS). Ta tečaj traja že od januarja letos, vsak mesec po en konec tedna, in se bo končal maja oziroma junija z izpitno turo. Kdor bo uspešno opravil izpit, bo lahko vodil po gorah po lahkih poteh v kopnem. Domžalski dom je za takšne tečaje namreč prav primeren, saj ima poseben prostor, v katerem se lahko nemoteno odvija pouk, medtem ko je gostinska dejavnost v drugem prostoru. Tudi področje Velike planine je primerno za praktične vaje iz orientacije pa tudi za vaje iz vodniške tehnike in gibanja. Med 34 tečajniki je iz Kamnika samo en udeleženec - Miro Uršič. Zato pa je bilo toliko večje sodelovanje inštruktorjev, saj so teoretično in praktično orientacijo pa še tehniko gibanja in vodenja poučevali kar štirje - vsi člani postaje GRS Kamnik - Frane Kem-perle, Marjan Kregar, Bojan Pollak in Janez Slokan. Zimska vaja postaje GRS Kamnik Čeprav je postaja GRS Kamnik imela to zimo že več akcij, se je vseeno odločila, da izvede tudi vajo iz zimskega reševanja. Za to je govorilo več razlogov: vaja je v letnem načrtu dela, na njej se obdela snov, ki se v praksi redkeje pojavlja, vendar je njeno obvladovanje nujno potrebno, na akcijah niso mogli sodelovati vsi člani, ki si tako na vaji obnovijo znanje itd. Tako se je 25 članov zbralo v soboto, 16. marca, na Veliki planini, na primernem terenu pod Purmanom. Organizirali so tri delovne točke, na katerih so obdelali iskanje zasutih v plazu z lavinskimi žolnami, navezovanje in uporaba UT nosil in uporaba reševalnega čolna, imenovanega aki. Celotno vajo je vodil inštruktor GRS Janez Kosec, ki je skupaj z Tonetom Trobe vškom, ki je tudi inštruktor GRS, posebej deloval pri uporabi akija, klasičnega zimskega reševalnega transportnega sredstva. Tega so primerno navezovali za uporabo pri strmih spustih. UT nosila so novost v GRS, kamor so prišla iz slovenske vojske. Zato še vsi člani GRS niso povsem vajeni njihove uporabe in je bila ta vaja v navezovanju nosil za vodoravni in pokončni transport, za pobiranje iz stene in podobno namenjena predvsem spoznavanju in privajanju. To delovno točko je vodil gorski vodnik Rado Nadvešnik. Tudi množična uporaba lavinskih žoln v GRS ni dolga. Lavinska žolna je namreč oddajno sprejemna radijska postaja, ki jo pri hoji v gore nastavimo na oddajo. Če nas zasuje plaz, nas lahko tovariši, ki nastavijo svoje žolne na sprejem, dokaj hitro najdejo. Vendar je za to potrebno nekaj vaje, tako za nastavljanje, kako tudi za iskanje. Tako so pod vodstvom Janeza Slokana, planinskega vodnika, iskali »ponesrečenca« v več kombinacijah: eden išče dva, dva iščeta enega, dva iščeta dva. Sama vaja je trajala dobrih pet ur in je bila zelo uspešna. Vsi udeleženci so namreč aktivno sodelovali, ne samo gledali, saj je vsak moral narediti vse. Nov vodnik za zimo kamniškega PD V soboto in nedeljo je bil v Koči na Loki pod Raduho in njeni okolici izpit za vodnike PZS za vodenje lahkih zimskih tur. Na izpitu je bilo 14 kandidatov, katerih znanje so preverjali trije inštruktorji (od tega kar dva gorska vodnika iz Kamnika). Vsi kandidati so na izpitu pokazali solidno znanje, tako da so vsi pridobili kategorijo D - lahke snežne ture. Med njimi je bil tudi Jože Klene iz Kamnika. Po končanem pripravništvu si bo, poleg licence za vodenje lahkih in zahtevnih kopnih tur, kar že ima, lahko pridobil še pravico do samostojnega vodenja lahkih zimskih tur. BOJČ štva Slavko Rajh se je obema zahvalil za tako prijetno prireditev. Zatem je pričel z delom občnega zbora. Po izvolitvi organov so prisotni poslušali poročilo o delu društva za leto 1995, ki je bilo obsežno in uspešno na vseh področjih razvejene aktivnosti. Društveni delavci so izpolnili vrsto zahtevnih in odgovornih nalog. Te so vidne pri urejanju planinskih koč, vzdrževanju cest, žičnic in drugih del na sedežu društva. Planinsko društvo je skrbelo tudi za vzdrževanje in nadelavo planinskih poti, za dobro gospodarjenje, za obiskovanje gora, za izobraževanje ter za vse ostalo, kar je nujno potrebno za varno hojo in prijetno počutje v gorah. Številčnost društva je ostala nespremenjena, medtem ko je obiskovanje gora v rahlem zastoju, zlasti prenočevanje v planinskih kočah. Vzrokov za tako stanje je več, od slabšega gospodarskega stanja do vremenskih razmer v drugi polovici avgusta in v septembru. Skoraj vsi vikendi v tem času so bili deževni Poseben problem, ki je bil prisoten v delu društva, je bilo vprašanje lastništva Cojzove koče na Kokrškem sedlu. V dogovoru s komisijo Planinske zveze Slovenije in predstavniki PD Kamnik je bil soglasno sprejet predlog, da koča postane last PD Kamnik, medtem ko zemljišče ostane v lasti PZS Udeleženci Občnega zbora so Z navdušenjem sprejeli tak dogovor in ga z glasnim ploskanjem potrdili. To bo tudi solidna podlaga za nadaljnjo krepitev medsebojnega zaupanja. Ob analizi dela posameznih odsekov društva je predsednik ugotavljal, da so vse sprejete dolžnosti z vseh področij dobro realizirane. V posameznih akcijah so člani društva opravili veliko število delovnih ur, skrbeli za nemoteno oskrbovanje koč, zlasti pa je bilo uspešno in uskla- jeno delo znotraj društva. Posebej je bilo posredovano poročilo Alpinističnega odseka in tudi delo Gorske reševalne službe, nadzornega odbora ter poročilo o blagajniškem poslovanju. Občni zbor je vsa poročila soglasno sprejel in potrdil načrt dela za leto 1996 ter možnost najetja kredita. Ker Predsednik društva Slavko Rajh poroča o opravljenem delu. je bil občni zbor volilen, je ta na predlog nadzornega odbora razrešil dosedanje vodstvo Društva in izvolil nove organe. Soglasno je občni zbor z veseljem potrdil, predlog, da bo društvo tudi vnaprej vodil dosedanji predsednik Slavko Rajh, zatem je izvolit še upravni in nadzorni odbor ter častno sodišče. Na občnem zboru so bili številni predstavniki prijateljskih planinskih društev, predstavnik PZS, Turističnega društva, Občine in še nekaterih drugih. Ob zaključku občnega zbora so bile planincem, ki so prehodili kamniško planinsko pot, izročene značke. Pohodnikom, ki so v lanskem letu bili na več turah in izletih, pa so bile razdeljene bronaste, srebrne in zlate značke. Predsednik društva jih je razdelil več kot 40 planincem, tudi najmlajšemu 6-lememu Anžetu. Po končanem delu občnega zbora so se planinci srečali še na družabnem delu, ki so ga tokrat pripravili v gostišču Marjanca v Kamniku. STANE SIMŠIČ Planinsko društvo Kamnik razpisuje mesto oskrbnikov in kuharic na Kamniškem in Kokrškem sedlu za planinsko sezono 1996 (junij-oktober). Delo je po pogodbi, prednost imajo ljubitelji planin. Interesenti za opravljanje navedenih del naj pošljejo ponudbo na Planinsko društvo Kamnik, Šutna 42, najkasneje do 30. aprila 1996. VELIKA PLANINA Vabljeni na ugodno spomladansko smuko! NIŽJE CENE SMUČARSKIH VOZOVNIC!!! - od ponedeljka do četrtka kar 40% ceneje - petek, sobota, nedelja in prazniki 20% ceneje Nihalka vozi od 8. do 18. ure, sedežnica od 8.30 do 16.30, vlečnice od 9. do 16. ure. Parkirišča so varovana. Parkirnine za dnevne smučarje ni. Vabijo vas tudi gostišča Šimnovec, Zeleni rob in Tiha dolina Gorski tek, smučarski tek Tekači še vedno le po snegu Dolgo časa je rasla ideja o teku na Sv. Primož in letošnjo pomlad je zacvetela. V marcu sta jo najbolj negovala in s potencialnimi