Stav. 69 TRST, v petek 10. marca 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN todl «b Mdeljah In praznikih ib 5., «b ponedeljkih d 9. i]rin). Posamične itev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kruju, Si. Potr«, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajder-ičini, Dornbergn itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 sto t.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S «t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih aavedov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 X, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. besed«, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačtge se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In uiožljivo • Trat«. SPINOST Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. F tšmmti Jg —i! NAROČNINA ZNAŠA a celo leto 24 K, pol leU 12 K, 3 mesece «K; na bi- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aittatea a«e«ij«k« la«aaj* „KDIHOSTI" ataa«: aa •olo lete Kron 1*90, aa f>l lata Kroa 1IO. Tal depisi naj se poiiJjajo na uedniitvo lista. Nefranke- vaaa pisma aa aa sprejesuje la rekeplel a« aa vraSaJi Naročnino, oglase la reklamacije je pošiljati na opravo lista. UREDNIŠTVO: atfca Glergle Galattl 18 (Narttfal dan) IxJajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. T^tnlli konaoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ 1 r = Giorgio Galatti Stev. 18. - PoIino-hranllaKnt račun & 141652. TELEFON it 11-57. BRZOJflUNE UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 9. Zbornica je vspre-jela bančno predlogo v tretjem čitanju. Potem je nadaljevala generalno debato o rekrutnem predlogu. Prihodnja seja jutri. Hrvatski sabor. ZAGREB 9. Posl. Krajnović (koalicija) |e kritikoval adresne načrte posamičnih strank. Napadal je bana, ki si je postavil „-ilj, da hoče očevidno uničiti hrvatsko-srbsko koalicijo ter na mesto koalicije postaviti zopet staro unionistično madjaron-stvo. Govornik je ob prigovarjanju posl. Tomca govoril o željah srbskega naroda ter izjavil, da je glavni vspeh hrvatsko-srbske koalicije sloga Srbov in Hrvatov. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 9. Zbornica je na današnji seji nadaljevala specijalno debato o finančnem proračunu. Prihodnja seja v torek. Fakultativni odkup bosanskih kmetov. SARAJEVO 9. Ustavni odsek bosansk. deželnega zbora je danes v načelu vsprejel fakultativni odkup bosanskih kmetov. Proti so glasovali Srbi. Potovanje cesarja Viljema v Berolin. BEROLIN 9. „Wiener Allg. Kor." poroča iz Berolina: Cesarja Viljema bosta spremljala meseca maja na njegovem potovanju v London državni kancelar Bettmann HolIweg in državni tajnik unanjega urada. K temu pripominja „Norddeut. Allg. Ztg., da je ta trditev neosnovana, ker bo to potovanje imelo povsem intimen rodbinski značaj. Škof iz Oporta interniran. LIZBONA 9. Škof iz Oporta je v spremstvu vladnega zastopnika odpotoval v Ser-nache do Brujardin. Škofa zaprejo v kolegiju kolonijalnih misijonov in ga izročijo varstvu rektorja. Iz Portugalske. LIZBONA 9. Vesti o štrajku portugalskih železničarjev na progi Salamanca-Liz-bona so napačne. LIZBONA 9. Policija je na parniku „Araga" aretirala Vasconcellosa Veigo, ageHta portugalskih zarotnikov v Rio de Ja-neiro in ga je odvedla v ječo v Lizbono. Policija je Vasconcellosa zaslišala, da bi zvedela resnico o pomenu zarote v Rio de Janeiro. Mobilizacija v Združenih državah. NEW-YORK 9. „New-York Journal" piše, da je sedanjo mobilizacijo ameriških čet smatrati kakor opomin Japonski in Mek-siki. Kajti Združene države vidijo v odno-šajih med obema tema državama in izlasti v kolonizaciji posamičnih meksikanskih pokrajin od strani Japoncev neko sovražno ost, naperjeno proti Združenim državam. Nekateri listi pravijo, da je položaj v severni Meksiki nekaka provokacija Združenih držav sličen onemu, ki je svoječasno dovel do špansko-ameriške vojne. Mobilizacija nadaljuje in vedno odhajajo v Teksas nove čete. Iz Leavenporta v Kan-sansu je odšla divizija pijonirjev in zbor inženirjev. Stroški mobilizacije znašajo en milijon in pol dolarjev. O vzrokih mobiliza- cije se govori, da so vladne kroge v Wa-shingtonu vznemirile vesti, došle nedavno iz Meksike. Gotovo je, da je mobilizacijo pripisati nekemu osebnemu poročilu ameriškega poslanika v Meksiki. Potres. Proračunski odsek. DUNAJ 9. Proračunski odsek poslanske zbornice je nadaljeval debato o poglavju „ministerski svet". Posl. Šilinger je izjavil, da je le nagodba na Češkem in Moravskem pot do ATENE 8. V Arhomenu in Livadiji je'reform državnih financ, političnih, narodnih bil potres, ki je napravil veliko škodo. Pre-; in gospodarskih odnošajev. Postopanje vlade bivalstva se je polastila velika panika, tako i nasproti Cehom sili govornikovo stranko, da biva na planem vzlic snegu in dežju. da ustraja v opoziciji in glasuje proti pro- Kuga. PEKING 8. Kuga v Mandžuriji ponehuje. V Mukdenu je umrlo predvčerajšnjim na kugi 18, v Kiang-čensu 2 osebi. računu. Podkomite odseka za državne uslužbence. 9. Podkomite odseka za drž. je na popoludanski seji rešil DUNAJ uslužbence Dunaj 9. Cesar je vsprejel na današ- službeno pragmatiko do vprašanja avansma, njih splošnih avdijencah med drugimi: glede katerega počaka izjave vlade in po- provizoričnega poslanika barona Miillerja. London 9. Angleška banka je znižala diskont od 3l/a°/. na 3%. Dunaj 8. Danes predpoludne se je v svojem stanovanju ustrelil dr. Kapsamer pri-marij in oddelni predstojnik v cesarja Fran Josipa ambulatoriju. Dunaj 9. Kneginja Elizabeta Windisch-graetz se je morala dati radi težke notranje bolezni operirati. Operacija se je posrečila. Njeno zdravstveno stanje je povoljno. Praga 9. V tovarni patron in strelnih kapic in sicer v poslopju za mešanje je danes iz doslej neznanih vzrokov nastala eksplozija, vsled česar je bilo poslopje razdejano in neki 36-letni delavec ubit. Petrograd 9. (Petr. brz. ag.) Oficiozna „Rossija" označa poročila listov o namišljenem odstopu nauč. min. dr. Kasso kakor ] neosnovana. Nadalje izjavlja, da ne namerava | vlada glede visokih šol odstopiti od ukre-' njenih sklepov. Berolin 9. „Reichsanz." je priobčil, da je cesar Viljem podelil več častnikom av-stroogrske armade visoka odlikovanja. Berolin 9. Državni zbor je nadaljeval razpravo o poštnem proračunu. Monakovo 9. Povodom 90-letnice rojstva princa-regenta Luitpolda so danes čestitale jubilantu deputacije iz vse Bavarske. Tiflis 9. (Petr. brz. agentura). V art-vinskem okraju je v minoli noči plaz snega zasul dvonadstropno hišo. 19 oseb je bilo ubitih, Šestnajst težko in sedemdeset lahko ranjenih. Dunaj 9. Nadvojvoda Rainer je praznoval danes petdesetletnico, odkar je prevzel čast kuratorja dunajske akademije znanosti. — O tej priliki je cesar poslal nadvojvodi pismo, v katerem mu je izrazil svoje čestitke. _ Državni zbor. Nemško-radikalna breztaktnost. Posl. Ryb£f predlagal grajalno resolucijo. DUNAJ 9. Nemško-radikalni poslanec Stransky je zagrešil nezaslišano breztaknost, objavivši v listih — da-si je bila dogovorjena tajnost — tendencijozno poročilo o dogodkih v včerajšnji seji pododseka za državne uslužbence. Ogorčenje med poslanci je splošno. Posl. dr. Rybar je predlagal grajalno resolucijo, ki je bila soglasno vspre-jeta, ker so tudi Nemci glasovali zanjo. tem bo zopet nadaljeval o tem razpravo. Vojni odsek. DUNAJ 9. Vojni odsek je imel danes 1. dci se c. k. osrednji vladi na Dunaju izroči spomenica, v kateri hrvatsko-sloven-ski poslanci v deželnem odboru Istre najodločneje protestujejo proti brezkrajnemu in brezobraznemu kršenju zakonov od strani italijanskih prisednikov v deželnem odboru Istre ter deželnega glavarja d.ra Rizija. 