sponzorji in dona t o rji zalivala tekača iz Črne Lado in Ivan Urh. Na cvetno soboto se je v Stahovici, pri lovskem domu na Vegradu, zbralo nekaj čez 50 tekačev. Kljub presenetljivo sneženemu vremenu, ki je odvrnilo marsikaterega zagnanega tekača, pa pogoji niso veliko vplivali na rezultate. Najhitreje je progo zmogel aktualni državni prvak v gorskem teku in eden najboljših slovenskih maratoncev (čas na 42 km - 2:15.17) Mariborčan Igor Šalamun, ki je za tek od lovskega doma do cerkve pri Sv. Primožu (po cesti, brez bližnjic) potreboval 16.54 min, v ženski konkurenci pa njegova someščanka, državna rekorderka na 5 in 10 km, Silva Vivod - 20.33 min. Za Vivo-dovo je najprej do cerkvice pri Sv. Primožu pritekla Anica Zivko, nato Minka Logonder. Peta je bila prva tekačica iz kamniškega konca Tinkara Ska-mcn (26.50), šesta pa Ksenija Vrhovnik (27.06). Za Šalamunom s(m)o se zvrstili Melinc (Kobarid - zmagovalec Kamn. sedla), 3. Novak (Tacen),4. Čeh in 5. Holdinar (oba iz Lenarta), 6. Ivan Urh - (čas: 17.47), 7. Ho-jak (Lj), 8. Teraž (Mojstrana), 9. MM (18.18) in 10. Čop (Jesenice), 15. Lado Kveder 19.29, 18. Zdravko Volkar in Marjan Veršnik 20.18,20. Marko Uršič 20.30, Martin Vrhovnik 21.52, Franc Sitar 22,46, Emil Sedu-šak 22.53,... V kategorijah so bili priznanj za uvrstitev med prve tri deležni: med mladinkami za 1. mesto Andreja Močnik (28.36), med mladinci 2. Sebastian Zar-nik (21.18) in 3. Damjan Sla-pnik (22.20), med mlajšimi veterani je bil prvi Ivan Urh in med starejšimi veterani tretji Jure Slapničar (28.07). Najbolj vesel pa je bil prvega priznanja 8-letni David Zdravič, ki je skupaj z očkom Bogom prišel do cilja v 37. minutah. Brez pomoči pokroviteljev tudi tokrat ni šio. Hvala Calcitu, Občini Kamnik, Kemostiku, Kavarni Veronika, Fructalu, LD Stahovica in vsem ostalim, ki so po svojih najboljših močeh omogočili ta tek. Brata Urh pa že pripravljata teren za naslednji tek na Sv. Primož ali naprej na Veliko Planino. Kali pa tudi ideja o ekstremnem teku od doma v Kamniški Bistrici do vrha Grintavca, ugibanja o času zmagovalca se gibljejo okoli 1 ure in 35 minut. Rezultati in naslov na inter-netu: http:/Avww2.arnes.si//gu-est/ssljruma22/ Za konec še zadnji del zimske nadaljevanke o smučarski tekačici Andreji Mali. Zadnje dejanje je odtekla na Češkem, kjer je na petdnevni turneji na kratkih in šprinterskih preizkušnjah na izpadanje pritekla še nekaj odličnih uvrstitev. Najprej je bila peta in tretja v Jablancu, nato v Jese-niku tretja. Dvakrat so tekmovali še v Špindlerovem mlinu. V Šprintih na 600 m je bila Andreja druga (hitrejša le Ne-umanova) in na zadnji tekmi še 9., potem, ko je bila že pošteno utrujena od neprestanih tekem, saj se je od vseh tekmovalk le njej uspelo prebiti skozi vse šprinterske kvalifikacije. V skupnem seštevku točkovanja petih tekem je bila Andreja Mali na odličnem tretjem mestu, najboljša' pa češka šam-pionka Katarina Neumanova, osmouvrščena v letošnjem skupnem seštevku svetovnega pokala. Poleg Neumanove, Ha-vrančikove, Malijeve... so v moški konkurenci na stopnice stopali eminentni tekači svetovnega smuškega teka Smir-nov.Ulvang... METOD MOČNIK Atletika Predstavljamo vam Zdenko Potnik Ob razglasitvi športnika Kamnika Kam drvi kamniški šport in ali so najboljši resnično najboljši Konec februarja so tudi v Kamniku razglasili najboljše športnike občine za preteklo leto. Razglasitev ima vsekakor spoštovanja vreden namen, vendar ima ta prireditev malenkostno napako, ki ne meče slabe luči na športnike, ki so dobili priznanja, pač pa na organizatorje, na glavne može na občinski športni zvezi. Po njihovi zaslugi je razglasitev minila brez nekaterih športnikov, ki brez dvoma sodijo med največje v Kamniku in okolici. Tako tudi razglasitev ni dobila tistega odmeva, ki bi ga lahko imela, če bi pač razglasili res najboljše. Primerjave športnikov v različnih panogah so sicer težke, vendar so rezultati vendarle primerljivi, seveda, če jih hočeš primerjati. Seveda so po papirnatih kriterijih OŠZ razglasili najboljše, vendar NEKATERI posamezniki niso imeli možnosti, da nominirajo, ker naj bi jih nihče ne predlagal za izbor najboljših športnikov v Kamniku. Nekateri so bili izločeni, ker nihče ni napisal prijave na kos papirja in ga dostavil na ŠZ v Kamniku, da bi eminentni športni birokrati to lahko prebrali in izbrali, kdo od športnikov še zasluži občinsko priznanje. V sedanjem času informacijske dobe bi seveda lahko izvedeli, kdo si še zasluži nekaj pozornosti. Tudi, če bi spremljali samo Internet in Evrosport, kot dva največja informatorja sedanje dobe, bi bil izbor drugačen. Bližje resnici pa smo verjetno s trditvijo, da nekateri športi in športniki niso dovolj zanimivi, da bi vbudili pozornost ali si nekateri pri razglasitvi ne želijo konkurence. Tako se nekateri športniki s krinko medijske odmevnosti ničnih rezultatov in osebnostne promocije že »prešlepajo« skozi, birokrati in VIP znanci pa jim pri tem pomagajo. Seveda, kot je v naših krajih že običajno, igra pomembno vlogo pri izboru tudi ustrezno izročilo, ki se večinoma prenaša po kavarniškem in gostilniškem izmenjavanju mnenj. Tako niso pozabili na tiste, kijih res osebno poznajo, sodijo med nacionalno deseterico najboljših in postanejo glavni v mestu, tudi če ne tekmujejo za klub iz naših krajev, kar naj bi bilo za druge avtomatska diskvalifikacija. Ob pregledu Biltena kamniškega športa v letu 1995 (izdala OŠZ), kije milo rečeno slab izdelek in žalitev NEKATERIH' športnikov (za primer si lahko ogledate Bilten KŠ, stran 64.) se je še enkrat pokazalo, da se vodilni v občinskem športu ravnajo po geslu: »Eno mislijo, drugo govorijo, tretje delajo.« Organizatorji izbora naj se preveč ne slepijo, da je narod, ki daje denar tudi za šport, tako neveden in neuk, da ne razume teb slaboumnih »for«. TU se je še enkrat pokazalo, kako majhni so nekateri v svoji majhnosti. K sreči je bil datum razglasitve že daleč od tistega, ki je običajen za razglasitev najboljših in kmalu bodo že lahko razglasili tiste za leto 1996. Ali ponovno brez NEKATERIH, najmanj ducat bi jih lahko našteli? METOD MOČNIK Že nekaj časa v Kamniku Atletski klub ne deluje več, tako da se posamezniki odločajo za nastope v drugih klubih, kamniški štadion pa v te namene uporabljajo le še Šole. Zato sem se odločil da vam predstavim osebo, ki je zastopala Kamnik na 11. svetovnem prvenstvu veteranov v Buffalu v ameriški zvezni državi New York. Na tem prvenstvu je sodelovalo približno dvajset slovenskih atletskih veteranov, ki so osvojili kar sedem medalj. Zdenka se je aktivno ukvarjala z atletiko v letih 1971-1979, ko je tekmovala v disciplinah 100 in 400 m ovire, skoku v daljino ter pete-roboju. Osvojila je več kot dvajset naslovov državne prvakinje. V sezoni pred poškodbo je bila dvakrat viceprvakinja Balkana (peteroboj in 100 m ovire), v zadnjem letu nastopanja pa je izpolnila normo za nastop na evropskem članskem prvenstvu, ki pa se ga zaradi poškodbe ahilove tetive ni mogla udeležiti. In prav ta poškodba je žal prezgodaj končala Zdenkino uspešno športno kariero. Na 11. svetovnem prvenstvu veteranov v atletiki je Zdenka Potnik nastopila v dveh disciplinah in sicer na 100 m ovire in v štafeti 4x100 m. Kot kaže, pa sreča Zdenki prav na velikih tekmovanjih obrne hrbet in tudi tokrat je Zdenka tekmovala poškodovana, kljub temu pa je dosegla lepa rezultata. V disciplini, ki Slovencem v zadnjem času prinaša največ veselja (100 m ovire), je Zdenka zasedla 9. mesto in le za pet dese-tink zgrešila finale. V štafeti pa je bila še bolj uspešna in Slovenija je zasedla sedmo mesto. Na koncu se Zdenka zahvaljuje vsem svojim sponzorjem, ki soji omogočili tek- movanje v Ameriki in jim obljublja, da še ne bo odnehala s tekmovanji in se bo še naprej poskušala uvrstiti v ekipo za svetovno prvenstvo. Njen naslednji cilj je evropsko prvenstvo na Švedskem. Cicol. Del uspešne ženske ekipe veterank (z leve proti desni): Lidija Lapajne (s skokom v višino 178 cm je postavila nov svetovni rekord), Lučana Hvalic (4. mesto v skoku v daljavo) in Zdenka Potnik (9. mesto v teku na 100 m z ovirami). Odbojka dekleta Dekleta še naprej na vrhu Kamniški odbojkarski klub se lahko v letošnji sezoni pohvali s tem, da imajo končno zopet žensko ekipo, ki je sposobna uvrstitve v drugo ligo. Kljub temu,da so Kamničanke v prvem kolu spo» mladanskega dela doživele prvi poraz v sezoni v gosteh proti In-fondu Braniku III, so nato spet zabeležile kar štiri zmage. Najprej so doma premagale ekipo Partizana iz Črne s 3:1, nato so spet igrale doma in premagale ekipo MTC-S1 Roto iz Murske Sobote s 3:1, v naslednjem kolu so igrale v gosteh pri Celju II in ga premagale s 3:1. Da pa ne bi mislili, da so se Kamničanke odločile zmagovati s 3:1, so v naslednjem kolu na domačem terenu doma premagale ekipo Granita iz Slovenske Bistrice s 3:0. Sicer pa je opaziti pri Kamničankah rahel padec forme, ki pa je bil pričakovan, saj ni bilo mogoče pričakovati enako igro skozi celo leto. No, Kamničanke se sedaj zopet popravljajo in to prav pred pomembnimi tekmami. Zdaj so praktično že vsaj druge, saj morajo doma premagati samo še Step Branik IV, ki pa je najslabša ekipa v ligi. Če pa hočejo biti Kamničanke prve, morajo do konca zmagati prav vse tekme, tako kot tudi njihov največji nasprotnik Mežica. Kamničanke so igrale v gosteh pri Dravogradu, nato doma proti Step Braniku in nato v gosteh pri Mežici. V zadnjem kolu igrajo Kamničanke doma proti Benediktu (13.4.). Vse domače tekme igrajo Kamničanke ob 17. uri v telovadnici Športne zveze. Če bodo Kamničanke na koncu druge, jih čaka nato še šest tekem v kvalifikacijah za drugo ligo. Na koncu se še enkrat zahvaljujemo glavnemu sponzorju Ask d.o.o. in pa Caffeju Prestige, ki po vsaki tekmi pogosti kamniška dekleta. Torej, če bi radi videli edino kolektivno žensko ekipo v Kamniku na delu, ne zamudite njihovih domačih tekem, lahko pa se jim pridružite tudi na poti v Mežico. CICO 1. Mekinjski kros TVD PARTIZAN - Mekinje vabi na tradicionalni MEKINJSKI KROS, ki bo v soboto, 27. aprila, počastitev Dneva boja proti okupatorju. Start bo ob 10. uri pred Uršulinskim samostanom v Mekinjah. Prijavite se lahko od 8. ure dalje v mekinjskem domu ali na startnem mestu, tekmujejo pa lahko vse kategorije - od cicibanov do veteranov. Organizatorje pripravil privlačne praktične in denarne nagrade. Vaterpolo Državno prvenstvo do 13 let Junija gremo na Rokovnjaški pohod Po uspešnem nastopu na državnem prvenstvu kadetov do 15 let smo kamniški vaterpolisti težko pričakovali državno prvenstvo mlajših kolegov. V preteklih letih so bili mlajši uspešnejši, kaj pa bo letos? Na prvenstvu, ki je bilo 3. in 4. februarja v Kranju, je igralo 6 ekip. V dveh dneh smo odigrali pet tekem: Triglav II : Kamnik 1:8, Ljubljana : Kamnik 9:6, Tivoli : Kamnik 7:2, Koper : Kamnik 11:3, Triglav I : Kamnik 23:1. . Na koncu smo zasedli 4. mesto (Koper je zaradi nepravilnih registracij nastopal izven konkurence). Pomembno je, da povemo še to, da so na prvenstvu v drugih ekipah nastopali fantje, rojeni leta 1983 in mlajši, v kamniški ekipi pa je večina letnik 1984 in 1985. Za Kamnik so na prvenstvu nastopali: Uroš Trobentar je v vratih kar nekajkrat uspešno branil, Miha Kambič, najuspešnejši strelec (8 golov) in nosilec igre, Mark Kavčič, ki je uspešno pokrival nasprotnikove - še enkrat težje - centre in obenem dosegel 4 gole, Nejc Nucič, strelec 5 golov, Žiga Jerman (2 gola), David Lužar (1 gol) in pa še Alan Lu-zar, Aljaž Kalan, Vlado Bruser in najmlajši na prvenstvu Sebastijan Capuder. Več lahko od te ekipe pričakujemo v prihodnje, saj večina igralcev ostane v tej kategoriji tudi v letu 1997. Vabimo tudi vse, ki jih zanima treniranje vaterpola, da se nam pridružijo. Treninge imamo vsak torek in soboto v bazenu, vsako sredo pa v športni dvorani v Kamniku. Informacije dobite pri Daretu Homarju, tel. 832-603. D. H. Priprave za letošnji Rokovnjaški pohod so že v polnem zamahu. To je zahtevna in odgovorna naloga MDO Ljubljana. Pri uresničevanju te naloge pa sodelujejo tudi kamniški planinci, zlasti vodniki. Prvotno določen termin pohoda je pripravljalni odbor spremenil, zato da bi planincem in drugim omogočil udeležbo na vsakoletnem pohodu na Stol in na pohodu Treh src Začetek pohoda bo v soboto, 1. junija, ob 20.30, zaključen pa bo 2. junija v jutranjih urah. Pripravljalni odbor je določil tudi smer pohoda. Začetek bo pri gostišču Konšek na Trojanah. Pot bo pohodnike vodila do planine Lipovec in nato do Motnika, v nadaljevanju na Slope in do Bibe planine. Po daljšem počitku bodo TENIŠKI KLUB KAMNIK vabi nove člane k vpisu za sezono 1996. Vpisujemo vsako sredo in petek od 17. do 20.- ure »Pod skalco« do 30. aprila. pohodniki nadaljevali hojo po obronkih Menine in se ustavili malo pred Črnivcem, kjer bo zaključek pohoda. Rokovnjaški pohod, letos že 6. po vrsti, bo približno enako zahteven, kot so bili dosedanji. Vsakoletna udeležba se giblje med 150 in 300 udeleženci. Pohodniki prihajajo iz vseh delov Slovenije, pa tudi zamejstva. Pohod zmorejo ljudje z dobro fizično kondicijo, saj sodi med najtežje planinske akcije. Pripravljalni odbor je imenoval strokovne in druge organe, ki bodo akcijo vodili. Dogovoril se je tudi o drugih spremljajočih aktivnostih ter določil odgovorne posameznike za realizacijo konkretnih nalog. Vse zadeve, povezane z Rokovnjaškim pohodom, bo usklajeval pripravljalni odbor, ki je uspešno realiziral dosedanje pohode na čelu s Petrom Lavričem. Večji del smeri Rokovnjaškega pohoda poteka po teritoriju kamniške občine, zato se ga bodo kamniški planinci gotovo udeležili množično, kot vsa pretekla leta. Prijave bo sprejemalo PD Kamnik do 25. maja, kjer bo mogoče dobiti še druge potrebne informacije. STANE SIMŠIČ Nedelja v znamenju smučarskih tekmovanj Tekmi za 20. Kamniški memorial in 2. Beli dan na Veliki planini V nedeljo, 24. marca, se je na Veliki planini zbrala množica smučarskih navdušencev. V Tihi dolini sta potekali dve velesla-lomski tekmi. V tekmi za 20. Kamniški memorial so se pomerili strokovni kadri Smučarskega kluba Kamnik. Za drugo tekmo, ki jo je v okviru prireditve Beli dan pripravil Smučarski klub Kamnik, se je prijavilo kar 90 tekmovalcev. Zmage se je veselilo 14 tekmovalcev. Med najmlajšimi sta zmagala Laura Golob in Anže Pintar. Med ženskami so slavile Sonja Grašek, Anica Okorn, Irena Podbevšek, Snežana Žlindra in Neva Suhadolčan. Pri moških so odločale stotinke prva mesta so si priborili Franc Primožič,Boris Žlindra,Marjan Grilje