2. da je posredovati pri centralni vladi na Dunaju, da na podlagi obstoječih zakonov prisili istrske Italijane v spoštovanje z zakoni zajamčenih pravic istrskih Hrvatov in Slovencev in v vršenju obstoječih zakonov. 3. da se je pritožiti pri viših oblastih proti postopanju ces. kr. namestništva in c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu radi podelitve dovoljenja za iztirjavanje občinskih doklad v tistih občinah, za katere so bili od strani deželnega odbora za Istro proračuni za leto 1911 protizakonito odobreni. 4. da je vstrajati do kraja v borbi, usiljeni istrskim Hrvatom in Slovencem po sejo, na kateri je razpravljal o veteranski in protizakonitem postopanju istr- predlogi. Seja je bila nesklepčna. sk,h Italijanov. _ ^ . . r ° ' J_ r Obenem je bila izrazena nada, da bo m i . • c. k. vlada tudi nasproti istrskim Italijanom Anarnija v ISin. hotela in znala energično varovati zakon in Gaženje zakonov. — Boj do skrajnosti! svojo avtoriteto, ter jih z najstrožjimi od- w» . . i .. . . . , . i redbami prisiliti, da izpolne obvezo, ki so Hrvatsko-slovenski poslanci v istrskem . g. nasproti ^ km vladi v pogiedil ?o??nen2r Z?°rU lC Zbrah dnt 6* marCa hrvatske ljudske šole v Puli in katere neiz-1 Trfu v klubsko sejo, ki se jo je , ft d sedaj izzvala v deželi Istri p0_ udeležila tudi večina županov onih občin ^ ^ a^arhijoJ. Istre, ki jim je deželni odbor Istre protizako- F ^ . . PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Takoj na to je krenila na pot tudi ostalo vojska, pešci in konjeniki. Na čelu je jahal sam viceban s svojim spremstvom. Sedel je nekam zadovoljno na svoji ognjeni kobili in vsak hip je po vojaško odzdrav-Ijal množici, ki mu je navdušeno klicala: „Vivat vicebanus 1" Četa konjenikov je zaključila dolgo vrsto vojske, katero je spremil velik del meščanstva in plemstva na konjih dobro uro hoda iz Zagreba. V svobodnem mestu sta zopet nastala mir in tihota. Čeprav je krenil viceban proti kmetom, vendar je trebalo biti opreznimi, pa so ravno tako še naprej stražili meščani ob mestnih vratih, na stolpih ter na zidovju pri ogromnih starih topovih, v katere je še največ zaupalo neuko ljudstvo. Z žalostjo v srcu se je vrnila Gita domov. Vse je bilo tako pusto in žalostno, da jej je skoro vsaki hip sililo na jok. Pri večeijf ni mogla ničesar okusiti; Šla je v svojo sobo, se naslonila na okno, pa opazovala zamišljeno sijajno mesečino. Medtem sta njeni hčerki odšli k počitku, pa tudi deklici nista mogli zaspati, čeprav je bila Jelena ugasnila luč. Čulo se je, kako sta se nemirno preobračali po postelji. „ Magdalena," se je oglasila naenkrat Jelena. „Kaj je?" se je odzvala mala, ki je komaj čakala, da bi mogla s kom klepetati. „Ne bodi tako glasna,a jo je opomnila Jelena. „Nekaj ti hočem povedati, česar ne smeš pripovedovati nikomur." „Ne bom, kar povej!" „Domjanič je zelo lep človek!" je rekla Jelena. „Hm! Tudi mami ugaja!" je pristavila Magdalena zvito. * „Misliš?" „Saj vidiš, kako je žalostna, ko je odšel!" »Čuj, Magdalena! Tudi meni ugaja!" „Meni pa ne! Izgleda kakor kak pajac v oni rudeči obleki," je rekla Magdalena ter se obrnila k steni. Jelena je obmolknila in Še dolgo časa ni mogla zaspati, vedno misleč na moža, ki jej je najbolj ugajal izmed vseh možkih. VU. Stanovska vojska je prišla kasno v noč v Božjakovino. Viceban je oprezno vodil vojsko ter je med polj* vedno izpraševal o nito vskratil pravico pobiranja občinskih doklad za leto 1911. V tej seji so poročali županje pojedinih občin o gospodarskem stanju teh poslednjih vsled neodobrenja proračunov. Iz teh poročil so dobili prisotni prepričanje, da atentat istrskih Italijanov na gospodarsko stanje hrvatsko-slovenskih občin ne bo imel zlih posledic, marveč da naše občine ukljub temu protizakonitemu postopanju italijanskih prisednikov v deželnem odboru Istre najdejo pokritja za redne svoje izdatke v letu 1911. Trst, dne 6. marca 1911. Klub hrvatsko-slovenskih poslancev istrskem dež. zboru. Predsednik: Tajnik: S p i n č i ć. dr. P o š č i ć. Politični položni na Hrvatskem. Tomašić in koalicija. — Sabor. Zagreb 8. III. —B— Celih 8 dnij se je trudil ban .. , .. „ . Tomašić potom uradnih „Narodnih novin", V imenu odbora za vlaganje pntozeb; da bi pridobil koalicijo v svoj tabor. To proti naglašenemu nezakonitemu postopanju j Tomaš^evo prizadevanje je začudilo marsi-ital,jansk.h prisednikov je poročal poslanec katerega politika. Kdo bi bil tudi priča-d[- Cfrvarda l.soxb,le Slede vseh kova, da bo Toma§ić po tolikih svojih občm katerim je bilo vskračeno odobrenje proračunjenih navalih na koalicijo takoj na proračuna za leto 1911, radii tega protizako- * va5il Jisto v svoje politično naročje. To mtega vskratenja vložene pritožbe na c. kr-; vablienje koalicije v tabor Tomašićevih upravno sodišče ; b) da so bile take P"-• ^čev.< je znak slabosti 5anove pozi- tožbe vložene tudi proti nezakonitemu odo- cije. To je bila grenka krogljica za tistega brenju proračunov onih italijanskih občin, v j Tonragtfa, ki se je bil drznil v saboru katerih še ni rešeno viseče vprašanje usta- imenovati koalicijo s „stipendisti", novitve hrvatske oziroma slovenske Jjudske; Koalicija je šla z molkom preko Toma-sole vzlic temu, da so dam zakoniti pred- šićevih poziviv. S tem je potrdila^ da P0^0]1- konsekventno izvaja svoj program. Ce bi Proračune teh občin so namreč italijan- se bila koalicija odzvala pozivu bana Toma-ski deželni odborniki odobrili v odsotnosti gjća, bi bila s tem obsodila vso svojo poli-hrvatsko-slovenskih prisednikov in s tem tiko, začenši pri budimpeštanski obstrukciji prekršili jasno določbo § 42 deželnega reda pa do današnjega dne. Prekinila bi bila za Istro, po kateri se morejo občinski pro- z Vso svojo dosedanjo politiko, desavuirala računi veljavno odobriti le tedaj, ako sode- bi bila samo sebe. Koalicija je jasno od-luje pri tem vsaj eden slovanskih prisedni- govorila banu, da brez garancij za odstra-kov v deželnem odboru Istre, c) da je tedaj njenje železniške pragmatika ne more pod-nekoč c. k. vlada vkrenila korake, da pre- i pirati njega kakor bana. Tomašić noče ali preči Italijane v nadaljnem kršenju zakona ne more dati take garancije in zato ga tudi ter je deželnemu odboru za Istro s 1. 3. koalicija ne more podpirati. 