in Rok Galjot. Vkategoriji moških od 17 do 25 let sta si prvo mesto delila Tomaž Hribar in Sebastjan Sitar, ki sta osvojila tudi najhitrejši Čas na progi. V kategoriji snowboarderjev je zlato medaljo osvojil Tomaž Jenštrle. Smučarski klub Kamnik je z nedeljskima tekmama uspešno zaključil letošnjo tekmovalno sezono/Velika planina pa še vedno vabi na zasnežene strmine, na katerih se je v letošnji sezoni zvrstilo precej tekmovanj; od mednarodnega F1S slaloma za ženske do številnih sindikalnih, klubskih in rekreativnih tekmovanj za pokal Velike planine. PATRICIJA VERBOLE ALp^ ŠPORTNA TRGOVINA ■Sport SERVIS ŠPORTNE OPREME ' Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936 Nudimo vam: • GORSKA KOLESA SCOTT, SCHVVIN, VHEELER IN DODATNO OPREMO TER REZERVNE DELE SHIMANO • VSE ZA TENIS - LOPARJE, ŽOGICE, STRUNE, OBLAČILA • ANORAKE, TRENIRKE, OPREMO ZA POHODNIŠTVO • ŠPORTNA OBLAČILA FANATIC, MM • NAHRBTNIKE IN IGLU ŠOTORE — MTB + TENIS SERVIS V SERVISU VAM POPRAVIMO GORSKO KOLO ALI NAPNEMO TENIŠKI LOPAR NA ELEKTRONSKEM NAPENJALCU S KVALITETNIMI STRUNAMI PACIFIC, GAMMA, BABOLAT. 11. aprila 1996 IZ ZGODOVINE - KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Izšel faksimile knjige o Homcu Homec pred desetletji Kdo ne pozna prijaznega hriba sredi ravnine med Kamnikom, Mengšem in Domžalami, s katerega se razgleduje lepo obnovljena romarska cerkev Marijinega rojstva. Pod Homškim hribom, kot se imenuje precejšnja, v glavnem z drevjem porasla vzpetina, kraljujeta vas in župnija Homec. Župnija spada v kamniško dekanijo, vodi pa jo prizadevni župnik Alojzij Golob. Med njegovimi duhovniškimi predniki, ki so »pasli duše« na tem lepem kraju, je bil tudi Anton Mrkun; človek izrednih talentov, energije in dejavnosti. Prav gotovo ena od krivično pozabljenih in zamolčanih osebnosti v slovenski zgodovini. Na Homcu je bil župnik od leta 1909 do 1927. Na njegove gradbene sposobnosti je najbolj spominjal mogočen prosvetni dom, požgan med drugo svetovno vojno, v homško zgodovino pa se je najbolj zapisal s knjigo Homec, ki jo je leta 1925 v Ljubljani natisnila Jugoslovanska tiskarna. Skupina prizadevnih kulturnih delavcev, združenih v kulturnem društvu Jože Gostič, je pomislila, da bi njena nekdanja vsebina zanimala tudi sedanje prebivalce homške župnije, čeprav se sodobni, porabniško usmerjeni človek vedno bolj odtujuje duhovnim vrednotam. Staknili so glave, se strinjali s tem in rodila se je zamisel o ponatisu knjige - zelo jo je podprl župnik Golob - znamenitega župnika, kakršna je izšla pred davnimi leti. Natisnila jo je tiskarna Skušek iz Ljubljane, predgovor vanjo je napisal Marko Marinčič, tehnično jo je uredil Tone Iglic. Marko Marinčič se je prav posebej potrudil, da je opisal življenje in delo duhovnega velikana Mrkima, ki je o Homcu izjavil, da je zanj »najlepši kraj na svetu« in da je bil na Homcu »papež«, škof, kralj in župnik«. Pravilno ovrednotenje njegovega duhovniškega, kulturnega, gradbenega, dobrodelnega, organizatorskega, misijonskega, ekumenskega, socialnega, izobraževalnega, etnografskega, jezikoslovnega (učil se je 27 jezikov), pisateljskega in drugega dela še čaka krajane (spominska plošča, simpozij, prireditve njemu v spomin, širša razčlenitev...). Pred nami pa je njegova knjiga, ki nam ne govori le o zgodovini homške župnije, zidavi cerkve Marijinega rojstva na Homcu in nekdanje podružne cerkve sv. Mavricija v Smarci (v njej se zbirajo k mašam župljani župnije Šmarca-Duplica, dokler ne bodo postavili prostornejše nove župnijske cerkve), drugih cerkvenih stavbah in znamenjih v homški župniji, duhovnikih in njihovih najožjih sodelavcih, zgodovini božje poti, verskih in drugih organizacijah. Dobršen del začetka knjige je Mrkun namenil tistemu, kar bo privabilo marsikaterega bralca in je za krajane prav posebnega pomena: rastlinstvu na Homcu, živalstvu, homški družini, narečju, zdravstvu, hrani, noši, homški hiši, šegah in navadah, vražah in pregovorih, nekaterim zgodovinskim zanimivostim. Prenekaterega bralca bodo pretresla pisma, ki so jih vojaki med prvo svetovno vojno pisali domačemu župniku, ter njihove pripovedi, kakšne strahote so doživeli na bojiščih. Mrkun pa tudi piše, kako je bil med omenjeno vojno doma. To in pa še marsikaj drugega, res vrednega obuditve spomina v tako lepi knjigi, ki jo na koncu krasijo dokumentarne fotografije, prinaša oživljeno zgodovinsko delo velikega duhovnika. Da bi našlo pot med ljudi in jih navdihnilo za nova duhovna prizadevanja! Mogoče pa jih bo za to tudi prebudila dobra volja in navdušenje mladih homških kulturnikov. Zagnanost, ki jo kažejo pri nadaljevanju razvejane predvojne prosvetne dejavnosti ter izdajanju krajevnega glasila Va-ščan, veliko obetajo. Duhovnik Anton Mrkun jim kaže pravo pot. JOŽE PAVLIC Kronika V marcu sta se poročila: HUNJET Matija, referent iz Ljubljane, in ŠKEDELJ Ladka, telefonistka iz Podgorja V marcu so umrli: GRTNTAL Marjeta, upokojenka iz Nevelj 19, stara 87 let - VINŠEK Rudolf, upokojenec iz Tunjic 27, star 88 let - ŠENICA Alojzija, upokojenka iz Kamnika,Trg talcev 8, stara 70 let - PINČIĆ Helena, upokojenka iz Kamnika, Trg talcev 8, stara 68 let - VIDER Anton, km. delavec z Županjih Njiv 22, star 85 let - PLUT Milan, strojni tehnik iz Kamnika, Slatnarjeva 9, star 58 let-LENKO Frančišek, upokojenec s Križa 66, star 61 let - SUŠNIK Ana, km. upokojenka iz Godiča 61, stara 82 let - VRHOVNIK Maksimilijan, upokojenec iz Kamnika, Žale 12, star 87 let - GRKMAN Štefan, upokojenec iz Podgorja 121, star 69 let - VRHOVNIK Pavla, km. upokojenka iz Tunjic 32, stara 83 let - LIPOVŠEK Tomaž, delavec v proizvodnji iz Kamnika, Steletova 11, star 26 let - PORAVNE Dominik, upokojenec iz Šmarce, Bistriška cesta 37, star 87 let - BALOH Frančiška, upokojenka iz Kamnika, Svetčeva pot 3, stara 70 let - GERKMAN Franc, upokojenec iz Črne pri Kamniku 9, star 78 let Kompost - srce biovrta »Po predavanju dr. Cirajeve lahko ugotovimo, v kakšni godlji smo Slovenci,« je odločno napovedala svoje izvajanje Ana-marija Slabe, zagovornica popolnega ekološkega kmetijstva proti konvencionalnemu, ki dopušča pretirano uporabo pride-iave hrane s pomočjo pesticidov in tudi proti integralnemu kmetijstvu, h kateremu se Slovenija obrača. Prav o slednjem, ki močno omejuje in nadzoruje proizvodnjo, prodajo, uporabo in tudi shranjevanje oziroma uničevanje nevarnih fitofarmacevtskih preparatov (pesticidov), pridelovalcev je na srečanju vrtičkarjev in pridelovalcev zdrave hrane v torek, 2. aprila 1996, spregovorila dr. Marta CIRAJ. Modernega ' pridelovanja hrane si kljub vsem prizadevanjem ni mogoče predstavljati ob popolni odpovedi vseh fitofarmacevtskih pripravkov, meni dr. Cirajeva. Hrane za vse človeštvo najbrž še dolgo ne bo mogoče pridelati niti na klasičen, kaj šele na popolnoma biološki način. Zato je še toliko bolj pomembno, da vemo za pravo mero, skrbnejše tehtanje, koliko »strupov« uporabiti, da ob optimalni pridelavi ne bi bilo ogroženo naše zdravje. Ta vprašanja so v minulih letih in zadnjih mesecih močno razvnemala razpravljalske strasti ob pripravi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Če je temu tako, integrirano varstvo rastlin zajema tudi skrb za novodobne strupe od »zibelke do smrti« predvsem s strani državnih institucij. Pri uporabi teh je pomembna napoved časa škropljenja,« določitev praga, ko je škropljenje nujno potrebno. Izredno pomemben je tudi nanos škropiva. Kajti ne smemo pozabiti, da gre večji del tega v okolje in le manjše (30%) del na cilj«! Vlada je zaznala resnost problematike uporabe pesticidov in prav te dni sprejela sedem »zapovedi« za večji nadzor njihove uporabel Med drugimi o vnosu snovi v rodovitna tla, o načinu ravnanja, zbiranja in uničevanja ostankov teh nevarnih snovi v rodovitna tla, o načinu ravnanja, zbiranja in uničevanja ostankov teh nevarnih sredstev, o organizaciji javne službe za varstvo rastlin, večje število zaposlenih strokovnjakov, večje število in pogostejše jemanje vzorcev tal... Javna opozorila priznanih strokovnjakov (Anton Komat, dr. Marta Ciraj, dr. Jelisava Adamič) so bistveno pripomogla, da se je uradna država odzvala z omenjenimi ukrepi. Treba pa jih bo izvajati, zato bo skrb javnosti v naslednjih mesecih še toliko pomembnejša. Predvsem pa morajo uporabniki biti tisti, ki bodo v trgovinah, kjer se fitofarmacevt-ska sredstva prodajajo, zahtevati natančna navodila o uporabi in kupovati v manjših embalažah, prav tako pa zahtevati od prodajalca, da ostanke sprejema nazaj zaradi pravilnega shranjevanja in uničevanja! Strupi ostanejo strupi, naj bodo še tako nadzorovani! V še tako majhnih količinah so nevarni, zato je Anamarija SLABE, zagovornica tiste slovenske struje, ki zagovarja ekološko kmetijstvo, torej popolno odpoved kemiji. Začeti je treba pri zemlji: zdrava zemlja, zdrave rastline, zdrave živali, zdravi ljudje! Prav vrtičkarji imajo možnost, da na svojih krpah zemlje pridelajo zdravo hrano. S kompostiranjem! . In kaj vse sodi na kompost? Sveži kuhinjski odpadki, trava, stara kakšen dan, vejice po rezanju drevja, vse vrste slame, praprot, listje, pleveli, hlevski gnoj, nekaj žagovine... In česa kompost ne mara? Olupkov pomaranč, limon, banan, ker so zastrupljeni s pesticidi, plastike, smrečja, storžev... Glede na sestavo tal mu dodajamo še druge dodatke, kot so kaminska moka, kostna moka, lahko tudi kokošji gnoj, a ne tistega, ki prihaja od umetno hranjenih kokoši... Anamarija SLABE priporoča, da se odpadki zbirajo ločeno in da kompost pripravljamo naenkrat, zaščitimo pa ga s suho slamo. Z njo damo kompostu »kožo«, ki ga ščiti pred soncem, dežjem! Kompost zori največ leto dni, dobro mu dene, če ga po nekaj mesecih premešamo, saj pospešimo »zorenje«. Zrelost komposta pa oznanjajo mali, živordeči deževniki! Anamarija SLABE ni prepričana v razmišljanja strokovnjakov, da brez pesticidov naše kmetijstvo ni mogoče. Seveda, dokler ne poskusimo - ne gre, predvsem pa bi država morala kmete pri ekološkem kmetovanju podpreti tudi tako, da bi ekološko pridelano hrano označila in da bi jo takšno lahko tudi prodajali po ceni, v kateri bi bili zajeti dražji stroški pridelovanja. Zanimivo je bilo prisluhniti obema strokovnjakinjama na področju pridelovanja zdrave prehrane. Čeprav ne povsem enakega mnenja o možnostih pridelave hrane, sta vendar obe povsem enotnega stališča, da je potrebno od države nepopustljivo zahtevati, da neprestano bdi nad načinom pridelave hrane v Sloveniji. Na zaključku srečanja, ki smo ga pripravili ZELENI KAMNIKA, sta bili peticiji državi in občini z zahtevami po kontrolirani pridelavi in prodaji sadja, zelenjave in drugih živil s strani strokovnjakov povsem logična posledica srečanja. Predvsem pa zahteva državi in občini, da rezultate pregledov javno objavljajo -Kamničani seveda v Kamniškem občanu! Da se ne bomo bali celo lastne narave! *** V času ko je najbolj nevarno, da pride do zastrupitve čebel (med cvetenjem), se ne sme uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, ki so za čebele nevarna, in morajo odgovorni najmanj 48 ur pred uporabo o tem na primeren, krajevno običajen način obvestiti čebelarje in lovce. Uporaba in-sekticidov je zaradi varstva čebel mogoča največ dve uri pred sončnim zahodom, na velikih komple-■ ksih pa le potem, ko so bili poprej obveščeni čebelarji, ki imajo panje v oddaljenosti 3 kilometrov od predvidenega mesta uporabe insekticidov. Pri tem je treba čebelarje obvestiti o vrsti insekticidov, karenčni dobi ter o času in načinu nameravane uporabe. *** Pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev na parcelah, ki mejijo na vrtove, hiše, vrtce, bolnišnice in druge podobne objekte, je treba vsaj dva dni pred pričet-kom škropljenja obvestiti sosede o datumu in uri škropljenja, o uporabljenem sredstvu in omogočiti dostop do navodila o uporabi fitofarmacevtskega sredstva 48 ur po škropljenju. Do konca trajanja karence oziroma delovne karence je treba zdravstvenim delavcem omogočiti takojšen dostop do podatkov o uporabljenem fitofarmace vtskem sredstvu, navodila za njegovo uporabo s klinično sliko zastrupitve vred, ukrepov v primeru zastrupitve in protistrupov, če so znani. Škropiti je treba tako, da se fito-farmacevtsko sredstvo ne razprši na sosednje kulture, objekte oziroma parcele. *** " Posamezniki, javni zavodi, pooblaščeni laboratoriji in vsi, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, morajo skrbeti, da ta ne pridejo v neposreden stik s človekom, v vode, jezera, objekte za preskrbo s pitno vodo, na gojene rastline in na zemljišča, na katerih jih ne uporabljajo. To prav tako zadeva skladišča kmetijskih pridelkov, objekte za njihovo predelavo in objekte za rejo in Čuvanje domačih živali, če bi taka raba utegnila ogroziti zdravje in življenje ljudi, domačih živali, rib, čebel, divjadi in drugih koristnih organizmov ali povzročiti poškodbo ali onesnaženje gojenih rastlin in zemlje (kontaminacija). Skrbeti morajo tudi za uporabo ustreznih naprav glede na biotični cilj in vrsto fitofarmacevtskega sredstva. Tudi to se je zgodilo v marcu Vlomi v Kamniku, rop v Palovčah 1. 3. Na Glavnem trgu v Kamniku se je ob poldrugi uri popoldne zgodila prometna nezgoda. Voznik P. E. je vozil vzvratno in pri tem trčil v parkirano vozilo. Policisti so ga preizkusili z alkotestom; ta je pokazal 2,21 g/kg alkohola v izdihanem zraku. 5. 3. V stanovanjski hiši na Bakovniku je bil najden mrtev P. M. Vzroke smrti še raziskujejo. 8. 3. Zjutraj je bila prijavljena tatvina osebnega avtomobila znamke jugo, ki pa so ga naslednji dan našli v Kamniku. Ugotovljeno je bilo, da je omenjeno vozilo za vožnjo uporabil 31-letni V. S. iz Kamnika, ki je v Volčjem Potoku zvečer odvzel avto, parkiran na nekem hišnem dvorišču, v vozilu pa so bili ključi. Policisti so V. S. kasneje ustavili v Kamniku in mu avto zasegli ter ga vrnili lastniku. Prav tako pa je bilo ugotovljeno, da je V. S. med tem povzročil še prometno nesrečo z materialno škodo ter s kraja nesreče pobegnil. Istega dne je bil neznano kam odpeljan osebni avtomobil znamke renault clio bele barve z registrsko številko U 16-47D in Maskirana v Palovčah 26. 