1911 vskratila pobiranje deželne pristojbine, a če sedaj Tomašić leta v Budimpešto, na pivo. da bi izprosil kake mrvice za Hrvatsko, gre Zastopniki občin in členi kluba so vzeli' zasluga na tem samo koaliciji, kajti le ona to poročilo na znanje, je odobrili v celoti se svojo taktiko ga- indirektno sili v to. ter sklenili enoglasno : \ Tomašić zopet bi se hotel pokazati patri- gibanju upornikov. Povedali so mu, da se kmetje v veliki moči bližajo Božjakovini, kjer se nameravajo združiti z RadoviČevoj četo, ki je plenila okoli Bisaga, a na to iti S na sam Zagreb. Vsa sreča je bila, da je po zadnjem; deževju narastla Lonja in njeni dotoki ter se razlili po gozdih in poljih in zabranili; upornim kmetom pot v Zagreb. Dotlej jej imel viceban časa, da je s hitrostjo spravil vojsko po konci in si zagotovil pomoč banovih polkov. Da ne bi bil storil tega, bi bili kmetje združeni z Vlahi, zavzeli Zagreb in hudo bi se godilo meščanom svobodnega mesta, ker so vedno držali s plemiči. Ko je j viceban dospel v Božjakovino, je dal od-: preti poslopja grofa Draškoviča, ki so bila1 prazna, ker so njihovi gospodarji pobegnili i v Zagreb v najhujši naglici. Stari oskrbnik je veselo pozdravil vice-bana, ki je iskal prenočišča v grofovem gradu. „Kje je podžupan Petkovič ?" je vpra- j šal viceban oskrbnika. „Mislil sem, da ga dobim tu." „Bil je tu, ali včeraj je krenil s svojimi ljudmi dalje, da poišče kmete," je odgovoril oskrbnik. „In kje so kmetje, kam je krenil podžupan?" je vprašal veceban jezno. „Ne vem, vaša milost," je odgovoril oskrbnik, ki ni vedel, zakaj se viceban jezi. „Zdi se mi, da je krenil v Stančić, na po- sestvo gospoda Matlekoviča, kamor nameravajo kmetje." Viceban je izustil potihem grdo kletev. „Hej, Krčelič, domine Krčelič!" je za-klical viceban, iskaje z očmi okoli sebe. Pred vicebana je stopil mlad advokat v častniški obleki konjenikov. „Zapoveduje vaša milost ?" „Vzemite seboj petdeset konjenikov in poiščite mi podžupana Petkoviča. Pravijo, da je v Stančiču, na posestvu kapetana Matlekoviča. Recite mu, da mora takoj priti semkaj. Če ne bo hotel, rabite silo! Ali ste me dobro razumeli?" „Da, vaša milost!" je odgovoril Krčelič ter se oddaljil, da takoj izpolni vicebanovo povelje. Medtem se je vojska porazdelila pa hišah in po poslopjih, večina je pa leglo pod šotore, okrog katerih so goreli stražni ognji. V gradu so poseli gospodje častniki, z vicebanom na čelu, k bogati naročeni večerji, pri kateri so se zelo dobro zabavali. Grofov oskrbnik je dobil že prejšnji dan naročilo, da pridejo čez noč častniki stanovske vojske z gospodom vicebanom, pa se je pobrigal za dobro večeijo, kar ravno ni bila lahka stvar, ker je bilo odnešeno iz gradu vse, kar je bilo za živež; puščeno je bilo samo toliko, da je mogel oskrbnik živeti s svojo družino. (Pride še.) ekran U V Trstu, dne 10 marca 19 li jota s tem, da izposluje kako koncesijo za Hrvate. On potrebuje reklame — patrijota, ki dela in tudi doseza kaj koristnega za narod. Ali doslej niso Hrvalje videli nič konkretnega od njegovega dela. Velika večina hrvatskega naroda vidi še vedno v banu Tomašiču desno roko bivšega bana Khuena, vidi v njem človeka, ki je skozi 20 let podpiral Khuenovo paševanje na Hrvatskem ! Kako ukrene Tomašić sedaj, ko je koalicija molče odbila njegov poziv, še ni znano. Ali, v kolikor smo informirani, se Tomašić nadeja, da vendar najde modus za zbližanje s koalicijo. Mi sodimo, da se to ne zgodi, ker koalicija — kakor smo že naglašali — noče sama sebe desavuirati! V saboru nadaljuje adresna debata, ki — kakor vse kaže — ne doseže svojega cilja, razun v slučaju, da bi Tomašićevi pristaši glasovali za adresni načrt koalicije. Dnevne novice. Vseslovanska razstava v Pragi. Po daljši razpravi med češkimi poslanci in mi-nisterskim predsednikom Bienerthom je vlada dala Čehom zagotovilo, da ne bo stavila nikakih ovir za leto 1912 nameravani vseslovanski razstavi v Pragi. Razstavo namerjajo prirediti v velikem slogu. Izza aneksijske krize. — Na nekem shodu na Češkem je posl. Wolf pripovedoval, da je bila Nemčija za časa aneksijske krize že popolnoma pripravljena na vojno. Posl. Wolf je rekel med drugim: „Tri dni pred odpovedjo srbskega prestolonaslednika je Nemčija naznanila ruski vladi, da je vse pripravljeno za mobilizacijo nemške armade. Rusija in Anglija pa nista hoteli verovati, da misli Nemčija resno. Tedaj je nemški vojni pooblaščenec v Petrogradu dobil nalog, naj ruski vladi izjavi odločno, da sta dva saksonska vojna zbora pripravljena na vojno, da bi v slučaju napovedi vojne med Srbijo in Avstrijo takoj zasedla Češko v namen, da uduši morebitno češko revolucijo, katere da so se splošno bali. Dalje je dobil nalog, naj naznani, da ima tudi bavarska armada že pohodni ukaz, da bi čuvala južno mejo Avstrije proti Italiji, ki se pripravlja, da bi zasedla Trst in Trident. Tudi da je izjavil nemški vojni pooblaščenec v Petrogradu, da je že vse pripravljeno tudi za nastopanje proti Rusiji. Neposredno za tem — tako je zaključil posl. Wolf —, je v Rusiji izginilo veselje do vojne. Hujskanje da je prenehalo in Avstrija je imela posla le še s Srbijo in Črno-goro.^ Čitatelj pa pri tem ne sme pozabiti, da je to govoril gospod Wolf! Na vsak način je poslanec Wolf, ki je gotovo med najslabše kvalificiranimi poslanci zbornice, dokaza! s tem svojim govorom, da ima vendar eno vrlino na sebi: bujno in drzno fantazijo. „Slovenčev" trializem. Pod tem naslovom piše praška „Union" : „Že omenjenemu „Slovenčevemu"^ članku hočemo posvetiti še par besed. Članek končuje s prošnjo na Boga, naj bi za sedaj in za vedno obvaroval Slovence pred takimi prijatelji, kakor so Čehi (JO) Slovencem torej, ki na tri strani bijejo obupen boj za obstanek, po »Slovence vem" mnenju ni treba prositi Boga, da bi jim Bog naklonil prijateljev, ampak da bi jih jim odvrnil! ! Vprašanje o trializmu razpravlja „Slovenec" tako, kakor da bi stali tik pred njega rešitvijo. To pa je vprašanje zelo nedoločne bodočnosti. Uresničenje trializma predpostavlja, da se tudi Srbi, ki mu sedaj nasprotujejo, izrečejo zanj in da se najde v avstrijskem in ogrskem državnem zboru večina, ki bi hotela glasovati za trializem. In prvi korak k temu naj je — razbitje „Slovanske Enote". To bi pa pomenjalo v resnici le ošibljenje stališča slovanskih narodov, torej vsekakor oddaljitev državnega zedin jenja Jugoslovanov, ka-, tero hoče gospod SusterŠič doseči s triali-zmom. Za sedaj mu pa ne gre zato. Hotel bi le pri tem ognju skuhati svojo strankarsko juhico, kar je razvidno tudi iz tega, da vlači v polemiko tudi posl. Hribarja, da-si ni imel s to stvarjo ničesar opraviti. VsenemŠki poslanec Wolf je imel pred svojimi volilci govor, v katerem je izjavil, da so se šanse za češko-nemški sporazum bistveno poslabšale. Posl. Wolf je rekel, a a je sporazum možen edino pod pogojem, da Čehi opustijo vprašanje o manjšinskih šolah. Torej češke manjšine bi hotel Wolf in ž njim tudi drugi Nemci imeti kakor ceno za sporazum! Čehi se seveda zahvaljujejo za tak „sporazum" ! Sveta Simić, prejšnji srbski odposlanec v Sofiji, je umrl v starosti 48 let. Veljal je za gorečega pristaša skupnega postopanja Srbov in Bolgarov. Revija italijanske vojne mornarice. Iz Napolja javljajo, da bo sredi meseca julija v Tirenskem morju velika revija italijanske vojne mornarice, na katero odpošljejo svoje e s kadre francoska, angleška in nemška mornarica. Reviji bo prisostvovala tudi italijanska kraljevska dvojica. Ljudsko štetje. Mahinacije Se vedno nadaljujejo. Da bi naše ljudi utrudili s šikanami, kličejo magistratni komisarji Slovence iz Molino a vento (Rocol) na urad k Sv. Ivanu (ne več v šolo pri Sv. Jakobu). Tako so stanovalce iz raznih hiš, ki jih upravlja g. Kranjc, pozvali k Sv. Ivanu (ul. Donatelli) s pretvezo, da niso naznanilnice prav izpolnjene. G. Kranjc je šel z dotičniki osebno na sekcijo. V začetku so — misleči, da je Kranjc njihov pripadnik — zelo uljudno uradovali ž njim, čim pa je g. Kranjc zapazil, da magistratovec piše na naznanilnici stranke: „dichiara che sua lingua usuale e 1' italiana" in je začel radi tega protestirati proti taki zlorabi — so ga podili ven. Tudi magistratni berič, ki je bil tam navzoč, se je vmešaval, trdeč, da ti stanovalci govore samo laški. Rekli so Kranjcu, da nima nikake pravice prisustvovati ter da se ima oddaljiti. — Kako pa prihaja berič do te časti, da se vmešava v posle, ki njega ne brigajo čisto nič ?! Kranjc se je sicer moral udati sili in oditi, ali na prošnjo svojih stanovalcev hoče svojedobno kontrolirati in eventuelno naznaniti na kompetentnem mestu vse mahinacije teh gospodov. Čemu torej šikane?! Alojzij Slamič, doma iz Komna, stanujoči v ulici della Guardia št. 44, II. nadstr., je bil poklican v sekcijo v ulici Scuole nuove s pozivom, naj prinese seboj delavsko knjižico. Ker pa je bil revizor prisilil njegovo ženo, da je vnovič podpisala naznanilnico, je vzel Slamič tudi ženo seboj. Na sekciji so zahtevali od njega ali domovinski list ali delavsko knjižico. On pa ni hotel vstreči tej zahtevi, sklicuje se na dejstvo, da je že poprej — v ponedeljek — predložil sekciji knjižico. Slamič je jednostavno v energičnem tonu zahteval le, naj mu pokažejo njegovo naznanilnico, da vidi, kaj je podpisala njegova žena! „Kaj — je zakričal uradnik — vi hočete videti?! Sedaj pa vam je ravno ne pokažemo!" Toda Slamič se ni dal prestrašiti po tej odurnosti, marveč je posnemal ton uradnika in je postal primerno — glasen. Videč, da se Slamič ne da prestrašiti in da vstraja pri svoji zahtevi, so mu veleli nekoliko uljudneje, naj pride zopet popoludne, ko bo tam uradnik, ki ima njegovo naznanilnico zaprto. Slamič je šel torej popoludne in je zopet vzel ženo seboj. Ženo je ostavil zunaj na hodniku. Zopet so zahtevali od njega delavsko knjižico, češ, da ga ne poznajo. Na to je Slamič poklical ženo in je apostrofiral dotičnega revizorja: ali pozna to žensko? Revizor je pritrdil in Slamič je vskliknil: „No, vidite, to je moja žena!" Energični nastop SlamiČa, izlasti pa grožnja, da pojde takoj na namestništvo, jim je imponirala tako, da so slednjič pokazali Slamičo njegovo naznanilnico. V veliko svoje začudenje se je uveril, da je bila pravilno izpolnjena in da ni bilo nič popravljeno! Jeden uradnikov ga je vprašal: „No, ali ste zadovoljni sedaj? Kaj ste mislili, da smo naznanilnico zamenjali ? !" Slamič: „Seveda sem mislil! Sedaj pa sem zadovoljen, sedaj odhajam mirnim srcem !M Mi pa vprašamo: Čemu so tega človeka toliko nadlegovali, čemu so ga opetovano zvali na sekcijo, ko je bilo vse v redu? Ali niso bile to le zlobne šikane?! Domade vesti. Imenovanji v pomorski stavbeni službi. Stavbena viša komisarja pomorske vlade inženir Alojz Deškovićin inž. Josip P i c h 1 e r sta imenovana provizoričnima stavbenima svetnikoma. Nov šolski ravnatelj. — Profesor na državni realki v VI. dunajskem mestnem okraju dr. Artur B r a n d e i s je imenovan ravnateljem drž. realke v Trstu. Pogreb pok. Mimice Godnič je pokazal, kolike simpatije si pridobiva dobro in narodno vzgojeni otrok, ki sicer ni še okusil grenkosti življenja, ki pa je vendar sodeloval v Človeški družbi. Pok. deklica je ob svečanih prilikah jemala v roko družbino puščico in hodila od človeka do Človeka, proseč milodarov za šolo. Ob vsaki priliki je bila s svojimi stariŠi pričujoča na naših prireditvah, posebno pa je nastopila junaško, ko se jej hoteli v šoli pokvariti njeno pravilno slovensko pisano ime. Vsem je bila priljubljena, vsakdo jo je imel rad, z vsakim je tudi ona prijazno in neustrašeno občevala. Njo, edinko, poklical je k sebi On na veliko žalost roditeljev, sorodnikov, znancev in prijateljev. Nemila smrt zgrabila je nežno bitje po dolgi in mučni bolezni. — V sredo smo pokopali ljubko deklico. Pogreba se je udeležilo veliko število šentjakobskega ljudstva, krasni venci s tro-bojnicami so dičili mrtvaški voz. Prvo pogrebno podjetje pod vodstvom gosp. Stibila zaslužuje prav posebne pohvale glede točnosti in reda, s katerim je priredilo to žalo-valno slavnost. VelikoduSen dar. Gosp. A. Goljevšček, fin. svetnik, je daroval slovenski trgovski šoli v Trstu več sto različnih knjig za šolsko in učiteljsko knjižnico. Vrlemu dobrotniku, ki se je prvi z velikodušnim darom spomnil naše šole, se iskreno zahvaljuje ravnateljstvo Slovenske trgovske šole. Socijalni demokratje, njih obljube in dejanja. „Poštni rog" piše: Dne 6. nov. m. I. se je v dvorani Tartini v Trstu vršil shod poštnih in brzojavnih uslužbencev. Na tem shodu je govo- ril tudi voditelj socijalnih demokratov g. Kopač, ki je rekel, da ne dosežemo ničesar, dokler se ne organiziramo in združimo z železničarji v močno skupno organizacijo. — Tako je gosp. Kopač govoril dne 6. nov. m. 1. Komaj tri mesece po onem Kopačevem govoru se je zgodilo to, kar je on takrat svetoval. Videli smo, kako sta bila solidarna poštar in železničar, videli smo, kako sta stopala v eni falangi uradnik in sluga. Pa veste kdo je bil oni, ki je kršil to solidarnost? Nihče drugi, nego g. Kopač sam! Skliceval je shode ter na istih hujskal Železničarje proti solidarnosti z drugimi drž. uslužbenci! Vprašanje nastaja sedaj, v čem obstoji ta sloveča, od socijalnih demokratov priporočena solidarnost? Soditi po načinu, kakor je socijalna demokracija postopala v zadnjem boju, ki ga je bilo drž. uslužben-stvo vseh narodnosti in vseh kategorij, obstoji vsa ta solidarnost v tem, da bi moraii nositi prispevke v socijalnodemokratični „Delavski dom"! Oni, ki so imeli prilike pogledati nekoliko za kulise, pripovedujejo naravnost neverjetne stvari o g. Kopaču. Mož je kon-feriral ure in ure z ravnateljem drž. železnic, dvornim svetnikom Galambosom. Kaj sta moža tu na teh konferencah razpravljala, sicer ni prišlo na dan, a moremo nekaj slutiti, ako pomislimo, da so tem konferencam sledili shodi, na katerih so socijalnodemokratični govorniki gromeli proti pasivni resistenci. Če to res še ni odprlo oči onim našim tovarišem, ki pričakujejo pomoči iz „Delavskega doma", potem jim res ne vemo več pomagati. Odbor Št. Jakobske mladine javlja slavnemu občinstvu, da so od srečolova, ki se je vršil o priliki plesa dne 25. febr. 1911 v ,Nar. domu", na razpolaganje še sledeči dobitki: štev: 110, 235, 244, 293, 465, 1001, 1051, 1106, 1164, 1168, 1169, 1460, 1475, 1550, 1559 in 1644. Prosimo dotičnike, ki imajo te številke, naj se zglasijo tekom 14 dnij pri goriome-njenem odboru v gostilni „Konsumnega društva" nasproti cerinri pri sv. Jakobu zvečer po 8. uri, kjer lakho dobijo izžrebane dobitke, Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 12. t. m. ob 10. uri dopoludne v prostorih Slavjanske Čitalnice (Narodni dom). Namen društva je: združevati v svoji sredi jugoslovanske uradnike denarnih zavodov in to: bank, hranilnic, posojilnic, denarnih zadrug in zavarovalnic, gojiti med njimi prijateljske vezi, skrbeti za izpopolnjevanje njih strokovne izobrazbe, kakor s predavanji, debatnimi sestanki, poučnimi tečaji, knjižnico in čitalnico, ter eventuelno z izdajanjem lastnega strokovnega lista, gojiti med člani družabno življenje ter se nadalje zavzemati z vsemi na razpolago stoječimi sredstvi za zboljšanje moralnega in materijalnega stališča svojih članov. Člani se dele v us'avne, redne, izredne, podporne in častne. Reden član more biti le jugoslovanski uradnik denarnih zavodov in to: bank, hranilnic, posojilnic, denarnih zadrug in zavarovalnic. Izreden član more biti vsak trgovski ali industrijalni uradnik, katerega sprejme odbor. Vspored ustanovnega občnega zbora je: 1. Otvoritev ustanovnega občnega zbora po predsedniku. 2. Čitanje pravil. 3. priglasitev članov. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Pripravljalni odbor. Prebivalstvo Primorske. Včerajšnji „Osservatore Triestino" prinaša uradne podatke o vspehih ljudskega štetja po posameznih okrajih. Glasom omenjenega štetja šteje Trst brez vojaštva 226.423 prebivalcev (leta 1900 — 176.383). S posadko vred znaša število prebivalstva 229.475 (178.599). Na Goriškem se razdelja prebivalstvo po posameznih politiških okrajih: Gorica (mesto) 28.297 (23.671). Gorica (okraj) 73.612 (68.371). Gradišče 34.679 (31.197). Tržič 52.652 (42.424). Sežana 30.141 (29.084). Tolmin 38.094 (36.303). Skupno število prebivalstva Goriške znaša 257.475 (231.050). Z vojaštvom vred znaša število prebivalstva 260.500 (232.897). V Istri: Rovinj (mesto) 12.118 (10.302). Koper (okraj) 90.134 (79.787). Lošinj 21.106 (19.876). Pazin 48.287 (44.568). Poreč 61.151 (54.485). Pula 77.996 (59.338). Krk 21.289 (21.140). Volosko 53.915 (74.967). Skupno 385.987 (337.363). Z vojaškimi posadkami vred 403.000 (345.050). V odstotkih se je število prebivalstva zvišalo v Trstu za 28 33%, na Goriškem 11-43% in v Istri za 14 41%. Cela Primorska Šteje (brez vojaštva) 869.885 prebivalcev, proti 744.706 pred 10 leti. Absolutni povišek znaša tore 125.085 ali 1679 v odstotkih. Z vojaškim posadkami vred znaša Število prebivalstva 893.000 proti 756.546. Zanimiva je opazka uradnega lista glede Rovinja, namreč: Ni še znano natančno število! Kakor znano, je Rovinj najbolj italijansko mesto v Istri. Zato je seveda tudi občinska uprava tam naj- slabša ! Za to je najbolji dokaz okolnost, da še dosedaj niso izvršiti ljudskega štetja. Sicer pa tudi Številke v Trstu še niso točne. 0 narodnosti tudi objavljeni podatki molče. Zanimivo je tudi, da so pred desetimi leti našteli na celem Primorskem brez vojaštva 744.796 in z vojaštvom vred 756.546 prebivalcev. Vojaške posadke na Primorskem so torej štele pred 10 leti 11.750 mož. Letos pa so našteli brez vojaštva 869.885 prebivalcev in 893.000 z vojaštvom vred. Vojaške posadke na Primorskem štejejo torej danes 23.115 mož — so se torej v zadnjih letih pomnožile za skoro 100 odstotkov. To pa bržkone vsled z b o 1 j Š a n i h prijateljskih razmer s sosednjo Italijo! Revolucija proti ženskim hlačam ali hlačnemu krilu, kakor bi že kdo hotel imenovati najnovejšo modo, se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu. One pogumne Evine hčere, ki se vzlic vsemu zasmehovanju upajo pokazati na ulici v jupe-culottes, za-služujejo že radi svoje korajže in svojega „mučeništva" vse simpatije. Kakor je treba za vsako idejo mučenikov, tako tudi nova ženska moda ne prodre brez „mučenic". To mučeniŠtvo ne obstaja sicer v prelivanju krvi, a uboge reklamne gospice (in doslej s^, menda nobeni drugi dami ni ljubilo obleči* zgornjih hlač) so izpostavljene vsemu možnemu zasmehovanju občinstva, seveda — moškega. V Pragi in na Dunaju so se predvčerajšnjim zopet ponavljali prizori, ka-koršne smo že opisali. Čim je kdo nekje zagledal ženske hlače, se takoj pričenja z demonstracijo. Policija ima mnogo opraviti, da jo reši pred „razburjeno" množico. V Pragi so demonstrantje sledili celo neki dami, ki ni imela hlač, ampak samo jupe-entrave ali ozko krilo. Ali dama si je znala pomagati. Da bi množico prepričala, da res nima hlač, si je slekla površnik in je pokazala „občinstvu", da ima samo ozko krilo. Našim damam torej ne bo preostajalo drugega, nego da si oblečejo zopet v široka krila, magari v ona z obroči, kakor je to bilo v modi pred 30-40 leti. — Potem bodo gotovo varno hodile po ulicah. Tvrdka Gerngross na Dunaju je razložila v svojem izložbenem oknu celo skupino modelov v hlačnih krilih. V par minutah se nabralo na tisoče ljudi, ki je znatno ovirala tramvajski promet. Ko je policija videla, da množica vedno bolj narašča, jo je morala šiloma razgnati. Na splošno je položaj nespremenjen in se niti za las ni še približal rešitvi. Poroke, rojstva in umrljivost v tržaški občini. — Od 26. februarija do 4. marca se je v tržaški občini poročilo 119 parov. Rodilo se je 132 otrok, in sicer 61 moških in 71 žensko. Umrlo je 131 oseb, 65 moških in 66 žensk; od teh 27 izpod enega leta. Tržaška mala kronika. Samomor. Pri sv. Ivanu se je ustrelil predsinočnjim okolo 10. ure gosp. Ljubomir Mikuš iz Zadra. Našli so ga mrtvega včeraj zjutraj na novi cesti pri financi. Pri njem so našli pismo nastopne vsebine: Ljubomir Mikus iz Zadra. Drago majka 1 sestre. Na moje žalost si uzmem moj mili život zbog što su Vam glavo napunili a što ni nič istina. Oprostite mi, mnogo molite miloga Boga za mene nek mi oprosti moje griehe. Poskus samomora. Josip Čedan, star 50 let, ki je radi težke bolezni na nogi že dlje časa brez dela, se je že minolo nedeljo poskusil obesiti. Predsinočnjem je pa ponovil poskus. Nekateri njegovih sosedov so pa še pravočasno prerezali vrv in ga rešili smrti. Poklicali so Trevesa, ki je Čedana odpeljal v opazovalnico. — Včeraj zjutraj se je v furlanskem Tržiču ustrelil z revolverjem v Trstu znani trgovec z dalmatinskim vinom g. Peter Petrič. — Vzrok obupnega čina je neznan. Petrič se nahaja v tržiški bolnišnici. Požar v gozdu. V gozdiču nad Mira-marom je predsinočnjem ob 7. uri začelo goreti, bržkone vsled isker, ki so priletele iz lokomotive. Gasilci, ki so prihiteli s poljskim gasilnim vozom, so v kratkem času zadušili ogenj. Skesan dezerter. RuJ->! Holla, star 22 let, iz Sv. Petra pri Gradcu, vojak 27. pešpolka v Ljubljani, je pred letom dni dezertiral in pobegnil v Italijo. Ali tu mu je moralo iti strašno slabo. Da bi ne poginil od lakote, je prišel nazaj v Avstrijo in sicer v Trst. Včeraj zjutraj se je sam prijavil pri redarju, ki je služboval po Rossini-jevi ulici. Policija ga je izročila vojaški oblasti. 77 kg kave vkradenih. Predvčerajšnjim zvečer sta čuvaj zavoda za zapiranje in neki nočni čuvaj južne železnice zasačila dva moža, ki sta bila razbila svinčene pečate na enem vagonov, ki so stali na tiru pri Silošu, odprla sta vagon in prerezala par žaldjev kave. Kavo sta tatova hlastno spravljala v žep. Oba čuvaja sta pristopila ir aletirala tatova. Ta dva pa sta se postavila v bran, planila proti čuvajema in ju podrla na tla. Eden čuvajev je tedaj dvakrat ustrelil z revolverjem v zrak. Na strel sta pritekla dva redarja in sta zlikovca zvezala in odvedla na policijo. Tatova sta 26-lelni Angelo Alberti, dninar iz Trsta, in Anton Gandolfo, star 36 let, človek, ki je V Trsta, dne 10. marca 1911. „EDINOST" it. 6S. Stran III bfl že 75-krat kaznovan, večinoma radi tatvine. V njunih žepih je bilo 75 kg kave. Skrivnostna smrt. Sinoči so v ulici Montecchi Št. 2 v V. nadstropju našji v lastnem stanovanju mrtvega nekega Zaratta, doma iz Forli v Italiji; njegova 39-letna žena Pavla je bila v nezavesti in njiju kčerki 10-letna Mafalda in 4-Ietna Luiza sta bili istotako v težkem stanju. Vzrok temu je popolnoma neznan, ker ■i hotel policajni komisar dati nikakih mformacij. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu, ženo in oba otroka pa v mestno bolnišnico. Koledar in vreme. Danes: 40. mu-cenikov. — Jutri: Herakli muč. (kvaterai petek). Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 10° Cels. -— Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Društvene vesti. Odbor Glasbene Matice v Trstu ima danes zvečer ob 9 uri redno sejo. Predsednik. Pevski zbor „Glasbene Matice« v Trstu. Danes zvečer točno ob uri pevska vaja za I. in II. bas. Tenori imajo vajo v torek. Prosim plnoštevilne udeležbe Pevovodja. „Čitalnica" pri Sv. Jakobu opozarja gg. pevce na pevsko vajo ki se vrši danes v petek točno ob 8. uri in pol zvečer. Ker se pripravljamo na bližnji nastop, prosimo vse stare in nove pevce naj gotovo pridejo danes k vaji, ker je to izredne važ-»osti. Člani in prijatelji koles. druStva „Balkan" so uljudno vabljeni na volilni sestanek ki se bo vršil v nedeljo 12. marca ob 10. uri zj. v kavarni „Minerva«. Komur je mar za kolesarski šport med trž. Slovenci je vabljen da se ga udeleži. Sklicatelji. Delavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu v Trstu vabi društvene nadzornike, da se vdeležijo jako važnega posvetovanja danes v petek ob 8.30 uri zvečer. Učiteljs. društvo za Trst in okolico, ima kakor že objavljeno, v nedeljo, dne 12. t. m. ob 10. uri zj. na CM šoli na Acque-dntto svoj občni zbor, na katerega je vabljeno vse slovansko učiteljstvo brez izjeme, naj službuje na srednjih, ljudskih, mestnih ali okoliških šolah ter na otroških vrtcih. Vabljeni so tudi oni učitelji in učiteljice omenjenih šol, ki niso še člani in se mislijo učlaniti. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu vabi vse gg. odbornike k seji ki se bo vršila jutri v soboto ob 8. uri zvečer v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu. — Ker so na dnevnem redu jako važne stvari so naprošeni, vsi odborniki da se gotovo udeleže te seje. Odsek Tržaškega Sokola v Rojanu prične zopet z redno teiovadbo. Zatorej se poživljajo vsi telovadci k vajam, ki se vrše vsak torek in četrtek. — Veselični odsek prireja vsako nedeljo plesne vaje točno ob 6. uri zv. Pevsko društvo Trst. Danes ob 8. uri zvečer so redne pevske vaje in sicer v društvenih prostorih ulica Squero nuovo št. 1 I. t. j. nad gostilno „Al telegrafa " nasproti glavne pošte. Opozarja se vse gospode pevce na točnost. Prosi se vse odbornike in podporne člane društva, da bi se oglasili danes zvečer v društvenih prostorih glede nekega posvetovanja. Pe vodja. Naše gledališče. V nedeljo popoludne ob 4. uri se uprizori poslednjikrat kakor popoludanska predstava splošno priljubljena opereta „VALČKOV ČAR" Zvečer ob 8. uri bo pa slovenska premiera in pride na naš oder pisatelj domačin. Uprizori se žaloigra v 4 dejanjih „HČI MESTNEGA SODNIKA". To še nikjer uprizorjeno igro je spisal tržaški slovenski učitelj g. Ferdo Plemič. Sujet je vzel iz Josip Jurčičevega romana enakega imena. Igra se odlikuje posebno po jeziku. G. dramatizator se je namreč potrudil, da je ostal Jurčičev jezik kolikor možno neizpremenjen. Kdor pozna Jurčiča in njegova dela, ta si lahko misli, koliko slikovite, narodne pristnosti bomo občudovali to nedeljo; a ime g. pisatelja, Ferdo Plemiča nam jamči, da bomo uživali v nedeljo zvečer pravo poezijo iz davnih dni slovenske minulosti. Opozarjamo še enkrat, da bo „Valčkov čar" to nedeljo popoludne zadnjikrat, ker pride kmalu na vrsto nova komična opera rKornevilski zvonovi". * * * Ženski zbor „Dram. društva" ima drevi ob 8. uri pevsko vajo. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Nadaljujejo priprave za Wagnerjevo opero „Mrak bogov44 (G6tter-dammerung). POL. ROSSETTI. — Danes opereta „Valčkov čar". EDEN. — Danes nastopi nekdanja favoritiuja bivšega sultana Abdul Hamida, odaliska Sjemile Fatme. Ta krasotica in plesalka ostane v Trstu Štiri dni. DAROVL — V počaščenje spomina pok. hčerke Mimice daruje g. Josip Godnič pevskemu društvu „Ilirija" K 10 in šentjakobski CMD za stavbeni sklad 10 K. — Šentjakobski podružnici CM za stavbeni sklad so podarili pevci in pevke pevskega društva „Ilirija" v počaščenje spomina pok; Mimice Godnič K 10. — Denar brani g. Sorn. Vesti iz Goriške. Podružnica CMD v Nabrežini bo imela v nedeljo, dne 12. t m. ob 3. uri popoludne v obrtni šoti občni zbor. Na dnevnem redu so: Letno poročilo načelri-štva, volitev družbinega odbora in podružničnih zastopnikov za veliko skupščino ter event. predlogi. Zveza županov in podžupanov na Krasu bo imela svojo redno odborovo sejo v nedeljo, dne 12. marca t. I. ob 10. dop. v Tomaiu. x Ženska podružnica CMD v Gorici priredi svoj občni zbor 12. t. m. ob 2. popoludne v hotelu „Pri Jelenu". Pričakovati je obilne udeležbe. x Slov. deželna kmetijska šola se baje premesti v Rožno dolino proti Ajševici Tja, kjer je sedaj siovenski pride laški oddelek. x Obrtni tečaji se otvorijo na Dunaju pri osrednjem uradu za povspeševanje obrti in sicer za sedlarje in za lakiranje fijakar-skih vozov. Kdor se želi udeležiti teh tečajev, naj se zglasi v Gorici, ulica Morelli 37. Rezultat ljudskega Štetja v Lokavcu. Hišnih št. je 226, stanovanj 238, stanujočih strank 194, število navzočih ljudi 1033, ne-navzočih ljudi 101 (43 jih je v Ameriki. Ostali so v Trstu in drugje po Avstriji). Skupaj torej 1134 Ijudij, med temi 8 Nemcev. Leta 1900 je bilo 1054 ljudi. Živali: krav 167, volov 120, junic 75, juncev 25, konj 18, kokoši 1145, prešičev 245, koz 14, ovac 12, panjev čebel 34. V občini je 12 frakcij: Poli, Gradiše, Gorenje, Cohi, Slokarji, Kovači, Vas, Briteh, Lohovše, Kompari, Palki, KuŠi. V Brithu so pošta, cerkev, šola, velika gostilna s prenočišči (tudi za planince) last g. Jos. Slokaija. V občini je dalje 26 žag na vodo, ena žaga na paro, tovarna za zlivanje bakra, fužine za kotle, tovarna za opeko, 8 mlinov, valjal-nice sukna, zastop „Slavije" (Slokar), zavarovalnica goveje živine, „Rokodelsko društvo", ,Kmet. društvo", pevsko društvo, podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in 36 raznih obrtnikov. V občini Gabrovica so našteli: Coljava 124 (931.1900) hiš 19(17) Gabrovica 395 (379 „ ) „ 73 (69) Skupno 519 (472 „ ) „ 92 (86) V občini Brestovica so našteli: Brestovica 645 (5651.1900) hiš 117 (116) Klanec 119 (121 „ ) „ 20 (19) Vale 64 (74 „ ) „ 11 (12) Skupno 828 (808 „ ) „ 148 (147) V občini Berje so našteli: Berje 248 (233 1. 1900) hiš 44 (42) Kregolišče 79 (80 „ ) „ 12 (13) Škofi 54 (48 , ) „ 9 (9) Tublje 85 (90 , ) „ 17 (17) Skupno 466 (451 „ ) „ 82 (81) Živa zgorela. 70-letna Ana Mikulin iz Medane je d;;e 8. t. m. nesla v gozd kosilo delavcem. Ker je bilo precej mrzlo, je ženica Odllkoo. torama sodouke in šampanjsko Šumečih pokallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Kima 1. 1910. as Viljem Hribar gjjj = na Opčinah_______ m ^^ naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za ^^ bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. ŽSŽS Priporoča se tudi u odjem pokalle in aodoTke. ————— Za točno postrežbo se jamči. ■ Mnenje gosp. profesorja dr.a L. Unserja, Dunaj specijalist nauka za otroške bolezni na c. kr. vseučilišču G. J. SERRAVALLO Trsi. Pripisoval sem ponovno Vase ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) z železom malo-krvnim dečkom in konvalescentom ter navadno sem bil zadovoljen z njegovim uplivom na obujenju teka In na splošno z njegovo krepilno * močjo. DUNAJ, 15. aprila 1908. Prof. Dr. L. UNGER. Veliko Izbera močna Mat srnic mL za delavce.«. TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone Ako hočete imeti mt dober Gramofon vprašajte vedno znamko „A N G E L J" ki deluje perfektno z navadnimi jeklenimi iglami. Ne dajte ee opehariti od gotovih novih siatemov, ki nikdar ne doBežejo zaželjenega uspeha. Predno kupite FlaOfiČB obiščite edino le Tržaški grafični zavod - Trst Fiazza della Borsa št. 13.1. nad. - Telefon 742 ki olajšuje plačilne pogoje. — CENIKI ZASTONJ. Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, številk in hiSnih tablic, pisalnih miz, stekla, na- Nizke cene. pisov itd. Nizke cene. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri v soboto od 9.—12. in od 3.-6. pop. Decimalne tehtnice in tehtnice mostič, žeplenke, milo, testenina, botiljke likerjev, sveče, škrop, kakao, omotni papir, soda, bela moka, poper, čaj, milo, steklenice z kokumeri, voščilo, sladka škorica (canella), sardine in druge jestvine. S Velika klobučarna |Romeo Doplicher Klobuki iz felobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport. Poslano*) IZJAVA. Jaz podpisani priznavam, da sem brez vzroka in brez podlage razžalil gosp. Lud. Mahorčiča iz Sežane, preklicujem tozadevno neutemeljeno obdolžitev in ga prosim tem potom odpuščenja. SEŽANA dne 2. marca 1911. __Andrej Komac. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu sakoa veleva. Silvi o Borbes Trst, ulica Caserma štev. 6, Trst ima na prodaj ' vsakovrstne konfekcije kakor na primer: srajce, ovratnike, nogovice, spodnje hlače, platno, bomb&ievino in različae druge drobnarije. Vse to po najnižjih cenah. j Trst, ulica Caserma štev. 6, Trst - ZDRAVNIK - dr. Đ. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št. 12 od 11V2 do 1V2 in od 4Va do popoldne. TELEFON 15/IV. 356 -15 Čevljarska zadruga v prnn pri Gorici ^^^^^ Prodalolnlca Mu o Trsta ola Barrlera oecchla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe m otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlie tudi za c. Kr. volno armado v popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagu in izdelovanju je izkfjučena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 Priporočamo našim KOLUVSKO CIKORIJO! • - jpSDodiniam — iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. -- 8tran IV »EDINOST« št. 69. V Trstu, dne 10. marca Ibll zakurila ogenj, da bi segrela kosilo. Pri tem pa se je vžgala gozdna suha trava, a je pri tem, želeč udušiti ogenj, uboga žena sama postala žrtev tega elementa. Našli so jo vso ožgano v zadnjih zdihljejih ter je kmalu umrla v groznih mukah. Novi društvi. C. k. namestništvo je ▼zelo na znanje pravila novih društev: „Dijaška Miza- s sedežem v Gorici in „Izobraževalno društvo" s sedežem v Gradišču ob Soči. _ Vesti iz Istre. Z Miljskega hriba. O priliki blagoslovljena Ciril-Metodove šole v sv. Barbari smo istega dne — kakor je bilo že javljeno — ustanovili v tem tužnem kraju prvo podružnico Ciril-Metodove družbe, o kateri se nadejamo, da bo marsikomu pri nas v izgled. Ta podružnica bo imela v nedeljo, dne 12. t. m. ob 2. uri popoludne svoj prvi občni zbor, na katerem bo izvoliti predsednika, tajnika, blagajnika, 3 namestnike in 3 nadzornike. Vabimo k občnemu zboru nauljudneje vsakogar, ako ima le količkaj čuta do naroda, da bo podpiral družbo, toli koristno za nas v teh od vekov zapuščenih krajih. Kar je živega v našem hribu in v sosednjih vaseh, naj prihiti dne 12. t. m. k občnemu zboru podružnice in naj vpiše svoje ime s prispevkom najmanje rednega člana, tako, da bomo vsi pomagali na delu do zaželjenega cilja. _ Druge slovenske dežele V konkurz je prišel trgovec in posestnik Privšek v Ljubljani. Pasiva znašajo 375.000 K, od teh odpade 320.000 K na vknjižene dolgove. Tvrdka ima tri hiše v vrednosti 265.000 K in ponuja 20% poravnavo. Nova banka v Ljubljani. C. kr. splošna prometna banka ustanovi v Ljubljani podružnico, ki prične v kratkem poslovati. Istočasno prevzame ta zavod od leta 1834. obstoječe bančno podjetje tvrdke I. C. Ma-yer ter je preosnuje v svojo podružnico. Umrl je v Brežicah č. p. Bernard Vouk, ki je bil svoječasno ravnatelj novomeške gimnazije, dokler so bili na tem zavodu učitelji patri frančiškanskega reda. Pater Vouk je bil na glasu kakor izboren matematik. Velik požar. V noči na torek so pogorele vse hiše v Delji vasi pri Žrelcu blizu Celovca. Posrečilo se je rešiti živino. Večina ▼aščanov je izgubila največi del svojega premoženja. _ Kraški teran. Teranova trta. (Dalje.) Najboljše izmed furlanskega grozdja — grozdje refoška, ki daja po eni strani izborno furlansko vino, po drugi strani istrski teran — izhaja od iste trte, Ž daja kraški teran. Raznolična vina, ki jih daja trta refoška v raznih pridelovalnih krajih, so ustvarila mnenje, kakor da obstoje različne trte refoška. Osobito je govora o furlanskem, istrskem in kraškem refošku. Vendar ni dvoma, da je v teh treh ozemljih kultivirana trta ena in ista, ki daja tako različna vina samo vsled raznoličnosti podnebnih in talnih okoliščin kakor tudi spričo raznoličnega pripravljanja vin. Tako piše /?. Dolenc, izboren poznavalec naših kmetijskih razmer: „V kolikor je meni znano, obstoji samo en refošk. Kraški, furlanski in istrski refošk so popolnoma enakih vrst, ki se razlikujejo med seboj samo v kvaliteti vin. Na Krasu so namreč podnebne razmere take, da toplota komaj zadošča, da sicer zgodnje zoreče refoŠkovo grozdje dozori. To jedva zrelo grozdje daja karakteristični kislobni „teran". Kakor znano, mora vsak pravi teran imeti rdeče pene. V Istri, kakor tudi v vipavski dolini, je toplotna množina veliko večja, zato dozoreva grozdje refoška mnogo bolj in posledica temu je manjša množina kisline in večja sladkorja. Še posebno prihaja sladkoba na dan pri umetno posušenem grozdju, kakor je to v navadi v Istri. V furlanski nižavi so zopet podnebne razmere take, da doseza grozdje refoška nekako srednjo stopinjo zrelosti nad onim na Krasu in v Istri. Zato je furlanski refošk boljši od kraškega (glede kemične sestave, ne pa glede okusa), a slabši od istrskega. Omenjam še, da na specifični značaj kraškega vina vpliva brez druzega tamošnja rdeča zemlja; odtod nje laško ime: „ter-rano" (od terra: zemlja). Tako izvaja g. Dolenc. Avktor sam se popolnoma strinja s temi izvajanji le glede zvajanja označbe teran iz laške besede „terra", je mnenja, da bi utegnila izhajati prej iz slovenskega „ta rani" (zgodnji). To svoje domnevanje opira avktor na dejstvo, da raste teran izključno na slovenskem ozemlju in da je refošk dejanski šteti med zgodnje zoreče grozdje. Trto refoška nahajamo v dveh variacijah. Jedna ima rdeče, druga zelene peclje. Prva velja za žlahtnejšo in je na Krasu gostejša. Ta sicer redka vrsta ima rdeče jagode, ki so sladkejše in dozorevajo prej nego druge. Izvečine pa dobivamo na Krasu eno vrsto in drugo pomešano. Na Krasu dobivamo refoškovo trto napeljano največ po latnikih. Deloma se dobivajo tudi čiste vino-gradne kulture, v novejšem času tudi take napeljane na žicah. Zadnja dva načina sta običajna v nasadih, cepljenih na amerikanski podlagi. Vsled kultiviranja te trte v latnikih dobivamo pogostoma jako stare trte. Trte, stare 50 in 60 let, niso nikaka posebnost in skoro v vsakem kraju na Krasu naletamo na stoletne trte. V Velikemdolu pri Komnu raste na posestvu Andreja Kante 160-letna trta, katere deblo meri pri tleh v obsegu 2 m 25 cm. Ta trta daja vsako leto 3 do 4 hI terana. Pripravljanje terana. Pridelovanje terana je skoro izključno v rokah malih posestnikov. 200 hI na leto pridela morda kak posameznik, več nego 100 hI prav malo število; največ je takih posestnikov, ki pridelajo 20 do 80 hI. Vsled posebnosti tega vina se razlikuje tudi njega pripravljanje od drugih vin. Pripravlja se skoro v vsaki kleti drugačnim načinom, zato je bilo težko odločiti, kdo postopa pravilno, in kdo ne. Nepoznavalcu vina in krajevnih razmer bi se dozdeval način pripravljanja slab in napačen. Ker med producenti samimi vladajo različna mnenja o pripravljanju in ker vsak izmed teh trdi, da z vsakršnim drugačnim pripravljanjem se ne dobi pravega terana, je prišel avktor do naravnega prepričanja, da samo oni posetniki postopajo pravilno, ki pridelujejo najboljši teran. (Pride še.) Jokob Ortor naznanja si. :: občinstvu, da je prevzel 410 dobro znano gostilno PRI FRANCU" 99 I Umetni: fotogrnfični )ri sv. Jako- v Trstu, nI. IJiosue CarSncci 33, kateri skrbi za dobro pijačo in kuhinjo. ■SilHAL! OGLflJIE-s MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nt Plača se takoj Ins. oddelku. llhivolnP P°PravitelJ glaaovirjev se pripo-UUlfalcts roČa slavnema občinstvu. — Andrej Pečar, via Dante Alighieri 3. 422 Manufakturna kraja se proda ali da v najem po nizki ceni radi odpotovanja. — Siberna, Olmo 4. 419 Tpnnuina jestvin sprejme takoj vajenega I lljUvlllCI učenca. Tedenska plača. Svoja hrana. Naslov pri npravniStvu. 429 RnennHirnSI ve5ča sloven8kega in nemškega UUOpUUH/im jezika v govoru in pisavi, s pisarniško prakpo in ) isanja na Btroj, išče službe. Pisati pod „Inteligentna" na inseratni oddelek „Edinosti". 391 SlouBncI! - HruatI I - Srbi! • Čehi I Odprla se je v Trstu, ulica Glosue Cardueei 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska :- BZUVNICJL —— BRADIČ & TIŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316 pr V imm in slaflCičarnl vogal ul, Ghega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris. Bogat Izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. ===== CENE ZMERNE. = B £ r TRST: dtBljČ & - TRST. I ulica Bivo itev. 42 (pritličje) uma--—51 IsrrStije vsako fotograflfino delo, kakor tudi rasglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste ploiče aa vsakovrstno ipomenike Itd. 1U. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Bftdl udobnosU P. N. naročnikov ■prejema n&ročbe in Jtb tzvrSuje na domu, eventualno tudi sunaj mesta. Asti Spumante, Refošk. zagrebški Pe linkovac in SokoL Posebne vrste: Ruse po najzmernejših cenah. Jako zanimiv, zabaven in poučen LIST S SLIKAMI je Jlustrov. tednik ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le 1 krono 80 stot. Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga' in inserirajte v njem! Naslov: ILUSTROVANI TEDNIK, LJUBLJANA. ::—::—:: Cnkino 86 °dda takoj za 11 kron mesečno. OUKJIt/nrloi hiša z 2 sobami, 2 kuhinji in nd prUUaj vrtom. Naslov pove „Edinost- Zalega tu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 8, Trst (Nasproti Cafife Centrale) Velik izbci francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaus Burgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz do tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. 263 pod št. 413. 413 p^* ODLIKOVANA tržaška prodajaln. oM ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Bazun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Bozcalf s trakovi. . . . po K 10'— Usnje Bozcalf z elastiko .... po K 10'— Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K 1050 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsako v. blago L vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. RIHARD NOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo .noke TRST — ULICA FABBTETO ŠT. 13 Postrežba: točna. CE1IE ZMERNE. Josip Trampuš y5*"SH35 priporoča svojo pokarijo. Večkrat na dan i svet kruh. Zaloga moae vsake vrste iz pr-; vi h mlinov. Vino ln likerji v steklenicah. Sladftloe In bUkotL_1*28 Ti*! me^'rane sobe, pripravne tudi za pi- I ■ ■ sarno, se oddajo v najem v bližini velikega trga. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod Stev. 412. 412 Gostilna „Pri fldriji" Trattoria „ALL' ADRIA". Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, di sem odprl gori imenovano gostilno y BARKOVLJAH na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domača vina ln prodajam: Belo po 96 stot liter. Črno po 96, Dreherjevo pivo v atekl. po 32 st. Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica. Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhinja je vedno preskrbljena z gor ki ml ln mrzlimi Jedili. Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom : svoji k svojim ! Vekoslav Kocijančič. UMETNI ZOBJE Plombiranje sofcov Izdiranje zobov brez S vsake bolečine Dr.J.Čermdk V. Tuscher : zobozdravnik : koncesij, zobni tehnik - TRST - ulio* deli a Gaserma it. 13, 12. n. Gualtiero Cozzio Passo San tJIovanul 2 ln Torrente 15 (nasproti Chlozzl) Trst PRVA brusarska :: DELAVNICA :: na električni motor. Bogat izbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. AL£KS. FžtAMJ MAYEB - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. ■aJboUftl vir s* dobivanje pefiene kave. P l 1=1 B5fl TEODOR KORN ti Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V PO NIZKIH CENAH, v :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telef. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. HvoOej OGLASE treba naslovljati na Inseratni oddelek »Cdinosti« postni predal Ufa Opčinah! Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Novega Pogrebnega Podjetja iz Trsta, Corso 49. Sprejema naročila pogrebov itd. itd. JOSIP MRZEK, Opčine št. 170. pJ^'j iarnica „Alla Sartorella", Trst za D TO »»F™* mMCTIi iT. IO (NABPB.OTI ILAPĆIĆAME OATTI) 77 Velika izbera vsakovrstnih čevljev moške, ženske in otroke. — Blago iz-vrstno in S4F" cene zmerne. 'Vi