3. Ob sedmi uri zjutraj je bilo na PP sporočeno, da je bil občan B. M. žrtev ropa. Več zamaskiranih moških je namreč prišlo na dom k omenjenemu, nakar so ga brutalno pretepli ter s seboj odnesli denar, ki ga je hranil doma. B. M. so odpeljali v Klinični center, policisti pa so nemudoma pričeli z zbiranjem obvestil. Kasneje so tudi našli doma izdelane maske ter enega od osumljencev že pridržali. to s Kajuhove poti v Kamniku. V večernih urah je občanka sporočila, da nekdo vlamlja v kiosk Sadje-zelenjava na Kranjski cesti. Tja so odšli policisti, ki so prijeli enega od storilcev, medtem ko so trije še pred njihovim prihodom pobegnili: Kasneje so jih izsledili v Kamniku. Z vsemi so se že pogovorili ter pri tem ugotovili, da so do sedaj storili že več podobnih dejanj. Tako bodo zoper J. S. in mladoletne Č. R., M. I. in R. S. podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. 14.3. Preko noči so neznanci vlomili v tri lokale na območju poslovno-trgovskega centra na Perovem. V vseh lokalih je nastalo za približno 600.000 SIT škode. Storilce še iščejo. 15.3. Na cesti Nevlje-Mekinje je prišlo do prometne nesreče zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Voznik S. S. je namreč trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozil G. T. Pri tem sta bila voznik G. T. in potnica v njegovem vozilu poškodovana. Odpeljali soju v kamniški zdravstveni dom. 16.3. Ob eni uri popoldne se je v naselju Buč pripetila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila zastava 750,26-letni L. T. iz Kamnika, ki je sicer vozil iz smeri Kamnika letnik. Kmalu zatem se je izkazalo, da je L. P. iz Komende s kamnom razbil okno na vratih šole, splezal v notranjost ter si tam ogledoval predmete, vendar ni našel ničesar, kar bi mu bilo všeč. Med odhajanjem pa ga je zalotil varnostnik Enigme, ki sicer varuje objekt. 20. 3. V. A. je v Godiču doma napadel ženo in ji grozil s nožem. Policisti so ga poskušali umiriti, kar pa jim ni uspelo, zato so ga odpeljali s seboj. 24. 3. Neznano kam sta bila odpeljana dva kolesa z motorjem in sicer APN6 rjave barve s Parmove ulice ter avtomatik rdeče barve s številko 656057 s Trdinove ulice. 25. 3. Neznanci so dopoldne poskušali vlomiti v hišo v Podgorju. Storilci k sreči v notranjost niso prišli in so z dejanjem Kdo jo je videl? Od doma je odšla Zalokar Majda, doma iz Nasovč, stara 30 let, višine 160 cm in črnih ravnih las, segajočih do ramen. Oblečena je bila v bluzo, modro-belo daljšo jopico in krilo, s seboj pa je imela Žensko torbico z nekaj denarja. Nazadnje so jo videli 23. februarja na kamniški obvoznici. Če kdorkoli kaj ve o omenjeni oz. jo je opazil, naj to sporoči na Policijsko postajo Kamnik ali obvesti OKCna 92. proti Ločici, zaradi vožnje po ievi strani čelno trčil v nasproti vozeči audi. Voznik L. T. je zaradi poškodbe na kraju nesreče umrl. 17. 3. V opoldanskem času je bila PP obveščena, da se pri OŠ Moste zadržuje sumljiv mlado- prenehali, saj jih je po vsej verjetnosti kdo od domačih pregnal. Kasneje se je izkazalo, da sta dejanje storila mladoletna E. M. in E. M., ki sta na begu iz zavoda v Logatcu. Seveda so ju prijeli ter vrnili v zavod. (piki) PNEUMATIC CENTER d d PTC Perovo 27, KAMNIK Trgovina: 812-878 * AVTOAKUSTIKA - CAR TECHNIC zahodnoevropske proizvodnje - UGODNE CENE * VALVOLINE - olje, maziva, avtokozmetika nad 2.000 SIT - 5% gotovinski POPUST UGODNI POPUSTI ZA TRGOVINE IN SERVISE * AVTOPREVLEKE * AKUMULATORJI - FIAMM * AVTOPRTUAŽNIKI FAPA - za vsak tip vozila * NAJVEČJA PONUDBA OSTALE AVTODODATNE OPREME * ALU. PLATIŠČA - RIAL - made in Germany * DUNLOP, MICHELIN, GOOD YEAR, SAVA, itd. * GOTOVINSKI POPUSTI * UGODNI PLAČILNI POGOJI SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP. RAČUNOVODSTVO za podjetja in samostojne podjetnike od 80 DEM mesečno svetovanje in pomoč po tel. ali osebno - 156 SIT/min. knPgovodgki servis PS AGENT dag, Kamnik, M. 09-04-273 ena PE ELEKTROŠPORT (tel. 831-436) AKCIJSKA PRODAJA KOLES ROG * 7% popust pri plačilu na tri čeke * 7+5% popust na gotovino Brezplačno popravilo koles ROG 15. in 16. 4. od 9. do 17. ure PE TITAN - KOČNA (tel. 813-428) Hladilniki in zamrzovalne omare CANDY še po starih cenah! * 6% gotovinski popust * potrošniško posojilo 1+5 brez obresti ZALOGA OMEJENA - POHITITE! Na zalogi tudi POMIVALNI in PRALNI STROJI CANDY! SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! POHITITE! APRILA S TEM OGLASOM 5% POPUST PROLOCO ŠPORT Kamnik Glavni trg 26, Kamnik, tel.: 817-641 SCOTT MARIN ^o5? ščitniki palice SCHVVINN SHIMANO Servis koles in rolerjev! Delovni čas: pon.-petek: 9M2" In 15"-19* sobota: 9M2" JOp" koleščki zavore VABLJENI! PROLOCO TRAOE Aoo Generalni zastopnik za SCOTT, HOOGER, SCHVVINN, MARIN v Sloveniji ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - pooblaščeni serviser bojleriev TIKI - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravno elektro Inštalacij PEUGEOT RQMX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fa* 727-319 NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 z abs om, servo VOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI. Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806. Ugodni plačilni pogoji: kredit D aliT+ 4% do 11% glede na višino kredita. Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. 713-660 RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI fl A CENTER V Ljubljanska 80 (SPB1), Domžala ZAČETNI TEČAJ (25 urt: DOS, VVINDOVVS, WORD FOR VVINDOVVS EXCEL(20ur) AUTOCAD, CORELORAVV, TANGO... Trgovina s tehničnim, lesnim In gradbenim materialom Groblje 3A, Rodica, 1230 Domžale tel./fax: (061) 711-655, 723-554 Vam nudi: - ogrevalno tehniko - stavbeno pohištvo - vodovodni material - gradbeni material (odprt salon keramike in opreme na 200 m2J Ugodnosti: - 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT - prodaja na 3 čeke - brezobrestno - pri nakupu nad 50.000 SIT brezplačna dostava do 30 km Delovni čas: delavnik od 7 do 19. ure sobota od 7 do 13. ure Trg svobode 6, Kamnik |v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo I IMF, d.o.o. TRGOVINA KIM Kamnik, tel.: 817-783 nudimo cenjenim strankam po ugodnih cenah - ženske kostime do številke 54 od 14.600 SIT dalje - oblačila za obhajilo po 10.573 SIT (za deklice in dečke) - najstniški program (obleke, krila, hlače...) primerno za valeto in maturo - Jeans kavbojke BIG-BOSS, SEXES, CASUCCI, ANGEL JEANS... od 3.300 SIT dalje (do št. 60) - nove modele iz otroškega programa PEPITO in MONTEFIORE - otroške trenirke (bombaž) od 1.750 SIT dalje - prehodne jakne in nepremočljive anorake Bogato smo založeni s pomladansko kolekcijo. Obiščite nas, z veseljem vam bomo postregli vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA) NAROČILA PO TELEFONU: 372-967 vsak delovni dan od a do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med. KARP DEKOR USNJARSKA 9 KAMNIK : 817-369 TALNE OBLOGE * TEPIHI * TOPLI PODI * TAPISOMI * ITISONI * TEKAČI DEKORATIVNI IZDELKI * PRTI * PREGRINJALA * ODEJE Ugodno! - VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN FLANELE - komplet že od 2.800 SIT dalje - vzglavne blazine 2 kom 3.358 SIT - iogiji , - prehodne jakne, bunde in anoraki po ugodnih cenah že od 3.300 SIT dalje - trenirke za vso družino - svilene srajce že za 3.700 SIT Ugodno: volneni teplhi 2x3 m 19.000 SIT Novo: talna obloga lamlnatni parket Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA! LPK LONČARSKO PODJETJE KOMENDA AXI T ERA R&D TERA KOMENDA UVOZ IZ KITAJSKE CVETLIČNA KORITA IN LONCI ZA ZUNANJO UPORABO, LITOŽELEZNE POSODE, KORITA, STOLI IN MIZE, POSODE S POKROVI ZA KUHANJE V PEČICI, IZDELKI IZ KITAJSKEGA PORCELANA IN STEKLA, JEDILNI SERVISI IZ RIŽEVEGA PORCELANA, DROBNI IZDELKI IN VAZE DO 1.5 m VIŠINE, LONCI, POSODE ZA DEŽNIKE IZ RUMENEGA PORCELANA. PROIZVODNJA MAJOLKE, KOZARCI, VRČKI, SVEČNIKI, PEPELNIKI, POTIČNICE, SKLEDE IN LATVICE RAZNIH VELIKOSTI, CVETLIČNA KORITA GLAZIRANA IN NEGLAZIRANA, OKRASNI LONCI IN ŠE MNOGO DRUGIH IZDELKOV. BTC-Š , 61218 KOMENDA, TEL: 061/841015 \ 152 HALA A, LJUBLJANA, TEL: 061/1852629 OBIŠČITE NAS! 14 11. aprila 1996 OGLASI Kamniški OBČAN G K t)NT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011 int 340 KONČNO POMLAD IN Z NJO CEL KUP DELA NA VRTU, POLJU, SADOVNJAKU. ZA TO PA POTREBUJETE - SEMENA, ČEBULICE - GNOJILA, ZAŠČITNA SREDSTVA - ZEMLJO - SUBSTRATE ZA PIKIRANJE IN PRESAJANJE - ORODJE, OPREMO IN TUDI STROKOVNI NASVET ZA PRAVILNO UPORABO VSE TO IN ŠE MARSIKAJ V TRGOVINI G K V NT v Kamniku, Fužine 9 (stara smodnišnica) ODPRTO: DELAVNIKI SOBOTA 8h-13h NOVO! - MREŽE (SITA) ZA VSE VRSTE DROBILCEV ŽITARIC ! Z OGLASOM 5% POPUSTA ZA ORODJE ! Mali oglasi Iščem honorarno zaposlitev ali varstvo otrok. Tel.: 811-934. Dipl. inženirja inštruirava matematiko, kemijo, strojniške predmete za srednjo in osnovno šolo. Tel.: 715-474 Iščemo pastirja za pašo živine na Veliki planini. Tel.: (064) 421-833. Po vaši želji vam posnamem z video kamero družinske praznike in podobno. Tel.: 831-102. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Sadike jagod 825-795. prodamo. Tel.: Prodam avto Fiat 128, letnik 87 za 2.000 DEM. Tel.: 715-065. Peč na trdo gorivo kiperbuš, prodam. Urh Ana, Jakopičeva 27, Duplica. Za poletno sezono iščemo žensko za pomoč v kuhinji planinskega doma -Kamniške planine. Tel.: 713-137. AKUPUNKTURA ELEKTROAKOPRESURA HOMEOPATIJA tradicionalne metode zdravljenja, hujšanje, odprava celulita, kitajska in klasična masaža, turška in finska savna -tel.: 814-004, KAMNIK Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst Tv aparatov na domu, • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 teiyfax: 727-042 mobitel: (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri. LADA<2> PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV TUPI STARO ZA NOVO! ~ tel. prodala: 737 313, tel. servis: 737 04% fa>c 737 313 CEMENTNI IZDELKI Juhant Jože Moste 93, tel. 841-082 Nudimo vam več vrst betonskih tlakovcev, cevi, robnikov, plošč, ograj, cvetličnih korit... Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. ELEKTRO SERVIS Uranič Renato Godič 1/c, tel.: 825-046 Popravilo: pralnih strojev malih gospodinjskih aparatov električnih orodij in elektroinštalacije MUSIC MENGEŠ Loka, Testenova 47, tel.: 738-619 PREDSETVENIKI od 120 cm do 5 m vseh tipov za vse modele traktorjev. Konkurenčne cene, dobava takoj. Proizvajamo tudi travniške brane, osipalnike, okopalnike, izruvače krompirja, vilice za bale, valje, planirne deske... JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. |064| 421-015 Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin. Na zalogi kombinirani bojlerii. 3t£klarstvo 3Qboslikarstvo Nudimo: - stavbno zasteklitev - termopan stekla, medeninasti dodatki, vitrine - pleskanje oken in vrat, barvanje ograj, demit fasade in druge storitve Volčji potok 40/b, Radomlje, tel.: 814-372, 371-053 Inštruktorja B kategorije zaposlimo za polni delovni čas. Pisne prošnje pošljite na naslov: Retos, d.o.o., Trdinov trg 14, Mengeš. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41 .Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA Ugodni plačilni pogoji! - 10% gotovinski popust - prodaja na čeke:, 5% popust na 2 ali 3 enake obroke na 4 ali 5 enakih obrokov brez popusta - prodaja na kredit 6, 7, 8, 9 ali 10 enakih obrokov brez obresti. Ugodno! - 15% gotovinski popust za televizorje in glasbene stolpe - pralni stroji že od 49.400 SIT Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. NOVO! NOVO! Cenjene stranke obveščamo, da opravljamo servisna popravila hladilno zamrzovalnih aparatov, pralnih strojev, štedilnikov in malih gospodinjskih aparatov. Naročila sprejemamo v naši prodajalni ali Servis Železnik Miro s.p., Nevlje 19, tel.: 831-494. OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča Opravljamo zidarska dela selotmh objektov in adapta€iie. S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder POGREBNE STORITVE Konrad Vrbančič s.p. Dob, Vegova 4, tel.: 712-074 PISARNA v Domžalah, Slamnikarska 14, za zdravstvenim domom, tel.: 721-328, vsak delovnik od 7. do 13. ure. Mobitel: 0609-611-491 (popoldan, ponoči, sobota, nedelja in prazniki) Obveščamo krajane Homca, Preserij, Nožic in Šmarce, ki želijo v primeru smrti sorodnikov imeti pogrebno opremo, prevoz, pokop pokojnikov in ureditev celotne pogrebne svečanosti na pokopališču Homec, naj se obrnejo na nas. Informacije dobite tudi pri Vinku Kavčiču, Gostičeva 57, Nožice, tel.: 811-073. «*........i r*ri 11; rr» .-n-rn-rn r L Vrtnarija Gašperlin Kmetija - AG d.o.o. Moste 99 pri Komendi, tel.: 841-471 Nudimo veliko izbiro CVETJA za balkone in parke, razne obešanke, seme... Prodaja na debelo in drobno vsak dan od 8. do 19. ure. ~l STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., cet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 in 713-821 Le delo, trpljenje, skrb izpolnjevalo je tvoje življenje, vse do zadnjega dne si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boS ugnal. A zadnje moči so ti posle in z njimi tvoje boleče upanje. ZAHVALA Huda bolezen nam je iz rok v 69. letu življenja iztrgala našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ŠTEFANA GRKMANA iz Podgorja Iskrena hvala vsem tistim, ki ste z nami delili žalost in izgubo dragega očeta, nam s svojo prisotnostjo olajšali boleče občutke, s pesmijo oplemenitili Se zadnjo njegovo pot in položili cvetje na njegov grob. Vsi njegovi marec 1996 ZAHVALA Ob izgubi dobrega brata in strica MIHA ROMŠAKA se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali, darovali, sočustvovali z nami in ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi marec 1996 Vse do zadnjega dne in ure si upala in verjela z nami, da bolezen to premagala boš. A pošle so ti moči in prerano zatisnila si oči. ZAHVALA V 70. letu življenja nas je zapustila FRANCKA BALOH roj. Vidic iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Milki Semen, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Sedlaku in medicinski sestri Petkovi za skrb in zdravljenje. Hvala tudi govornikoma iz tovarne Svilanit in DU Motnik-Špitalič, praporščakom, pevcem za ganljivo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: mož Matevž, hčerka Ani in sin Branko z družinama ter drugo sorodstvo Kamnik, Godič, marec 1996 HiSa prazna je ostala, ko si vzel od nas slovo, bolečina v srcu je ostala, ki pozabljena ne bo. ZAHVALA Ob slovesu dragega moža, očeta, dedija, brata in strica MAKSA DROLCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter za številno spremstvo. Iskrena hvala zdravniškemu osebju ZD Kamnik in KC Ljubljana ter patronažnima sestrama za nesebično pomoč med njegovo težko boleznijo. Hvala tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, hčeri Marica in Jožica z družino in drugo sorodstvo Kamnik, Split, marec 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica FRANCA GERKMANA st. upokojenec Calcita se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam med njegovo težko boleznijo pomagali in vlivali upanje. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, predvsem dr. Šečer-Dolenčevi, sestri Jani Dolinšek, patronažni sestri Miji in voznikom reševalne postaje. Hkrati se zahvaljujemo kolektivu RK Calcit in GD Kamniška Bistrica za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, govorniku g. Hanćiču, KS Črna, Krtovim pevcem za občuteno zapete žalostinke in g. duhovniku za lepo opravljen obred. Ne smemo pa pozabiti vseh, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu podarili cvetje in sveče, za kar vam naša iskrena hvala. Žalujoči: žena Milka, sin Franci s Slavko, vnukinja Barbara, sestre in bratje, svakinje in svaki ter drugo sorodstvo marec 1996 Ob smrti našega dragega očeta FERDINANDA MIHELIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga cenili in ga imeli radi, ga pospremili na zadnjo pot in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Lepa hvala mladim pevcem, duhovnikom in govorniku. Njegovi: žena Pepca, hčerka Maruška z možem, vnuki Olaf in Petra z družinama, Rok in Metod in sestra Micka V Kamniku, marca 1996 Iz take smo snovi kot sanje in drobno to življenje obkroženo je s spanjem. ZAHVALA Prezgodaj nas je v 62. letu življenja za vedno zapustil naš oče in dedek ALOJZ SPRUK Šipkova 7, Kamnik Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za izrečeno ustno ali pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za lepe besede slovesa in opravljen pogrebni obred, stranjskim pevcem za zapete žalostinke in izvajalcu Tišine. Hvala rudarjem iz Črne za častno stražo in spremstvo ter obema govornikoma za besede ob odprtem grobu. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Njegovi Kamnik, marec 1996 V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 20. aprila mineva tretje žalostno leto, odkar nas je tragično zapustil naš dragi MIRAN PORAVNE Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin, hvala. Vsi njegovi april 1996 Čas ni dal, da bi nam roko vsaj podal.. ZAHVALA Kruta usoda je nenadoma iztrgala iz naše sredine našega dragega očija, sina, pastorka, brata, vnuka in nečaka TOMAŽA LITOVSKA Iskrena hvala vsem, ki ste mu na kraju prometne nesreće nudili prvo pomoč. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz Titana in stanovalcem bloka na Steletovi za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč ter številno spremstvo v njegov mnogo prerani zadnji dom. Prav tako hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem zbora France Gačnik iz Stranj in g. Spruku iz Titana za ganljive besede v slovo. Žalujoči: sinček Jan, Erika, mami, očim, brata Dušan in Stane, sestri Nevenka in Ana, stari starši in drugo sorodstvo marec 1996 Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata, odprta noč in dan so groba vrata al' dneva ne pove nobena pratka. ZAHVALA Nenadoma nas je v 71. letu I življenja zapustil naš dragi mož, 1 oče, stari oče, brat, stric in tast FILIP ŠTRAJHAR st. iz Porcbra Iskrena hvala sorodjiikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku iz Nevelj, ZB Nevlje, društvu upokojencev Kamnik ter pevcem Gorenjci za lepo petje. Žalujoči: njegovi Poreber, Šmarca, Črnuče, Markovo, marec 1996 Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala ker te ni. ZAHVALA Wki Mnogo prezgodaj nas je zapustil JANEZ GRKM AN iz Komende Od njega smo se poslovili 21. marca 1996 na pokopališču v Komendi. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v druge namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti Vsi njegovi 16 11. aprila 19% Kamniški OBČAN NAPREDEK DOMŽALE Blagovnica Vele 8.000 m2prodajnih površin, 25 specializiranih oddelkov, bogata ponudba raznovrstnega blaga za dom in družino. Posebej bogato smo založeni s spomladansko konfekcijo za maturante in slavnostne priložnosti. Blagovnica je odprta vsak dan od 8. do 19.30, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. Telefon 721-531 Diskontni center Jarše pri Domžalah Na 3.500 m2 imamo več kot 700 vrst različnega živilskega in mešanega blaga po diskontnih cenah. Odprt vsak dan od 8. do 12. in od 14.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon 711-089 Cvetlični sejem od 23. do 30. aprila na ploščadi pred Vele • balkonsko cvetje • lončnice • semena, gomolnice in čebulice • sadike • zemlja, šota • gnojila • lonci, korita, košare • vrtno orodje, samokolnice • kosilnice • betonska galanterija Ne zamudite enkratne priložnosti, da si po konkurenčnih cenah zagotovite vse, kar ob začetku pomladi potrebujete za vaš vrt in hišo. NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI! GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI Kamnik, Šutna 76, tel./faks: 812-962 - plašči za samokolnice, obračalnike - plašči za kolesa In motorje - cevi vseh vrst: PVC, guma - za namakanje itd. - klinasta jermena za kmetijske stroje - avtoprevleke - »ezervni deli za pralne stroje Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. NOVA TRGOVINA Z ALKOHOLNIMI IN BREZALKOHOLNIMI PIJAČAMI T U M I TUGO & MIJA SITAR DISKONTNA PRODAJA - BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM NA RAZPOLAGO SMO VAM 24 UR NA DAN, TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH! MOBITEL- 0609-636-031 KOMENDA - ZAJČEVA 7, PRI HIPODROMU iu/^t JEANS CLUE JEANS- BLUE PETROL, SEXES, NOVO- OIL COMPANY! Lahke bombažne hlače v devetih barvah, (od 12.leta dalje), jakne,puloverji, srajce, majice, spodnji deli trenirk iz bombaža- SPORTINA Modno metražno blago, gumbi, zadrge, kroji in ostali dodatki. NOVO-volna in bombaž za ročno pletenje. Do 30. aprila nudimo 10% popusta ob nakupu nad 8.000 sit. Razprodaja zimskih zalog -20%! KVALITETA- ZMERNE CENEI Kvit d.o.o. Kamnik, Fužine 6, tel.:832-994 9.00- 12.00 in 15.30- 19.00 sobota 9.00- 13.00 ELEKTRO SERVIS Kamnik, Klavčičeva 11 tel.: 814-772 Nudimo vam: - popravila gospodinjskih aparatov - elektroinštalacije Odprto od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Ob prazniku je občinska delegacija položila cvetje k spomeniku Rudolfa Maistra. fs Skrb za varnost Delavci Arboretunta so januarja in marca urejali drevored ob Ljubljanski cesti. Obrezali so breze zaradi nevarnosti lomljenja vej, ki bi ob morebitnem zlomu lahko povzročile nesrečo ali škodo na vozilih. Na to je opozoril decembrski žled. Po besedah Alojza Trebušaka iz občinskega oddelka za okolje in prostor namerava občina z deli nadaljevati jeseni. VERA MEJA C vwvw servis DEBEVC 6 dO? ŠE NIKDAR TAKO UGODNO IN S TOLIKO OPREME POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOLKSWAGEN IN AUDI Gorenjska cesta 13, 1234 MENGEŠ, Tel.: 061/738-412 AHAČTČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 gorenje 15% GOTOVINSKI POPUST ZA NAKUP BARVNIH TV GORENJE! 10% GOTOVINSKI POPUST ZA NAKUP BELE TEHNIKE IN MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV. Akcijska prodaja na gotovino: - pralni stroji od 52.300 SIT naprej - sušilci perila 38.900 SIT - barvni TV Gorenje od 47.000 SIT naprej NOVO: kuhinjska korita in nape Plačilni pogoji: - kredit do 10 enakih obrokov brez obresti - na 5 čekov brez obresti Na zalogi celoten program Gorenje! Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENJE!