861. štev. V Ljubljani, nedelja dne 10. maja 1914. Leto 111. Posamezna štev. wDneva“ stane 6 vin.; ravno toliko pcsamezna številka »Bodeče Neže". „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljat in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dnn“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo-letno 18 K, mesečno 1’50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se počilj« ::: upravništvu. :• Telefon številka 118. :y —-xzzr~w ase aaBeBBgaB—gsaiim ■■ Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna itev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže". (K Uredništvo in npravništvo: sjj (Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 bopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma lo ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in cahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s Odgovorni urednik Radivoj Korene. n: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .v K Ss Naša kri. Gorica, 5. vel. travna. Ko je pred 500 leti zadnjikrat zadonela na Gosposvetskem polju slovenska beseda, je z njenim odmevom Izginila tudi zadnja pravica slovenskega naroda. Sovražniki so pritiskali na nas od vseh strani, nam jemali grudo izpod nog in uničevali našo lepo slovensko govorico. Minula so stoletja in letos praznujemo 5001etnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na slovenski zemlji in v slovenskem jeziku. Od tega časa je rastlo naše trpljenje in naša kri se je razlila v sovražnikove žile na naši potujčeni zemlji. Z našo lastno krvjo so nas zatirali skozi stoletja in naš narod je mirno prenašal vnebovpijo-Če krivke in v svoji ponižnosti čakal na boljše čase. Zatirali so nas od severa, preganjali od juga, kradli naše otroke, potujčevali našo lepo domovino, toda niso nas zatrli. Naša kri je močna in dasiravno se pretaka tudi po sovražnikovih žilah, jo Čutimo v polni meri v naših srcih. Zato je naravno, da vskipi naša kri v trenutkih narodnega boja za neodvisnost in svobodo slovenskega naroda. Trpljenje nas je izučilo in po stoletnih izkušnjah smo prišli do spoznanja, da imamo tudi mi pravico na zemlji, ki nas je rodila in katero so si priborili naši očetje. Spoznali smo, da je protinaraven zakon, da uničuje ri1an-jSega in da nismo samo SI10V Za druge narode. nrs„ S'"° .se lu£oslovanske skup- io nr^Sin!!11 narodnega ujedinjenja e Prešinila naša srca, dala cilj našemu delovanju. V nas polje ena in ista kri, ki se pretaka po žilah slehernega Jugoslovana. Sami smo šibki, a združeni v krvnem sorodstvu in bratski edinosti smo močni. Izginiti morajo naše meje na zemljevidih, izginiti iz naših src ločitev jugoslovan- skega naroda! no Slovenci vedno najkrepkejša opora zgodovinske Avstrije. Na to smo lahko ponosni, dasiravno nas ne imenuje svetovna zgodovina v svojih vrstah. Vse do zadnjih časov se je prelivala naša kri na bojnem polju za Avstrijo in ta kri mora roditi zlato seme boljše bodočnosti v državi, katere meje čuvamo že skozi stoletja. Bolj avstrijski pač ne more biti nihče! Dočim se bori Nemec skupno za Avstrijo in svoj narod, daruje Slovan, daruje Slovenec svojo kri edino Avstriji, od katere pričakuje pomoči proti sovražnikom svojega naroda. e. pv0r?10^' i.3a do sedaj še nismo bili deležni, dasiravno je zagotovljena v temeljnih zakonih avstrijske države. Nespametno in lažnjivo bi govoril vsak, ki bi trdil, da smo Slovenci LISTEK. M. ZEVAKOj Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Poznate ga tudi vi — grofa de Marijaka... Kar pa se tiče vojvode Anževinskega, je resnica, da nisem ravnal z njim baš lepo tisti večer, ko se je klatil preblizu pod okni dveh dam, ki sta stanovali v ulici Sen-Deni...« Maršal je prebledel. »Mislite torej,« je dejal z zamolklim glasom, »da bi kraljev brat...« Tn i« s,ein vam že, svetlost. ■7mi;i aVa ki sem vam i° na* znaml, da najdeva žlahtni darni, ki ju iščeva.« To lekši je pomeril vitez maršala od strani, da vidi, kako se odzove tej dvojini... Franc Monmoransiški pa je naslonil glavo v dlan jn se zainjs|j| »Ne, ne.« je dejal in stresel glavo. »Anztt to nii... AToj brat edini je zmožen, izmisliti si in izvršiti tolikšno podlost. Njega, le njega morem pozvat na odgovor « Pomolil je vitezu roko: »1 orej,« je dejal, »ste se izpostavili srdu tako mogočnih oseb samo, da branite njiju dve?« ^ »Svetlost,« je zajecljal mladi mož, »saj vam sem rekel, da mi je sovražni Avstriji. Naši sovražniki nam to očitajo ker vidijo naš napredek in našo mOč. Še kot otroci se učimo v šolah ljubezen do Avstrije in naši očetje so nam jo zapustili kot dedščino. Brez Avstrije bi izgubili ves naš jug in predvsem morje, ki je naša bodočnost. Zato je neresnično vsako očitanje, ki nam odreka uda-nost do pravične Avstrije, v kateri hočemo doseči postavno kot jugoslovanski narod svojo prostost in neodvisnost. Naša kri je pripravljena vedno, da priča o svoji svežosti in moči. Branili smo se in branili se bomo, dokler si ne priborimo svojih pravic, ki nam jih mora dati pravična Av- * strija. Ne stoji zastonj zapisano nad vhodom cesarske palače na Dunaju: Justitia fundamentum regnorum! Mi zahtevamo pravico od Avstrije in si Jo bomo znali pridobiti. Država, v kateri vlada nepravičnost, stoji ob prepadu. Naj ne mislijo Nemci, da je obstoj Avstrije odvisen od njib! Avstrija stoji z nami in pade z nami. Jugoslovani smo velik narod in naša je bodočnost. Začeli smo boj in prepričani smo da zmaga naša sveža jugoslovanska kri. Neizprosen ie naš boj na jugu, neizprosen bodi tudi na severu! Dalmacija je naša, Goriško tudi in kmalu dobimo nazaj potujčeno Istro In veliko jugoslovansko pristanišče slovenski Trst. Na severu je treba silnega dela, da obranimo našo zemljo pred sovražnikom in pridobimo nazaj izgubljeno Koroško. Zato pa je treba edinosti, sloge in skupnega dela! Gorje nam na jugu, ako bi se razcepilo nše narodno delo, naša jugoslovanska politika! Gorje človeku, ki bi zanesel k nam politični razdor v imenu vere! Izgubljena Koroška in mrtvi Stajer pričata jasno o politični ijuli-kl, vsajeni od zlobne roke v plodno njivo narodne skupnosti in politične sloge. Naša kri je močna in sveža. Nje- rt " . nosa nr» jc mučna ih sveža, itjc- usoaa je hotela, da smo bili rav- na Jc fiotioctfosf, njeno je življenje. Dal Bog In sreča junaška, da kmalu praznuje zmago Jugoslovanstva In obenem zmago pravične Avstrije! Obračun. Nade trgovske zveze z Albanijo. — Kaj smo dali in kaj smo dobili? — Smešno in žalostno. — Kaj smo izgubili? Graški »Tagblatt« je konečno spoznal, da je Albanija za nas velika zguba. V svojem uvodnem članku z dne 6. maja piše: Pol milijarde smo dali, da smo ustvarili Albanijo in zato smo izgubili celo vrsto odjemalcev na Balkanu, vsled česar čutimo gospodarsko krizo, ki še ni končana. Za prvih šest mesecev I. 1914. je zahteval Berchtold v skupnem proračunu 765.300 K kredita. Torej lepa svota. Zdaj pa poglejmo, kaj nam kaže trgovska statistika. (Tu se tolaži »Tagblatt« s tem, da bo morebiti pozneje boljše, mi pa pravimo, da denar v Albanijo voziti je toliko, kakor če bi pesek v morje nosil.) Naš eksport v Albanijo je znašal prvega četrt leta 1914 celih 370.000 kron. Od tega pripada nič manj kot 267.000 K na cekine. (Zato so cekini oz. zlatniki pri nas tako redki, ker so jih toliko v Albanijo izvozili!) 53.000 K pride na pivo in sode (teh ne bo nihče nikoli plačal, ker so to Albanci zastonj popili!) 31.000 K pride na pohištvo (toliko je stalo pohištvo za princa 'Meda; kdaj bo plačal, se ne ve!) 13.000 K pride na železo (zakaj so ga neki porabili?) Drugo blago, ki smo ga »izvozili«, je bilo: cevi za puške, vrvi, žepne ure (te so dobili menda Albanci za spomin.) Pa to so le male svote! Med dovozom pa se Albanija v Statistiki omenja le dvakrat in sicer je poslala 1122 centov sena za 9500 kron in za 6500 K srebrnega denarja. »Tagblatt« — kljub vsem simpatijam do Albancev — sam pripo-znava sledeče: Vidi se, da je Albanija ubožna dežela, ne samo brez Industrije, ampak tud! brez poljedelstva in gozdarstva — da albanski narod ničesar ne producira — in da od drugih dežel — razven pušk — tudi ničesar ne potrebuje (Oho, denarja pač!) Tu in v cllicljskih gozdih bo delal torej grof Berchtold slabe kupčije. S tem se naše gospodarske razmere ne bodo okrepile... K temu dodajamo še sledeče: Nedavno so nemški listi iz raj-ha ostro pisali o avstrijski trgovini posebno o njenem izvozu na Balkan. Avstrijski nemški listi so na to odgovorili in so povedati, da je Avstrija prišla v slab poldžaj zaradi skupne politike 2 Nemčijo, ne po svoji krivdi. Zato ima Nemčija najmanj vzroka kritizirati, ker je ona naš položaj — najbolj izrabila. Danes avstrijski eksport na Balkanu propada — v korist Nemčije. Poglejmo, kako smo zadnja leta padli: V Romunijo je od 1. 1884 (ko so se razmere na Balkanu uredile) izvažala Avstrija 44 % v skupnem znesku za 300 milijonov K. (Anglija je imela takrat 19, Nemčija 14, Italija 1 odstotek). Leta 1910. pa pripade v Rumuniji od svote 410 milijonov na Avstrijo samo še 23 % (Anglija 13, Nemčija 33, Italija 5 odst.) Izvoz v Rumunijo je torej padel v teh letih od 300 milijonov na — 98 milijonov. Od leta 1913., ko je Rumunija obrnila Avstriji hrbet, je tam avstrijsko Huda konkurenca. \ V Mažar (v sredini): »Teremtete, Svabski baratom, de mi bol delal prehudo konkurenco v zatiranju Slovanov, pojdem z Rusom, on mi bo gotovo pomagal,.. blago —■ bojkotirano in bo kmalu izvoz — 0 (ničla). V Turčiji je bilo enako. L. 1885. do 1888 je znašal naš izvoz 19.60 % (Anglija 35.50, Italija 3, Nemčija 0.10 odst. Leta 1910. pa je bilo sledeče razmerje: Avstro-Ogrska 15.20 odst. Anglija 25 odst., Nemčija 9.10 odst., Italija 8.60 odst. Po balkanski vojni smo tudi tam padli še bolj. V Srbijo je Izvažala Avstrija 1. 1884. 62% vsega izvoza. (Nemčija 15 odst.) Leta 1910 je padel naš eksport v Srbiji na 20 odst. (Nemčija 41, Anglija 13, Italija 3 odstotke.) Od 1. 1912. pa je srbski trg za nas tako-rekoč zaprt in ni mogoče konkurirati z onimi, ki so si znali pridobiti ugodne trgovske zveze. t . Z,?o!gari,° k »»ta«« Pii starem. Leta 1884. smo izvažali 26.50 odst (Nemčija 3.30%); I. 1910 smo še stali na 26.80 % — toda Nemčija je vzrastla na 19.20 %. Kljub prijateljstvu in žrtvam za Bolgarijo — ne kaže bodočnost za avstrijski izvoz boljših časov — pač pa bo napredovala Nemčija, Z Grčijo ni bilo trgovskega dogovora. Črna gora je kot odjemalka brezpomembna in ne pride v poštev. V Albaniji je Avstrija prejšnja leta izgubila teren na korist Italiji. Leta 1900 je Avstrija izvozila v Albanijo za 2,035.000 frankov, leta 1906 pa že samo za 1,900.000 fran- moj 1Z- popraviti zlo, ki ga je zakrivil oče.« »A zdaj gotovo zapustite Pa riz?« »Jazi« je vzkliknil vitez v bruliu začudenja in boli. »Pomislite, da vas bodo preganjali in sledili kakor žival! Pomislite, da ste izgubljeni, ako vas najde-lo1... Po prizoru, ki se je odigral danes v Luvru, se vam je nadejati najhujšega tudi od kralja!...« »Vse svoje upanje gradim na se,« je odgovoril Pardajan. »Tega mesta, svetlost, pa ne zapustim, in v svojo obrambo ne potrebujem pomoči od nikogar.« Plamen ponosa in smelosti je ožaril ta trenotek vitezovo obličje; nato je nadaljeval: »Kar delam, svetlost, nosi samo svoje plačilo v sebi. Svoje dni so potovali paladini čez hribe in doline, iskali šibkih in zatiranih, da so jim pomagali. Takšna je bila vsaj dolžnost, ki so se ji zaobljubili tisti dan, ko so jim pripeli ostroge k petam in jim dali kopje v roko. Notranji glas mi veleva posnemati te može. Ta pot življenja mi ugaja bolj od vsake druge... Hoditi hočem torej naravnost po svoji cesti, in dobro vem, da se mi lahko pripeti, da srečam nasprotnika, ki bo — ako že nc hrabrejši pa vsaj močnejši od mene, in mu podležem ... Sicer pa mi lahko verjamete, svetlost, da nc izgubim mnogo, ako izgubim življenje!« kov — dočim sc je v teh letih dvignil italijanski izvoz od neznatnih’ 438.000 frankov na 2,846.000 frankov. Pri transportu je bila Avstrija leta 1901. udeležena s 46 %, Italija pa s 14 %— leta 1905. pa je šlo po avstrijskih brodovih samo 9 % blaga — po italijanskih pa 58 %. To so številke, ki govore. Danes je na Balkanu izgubljeno vse, samo Še Albanija je nam odprta, če hočemo vanjo izvažati —* denar. In celo ta denar ni plodono« sno naložen, ampak gre v želodce: nenasitne albanske politike, kini in' ne bo prinesla nam drugega, nego da bomo zaradi nje še druge izgubili. Iz tega se vidi, zakaj je pri nas gospodarska priza — In zakaj je še dolgo ne bo konec. Glasovi iz Slov. Bistrice. Pretekli teden so imeli slovenjebistriški nemškutarji srečen dan. Obiskal jih je častni občan mestne občine slovenjebistriške Peter Ro-segger, da si ogleda toli hvalisano nemštvo tega mesta. Na hiši okrajne hranilnice visela jc eno uro frank« furtarska cunja. Hudomušneži v Slo- Maršal je zaslutil prvikrat, da mora bivati v vitezovem srcu globoka, skrita žalost. Z občudovanjem in ganjenostjo je gledal maldega moža, ki je govoril takšne reči s tolikšno preprostostjo. V vitezovem vedenju ni bilo niti trohice bahavosti. Kazal se je takšnega, kakršen je bil. Očividno pa ni vedel niti sam, da izhaja njegova največja moč od tod, ker je že naprej žrtvoval svoje življenje in ker jc ta žrtev sama le oblika njegove nesrečne ljubezni. Saj pa je tudi umeval čimdalje bolj. kako ogromna razdajla ga loči od Lujize Momnoransiške. »Svetlost,« je povzel zdajci, kakor da ga žene srce, izprenieniti smer razgovora, »ali vas smem vprašati, kakšen sad je obsodilo vaše srečanje z maršalom Danvil-skim?« »Moj brat taji!« Je odgovoril Franc z mrklim glasom. »Taji! A jaz sem vendar slišal in videl, kakor veste!...« »Potem, ko vas ni bilo več zraven, ga ni imel nikdo postaviti na laž.« Vitez se je udaril po čelu. »Jaz nespretnež!« je dejal. »Da nisem mislil na to!.. ■« »Torej bi bili ostali, da ste se spomnili?...« »Ostal bi bil, svetlost!... A zdaj nc gre za to. Treba jc najti sredstvo, s katerim prisilimo sovražnika h ka- pitulaciji ... Ali ste se že odločili za kaj?« »Da, mladi prijatelj. V Memski dvorec pojdem. Tri dni premisleka sem dal svojemu bratu. To je zadnji rok. Ko poteče, ubijem jaz njega ali pa 011 mene...« Glas, s katerim je izrekel maršal te besede, je pričal vitezu, da ne more nič izprenieniti njegove misli. In zato je molčal, dasi je imel le malo zaupanja v maršalovo sredstvo. Takrat pa je povzel Franc Monmoransiški. »Pobaviva se zdaj z vami. Moj gost ste zdaj, vitez, do dne, ko ne bo več opasno za vas, stopiti iz te hiše.« »Oprostite, svetlost... sprejel sem že drugo povabilo...« »Ah, to je zlo!« »Povabilo osebe, ki mi je draga,« je zaključil Pardajan, misleč na svojega očeta. Maršal, meneč, da se hoče zateči mladi mož h kaki ljubimki, ni več silil vanj. Vprašal je samo: »Kako vas naj obvestim, ako bi vas potreboval? Zakaj ne prikrivam vam, da ste edini prijatelj, kateremu se morem zaupati v tej aventuri.« »Svetlost, oglasil se bom vsak dan, ali pa pošljem kakega človeka, ki mu zaupam popolnoma, če pa bi se pripetilo kaj nenadnega, me najde vaš sel v krčmi pri Bijočem kladivu, blizu rokovnjaščine.« Nato se je poslovil mladi mož od maršala, ki ga je objel In pritisnil na svoje prsi, * ' ’ " '• ’ ■ Zunaj je začel stopati vitez s svojim običajnim, mirnim in ponosnim korakom. Rekel si je: ako me iščejo, zbudim najprej pozornost in se izpostavim aretaciji, ako bom tekel ali kazal obraz človeka, ki se skriva. Ta preudarek je bil docela pravilen. Toda Pardajan ni vedel — in ravno ta nevednost ga je delala pri« kupljivega — da njegova hoja ni podobna nobeni drugi in da zbuja vsak gib njegov že sam po sebi pozornost« Zato pa je bilo tudi njegovo sklepanje napačno. Oziral sc jc sicer oprezno na1 vse strani; ker pa ni vidci ničesar sumljivega po mirnih ulicah, kjer ga je srečal zdaj veljak na konju, zdaj dama v kočiji, zdaj meščan in zdaj prodajalec jestvin, se je potopil sčasoma v svoje sanjarije. Sanjariti spotoma je ena izmed najslajših stvari na svetu; naš junak) je okušal to sladkost v polni meri. Toda nesreča je, da človek, ki se tako zamisli, ne vidi več, kaj se godi okrog njega. Tako tudi Pardajan ni videl po-stave Morevertove, v katerega bi se bil skoraj zaletel. To se je zgodilo na ovinku neke ulice nedaleč od Luvra. Brezskrbno je nadaljeval vitez svojo pot, ki ga je vodila k Rijočemu kladivu, in svojo sanjarijo, ki ga je odnašala k nogam ljubljene devojke. ■« -e H V V' rrri (Dahe.) venski Bistrici so trdili, da nemčurji svojo cunjo — sušijo, nemškutarji pa pravijo, da so jo razobeseli v po-zdrav Petru Roseggerju. No, Petru Roseggerju menda slovenjebistriško ozračje ni ugajalo in zato je že s prvim vlakom po prihodu odšel in sc napram slovenjebistriškim nem-čurjem, ki so ga spremljali na mestni kolodvor, bridko pritoževal, da je razočaran nad »nemštvom« Slovenske Bistrice in da so ga v nemških listih malo preveč — potegnili. Odhod Petra Rožekarja bil je klavern. Par hajl-klicev iz nemčurskih grl mu je zarohnelo v zadnji pozdrav. V odgovor na ta pozdrav se je Peter Roseger pomilovalno nasmehnil velikim Germanom, podžupanu »Še šariti šoldiju« pa je izročil pri slovesu Willomitrirjevo nemško gramatiko z naročilom, da naj se nauči poprej nemškega jezika, predno se bo vbodoče še komu predstavil kot občinski reprezentant »nemške« Slovenske Bistrice. Dvorezen meč je nemčurski advokat dr. Janeschitz. Falirani občinski svetnik, krojač Oratsch mu je tako zrastel k srcu, da 'noč in dan premišljuje, kako bi ga zopet spravil v mestni občinski svet. V občinskem svetu sedi tudi na hrvaško-sloven-ki meji od slovenskih starišev rojeni »nemškonacijonalec« Zupančič Fr., ki leti črez drn in strn za nemčur-sko stranko. Temu pa Je advokat dr. Janeschitz v sodnijski dvorani v Mariboru pred celim sodnim dvorom in v navzočnosti vseh poslušalcev zabrusil v brk nemalo laskavo besedo »alkoholisches Individuum« in javno v sodnijski dvorani konštati-ral žalostno dejstvo, da v slovenjebistriškem občinskem svetu odločujejo o usodi meščanov — alkoholični individuvi. Dr. Janeschitza ni več sram in strah, zato pa zmerja svoje somišljenike s takimi psovkami. Zupančič pa bo to psovko vtaknil v žep in še naprej igral vlogo nem-čurskega — osla. Kakor je slovenski javnosti znano, je nemčurski advokat dr. Janeschitz v spodnještajerskih nemčurskih cunjah na najostudnejši način blatil Slovence v Slovenski Bistrici, profesorja dr. Medveda in mariborsko slovensko mladino, kateri je obljuboval ob njenem prihodnjem prihodu v Slovensko Bistrico celo batine. Te napade, vredne le izrazito nemčurske duše, smo mirno prečitali, obenem pa sklenili, da Ikh mo na te napade dali odgovor z razkrinkanjem vseh lumparij in Jalot-stev, ki sp jih kedaj uganjali nemškutarji in njihovi kolovodje v Slovenski Bistrici. V eni prihodnjih številk predstavili bomo slovenski javnosti »kajzrliches Rat« Versulatti s celim haremom nedoletnih bistriških deklic v živi sliki, v kateri bodo govorili tudi »tuneli« čudne zgodbice. Opisovali bomo zadevo železniškega asistenta Valenčiča in v bengalični luči narisali pred celo javnostjo Va-lenčičeve ovaduhe, skratka: prinesli bomo iz Slovenske Bistrice krasne prizore za bogove — vse pa le v odgovor na jnfatnne napade nemšku-tarskih časopisov na naše mirno in dostojno delovanje v Slovenski Bistrici. Današnji »Dan« romal je v dvesto izvodih v slovenjebistriški okraj. Prijatelji, ki boste sprejeli današnjo številko, preberite jo vestno in jo dajte tudi svojim znancem, da jo temeljito preberejo in zopet naprej od-- dajo svojim znancem in prijateljem. Le tako boste spoznali svoje nemčurske »prijatelje«, ki se vam v obraz laskajo in sladkajo in vam ponujajo svoje blago za vas krvavo prisiuženi denar, v resnici pa bi vas A. P. CEHOV: Posredovalka. Prevela Bož. Cesar. Nekega dne. ko ni imel nadizpre-vodnik Nikolaj Nikolajevič Stičkin službe, je sedela pri njem na njegovem stanovanju Ljubovja Grigorjev-na. debela štiridesetletna dama. ki se je bavila z ženitvanjskim posredovanjem in z mnogimi drugimi rečmi, o katerih se govori po navadi le bolj šepetaje kakor glasno. Stičkin. nekoliko v zadregi, toda strogega, odločnega, resnega obraza kakor vedno, je stopal po sobi gorindol. kadil cigaro in rekel: »Zelo me veseli, da se seznanim z Vami. Semjon Ivanovič mi je Vas priporočil, da bi mi vi lahko pomagali v neki zelo kočljivi, sila važni zadevi, ki se tiče moje življenjske sreče. Dvainpetdeset let sem že star, Ljubovja Grigorjeva. nahajam se torej v starosti, ko ima zelo mnogo ljudi že odrasle otroke. Imam lepo, trajno uradniško službo. Čeravno niso moji dohodki zelo veliki, vendar bi pa lahko preživljal eno ljubo bitje na svoji strani, pa tudi nekaj otrok. Izjavljam Vam z zaupanjem, da imam ne oziraje se na svojo plačo, tudi še nekaj denarja naloženega v banki, moji prihranki od poštenega življenja. Resnoben, razsoden mož sem in najrajši s kostmi vred požrli. Ljudem, ki vas zaničujejo In zasramujejo, pokažite hrbet! Le tako boste postali na svoji zemlji svoji gospodarji! Štajersko. Pitrelchova pomladanska turneja. Predsednik graškega nadsodi-šča, ekscelenca g. Pitreich, se torej nahaja na svoji pomladanski turneji in gostuje po raznih sodiščih. V uradnem žargonu se tako gostovanje na-zivlja tudi »inšpiciranje«, to se pravi ekscelenca nadzorujejo podrejena sodišča . . . Kot vestni kronisti tega in enakih dogodkov v življenju naših državnih uprav, bi bili pravzaprav s suho beležko zadostili svoji dolžnosti, če bi se nam ne vsiljevalo tozadevno par momentov. Malo časa je od takrat, ko se je pri Pitreichu oglasila slovenska deputacija pravnikov, zagovornikov, želeča pridobiti narodu to, kar mu gre po državnem osnovnem zakonu. Pri ekscelenci Pitreichu in njegovih gg. dingovih smo navajeni videti in doživeti dnevno vsaj enkrat, da jim ni za to, za kar so plačani in čemur bi se morali posvetiti, da jim ni za varovanje onih zakonov, koje varovati so se bili že pri nastopu svojega službovanja s prisego zavezali. Ako bi Pitreichu bilo za pravično uradovanje —- nepristransko, kot bi je moral vršiti kot šef sodišč graškega nadsodišča — ne bi le moral slovenske zahteve povsem odobravati, marveč moral bi sam sebi priznati, da ie skrajni Čas, pomesti z lastnim mu sistemom, ki vzdržuje n. pr. pri mariborskem okrožnem in okrajnem sodišču celo vrsto sodnikov, o katerih se nam zdi, da se jim, kadar govore, kolca. Ekscelenca Pitreich umetno vzdržuje celo vrsto nemško-nacionalnih »kurzovcev«, ki s svojim neznanjem slovenskega jezika, pod-kopujejo pravosodstvu ugled. Nevarnost je od dne do dne tim večja, ker ti kurzovci, bele da so slovenščine docela nezmožni, tudi pričenjajo Vedno očitneje delati nemško-naci-jonalno protislovensko politiko, se udeležujejo nemških prireditev itd. Ekscelenca naj napravi red. Celje, Mnogokrat smo že poročali o naših narodnih celjskih damah in gospodih, ki vedno tolčejo svojo priljubljeno nemščino. Ali je lepo. da govorite po ulicah in po trgovinah nemško? Ni dovolj, da se imenujemo »Slovence«, ampak morali bi biti Slovenci odločni in govoriti povsod samo v svoji materscvm; Celje. Dan za dnem nas izzivajo naši netnčurji s »Heil«-klici, pri tem se najbolj odlikuje znani hujskač Berna. Mi ga vprašamo, če je že pozabil na nedeljo zvečer, ko se je preveč napenjal in pri tem dobil primerno plačilo. Celje. Na celjski mestni šoli, kjer je ena tretjina slovenskih otrok, otroke hujskajo proti Slovencem, razdeljujejo med učence »Schulver-einske znake« itd. Danes samo to, prihodnjič več. Celje. Iz Slov. Gradca v Celje hodi pismo (razglednica), ki je pisana v slovenskem jeziku z narodnim kolkom — cela dva tedna; oddano je bilo 27. 4. 1914, v Celje pa je prišlo 8. 5. 1914. Poživljamo c. kr. pošto, da napravi red. Celje. (Razno.) Zaradi nastalih težkoč se je slavnost koroških vojvod preložila na jesen. — V tukajšnji bolnici je umrl na steklini vojni-ški policaj Ferd. Peško. — Celjske živim pošteno, v redu, da bi se lahko mnogi zgledovali nad menoj. Samo nečesa mi manjka: lastno ognjišče in tovarišica. Živim kakor nestalno klateči se cigan, sedaj tu. sedai tam, brez notranjega zadovoljstva, in nimam nikogar, komur bi lahko razodel svoje misli: in če bi zbolel, ne bi imel nikogar, ki bi mi ponudil samo en kozarec vode ali drugače postregel. Vrhtega vživa Ljubovja Grigor-jevna, oženjen moški vedno večji ugled v družbi kakor kak samec. Jaz spadam vendar v vrsto naobražen-cev in sem gmotno dobro podprt; toda če vzamemo z onega stališča, kaj sem jaz? Samsko bivajoč človek, prav kakor vsak rimsko-katoliški duhovnik. In raditega gojim najiskrenejšo željo, zakleniti se v železni kurnik, to se pravi, skleniti pravilen zakon z dostojno pošteno osebo.« »Zelo dobro umišljeno!« pripomni ženitovanjska posredovalka z vzdihom. »Živim zelo ločeno od sveta in ue poznam nikogar v tem mestu. Kam naj torej grem in kam naj se obrnem. Če so mi vsi ljudje tuji? To je dalo povod, da mi je nasvetoval Semjon Ivanovič, naj se obrnem na kako žensko, ki je špecijalistka na tem polju in ima ta poklic, da ustanavlja srečo svojih ljudi. In zato vas srčno prosim, Ljubovna Grigorjeva. nemčurje zelo bode v oči. da nosi mladina slovenske znake. Živela mladina, ki si naše upanje v boljšo bodočnost! Celje. Neki znani nemčur, doma v Gaberjih, je imel toliko korajžo, da je zaklical pred kavarno »Merkur« včeraj zvečer »Hocli die Prus-sen! Abzug bindišarji!« Uboga nem-čurska korajža! Na naslov poštnega ravnateljstva v Gradcu. V zadnjih časih se vedno češče i>ojavlja, da se nam poštni naročniki pritožujejo, da jim c. kr. pošta lista ali sploh ne dostavlja, ali pa zelo neredno. Zgodi se. da se poštnim naročnikom lista sredi meseca kar za teden dni ali pa še dalje ne dostavi. Ker temu kar noče biti konca, zahtevamo odločno, da ravnateljstvo pouči svoje v poštev prihajajoče uslužbence, da za bodoče lista ne bodo več pustili kratkomalo — zginjati. Da je baš poslednji vzrok zato imamo dokazov na razpolago, l ak slučaj se nam je zgodil baš te dni v Dravski dolini. Ker lista le ni bilo, se je naročnik na dopisnici pritožil. Na pošti so dopisnico brali, kajti 5. t. m. je dobil naročnik nato svoj list od 5. t. m. kot oni od 4., dokaz, da ga je uradna oseba »shranila.« Mislimo, če plačujemo poštnino, nismo odvisni od pangermanske volje in nevolje par poštnih uradnikov, oziroma poštaric ... 5001etnica v Mariboru, se ponovi danes, dne 10. maja, v »Narodnem domu«, ob polu 4. uri popoldne. Vspored obsega »Knez Volkuna«, »Tugomera«, deklamacijo, godbo, petje, živo sliko itd. Pajaci. Spodnještajesrki rene-gatje so dobili nova navodila za njih ncmško-nacionalni boj. V bodoče se ima Slovence v Mariboru, Celju in Ptuju kratkomalo — zamolčati. To se ima storiti vselej, kadar bi Slovenci nastopili, aktivno v narodnopolitičnem boju. Graški listi so se medsebojno zavezali, da se bodo tega najnovejšega »predpisa« strogo držali in dosledno zamolčali vsak pojav slovenske narodne volje, v prvi vrsti kadar bo imel slovenski obrambni nastop smer in lice narodne demonstracije. To najnovejšo »finto« sta si baje zmislila očka Do-bernig in Markhl... Nas ta najnovejša nemčurska »taktika« prav nič ne skrbi, zakaj* namišljena je tako gorostasno neumno, da je ali sploh neizvedljiva ali pa vsaj za kaj časa nevzdržljiva. Prej ko slej jo bodo Nemci sami morali opustiti. Nam bo gotovo v marsičem koristila. Maribor. (Dr. Iv. Majciger t.) V; čet rek z j U tr aLob 6.U rije umrl dr. Iv. Majciger, shf Slovenca protes. Majcigerja, tudi že pred leti umrlega. Kljub temu, da je njegov oče veljal kot Slovenec, je sin že v rani mladosti presedlal. Ni mu bilo usojeno doseči večjo starost. V 44. letu ga je ugrabila smrt. Skraja je bil zelo iskan zdravnik, a že pred leti je pričel polagoma opuščati svojo prakso, zadnje čase pa jo je docela opustil. Razne rodbinske težave so ga že pred leti docela potrle in ko-nečno je prišel v roke znanega mariborskega — oderuha, moža, ki seveda zavzema po starem mariborskem nemškem pravu, v nemških krogih družbe, odlično mesto. Dr. Iv. Majciger je bil sicer naš narodni nasprotnik, vendar komur je bil bliže znan, ta ga je poznal kot prijetnega družabnika in tem bolj žalostna je bila usoda njegovega življenja, kajti sam se je tiral v rani grob. N. v m. p.! da mi obljubite svojo pripomoč pri obnavljanju mojega drugega življenja. Vi poznate vse za možitev sposobne ženske v mestu in lahko vam je zbrati kako zame prikladno osebo.« »To bi že lahko. •.« »Pijte vendar! Prosim.« Z nekako okretno gesto je prinesla ženitvanjska posredovalka kozarec na usta in ga ne da bi zategnila pri tem obraza. »To bi že lahko,« _ ie ponovila. »Toda kako nevesto bi pa vi radi, Nikolaj Nikolajevič?* . »No, kakršno mi nakloni usoda.« »Gotovo, to ie odvisno od usode; toda vseeno ima vsakdo takole svoj okus. Temu se dopadejo bolj rjavolaske, onemu plavolaske.* »Ampak glejte. Ljubovja Grigor-jevna,« odvrne Stičkin z resnim vzdihljajem, »jaz sem pošten možak s jeklenim značajem. Pri meni pride lepota in sploh zunanjost šele na drugem mestu v poštev; kajti, povejte mi sami, kaj ima človek od takšne šemice. in z lepo žensko ima človek vedno vsakovrstne sitnosti. Jaz sem tega mnenja, da ni pri ženskih to glavna stvar, kar vidiš na zunaj, ampak kar se nahaja znotraj, to se pravi imeti mora lepo dušo in druge dobre lastnosti. Pijte vendar; prosim... Seveda zelo všečno je, če je ženska Goriško. Tržič. V četrtek se je vršil tu shod učiteljev in učiteljic tržiškega okrajnega šolskega sveta. Govorilo se je tudi o slovenskih šolah, za katere je treba preskrbeti potrebne knjižnice. V kraju je nad 200 slovenskih učencev in učenk. Gradišče. 10. t. m. se bo vršil tu shod učiteljskega osobja, ki bo razpravljalo o stanovskih zadevah, predvsem glede povišanja plač. Kaj pa to? Kakor pravijo, se je mudil pred par dnevi v Gorici znan urednik klerikalne »Straže« v Mariboru. Pravijo tudi, da so ga klerikalci odslovili za povračilo za njegovo klerikalno delo na Štajerskem. Je res? Za goriške Slovence se je zavzel dr. Korošec v delegacijskem za-stopu. Rekel je, da je napredovanje Slovenstva v Gorici popolnoma naravno. Dobro je povedal! Gorica. (Zanimivo.) V uredništvu »L’Eco del Litorale« se je zgodila sprememba. Ta dogodek smatrajo gotovi ljudje za pomenljiv, ker je v zvezi z nameravano izdajo novega klerikalnega glasila. Goriški Nemci so po svojima zastopnikoma v občinskem svetu izjavili, da bodo delali v procvit in blagostanje mesta nikakor pa se ni-#so izjavili za laški značaj Gorice. Ta izjava je napravila v kamoraških 1 glavah precej skrbi in zmešnjav. Nemec in Lah ne bosta dolgo skupaj jedla grah! Oče Bomblč so se zopet vsedli na županski stolec slovenske Gorice. Ker se jim je pa stolec zdel precej nevaren (Bombičev stolec ima gnile noge in sedalo je črvivo!) so prej spregovorili še par besed o slovenski nevarnosti, ki je z vsakim dnem večja. Rekli so, da je treba rešiti »laško« Gorico, pa besede jim niso šle prav gladko ne iz srca in ne iz grla! Oče BombiČ naj bodo uverjeni, da bo padel kmalu njihov laški stolec in žnjim vred celo goriško la-honstvo. »II Corriere Friuliano« je izšel v posebni izdaji, v kateri proslavlja nov občinski zastop v Gorici. Mu je pač znano, da je njegov obstoj odvisen od goriškega lahonstva »clie se ne va«! Dvojno lice kaže ljubljanski »Slovenec«. Pred par dnevi je bil proti slovenski demonstraciji v Trstu, sedaj pa priobčuje kar članke v prilog tržaškega Slovenstva. Da je tako delo nepošteno, ni treba niti govoriti. Pesem o Wieser-paši je obljub- lietia » Dnevu«, ki ie tako priljubljen na goriškeni državnem kolodvoru, da ga čita celo sam Wieser-paša. Radi tržaških dogodkov je prebivalstvo v Furlaniji precej vznemirjeno, kar je povzročil »Piccolo« s svojimi lažnjivimi in hujskajočimi poročili. Poleg njega, pa je v vsakem večjem kraju v Furlaniji tudi kak časopis iz kraljestva, ki nemoteno hujska proti Slovencem in Avstriji. Naše oblasti bi se morale pač malo bolj zanimati za laško časopisje iz kraljestva! Laška jeza. Istrski Lahi se močno jezijo, ker namerava tržaško-ko-prska škofija postaviti v Pazinu jugoslovansko semenišče. Pravijo, da je ustanovitev slovensko-hrvatške-ga semenišča v Pazinu skrajna nevarnost za istrske Lahe, ker poznajo slovanske duhovnike v našem Primorju, ki so znani po svoji narodnosti in delu za domovino. »Piccolo« se kar peni od jeze. Mali »Giorna-letto« v Puli je ves izven sebe. Ravno tako tudi drugo laško iredentisti- po telesu tako nekoliko polna in okrogla; toda za obojestransko srečno življenje nima to nobenega pomena; glavna stvar je vendar vselej razum, če si pa vse bliže ogledamo, tudi ne potrebuje žena nobenega razuma; kajti razum jo pripravi samo do tega, da si začne domišljevati kaj posebnega o svoji lastni osebi in se vdajati vsakovrstnim fantastičnim idealom. Brez izobrazbe seveda ne izhajaš dandanašnji, to je gotovo; toda različni so načini izobrazbe. Lepo je. če govori gospa francosko in nemško; sploh jeziki so nekaj ze,° zaželjenega. Toda kakšen blagoslov prinese vse to, če ne zna prisitr niti gumba? Jaz spadam v vrsto olikan-cev; lahko rečem, da ne občujem s knezom Kanitelinom nič manj prijazno in domače kakor v tem trenotku z Vami: ampak tak prirojen značaj imam. Imel bi rad priprosto dekle. Glavno je. da me čisla in ima čut za to. da jo osrečujem.« »Ob sebi umevno.« »Sedaj, no sedaj, kar se tiče gmotnih strani... Bogate nimam rad; tako podel nisem, da bi se ženil samo za denar. Moja želja je, da ne bi jaz jedel kruha svoje žene, temveč ona mojega, in da tudi spozna to. Ampak nasprotno, revne pa tudi ne maram; sicer nisem, kakor sem že omenil, kar tako prazen in se ne že- čno časopisje. — Kolikor je znano nam, je sedanji tržaški škof dr. Kartin v resnici vnet za ta zavod. Tržaškega škofa zmerjajo Lahu ker se na svojih cerkvenih obiskih udeležuje hrvatskih oziroma slovenskih slavnosti, ki mu jih prireja ljudstvo. Lahi mislijo, da bodo zapovedovali tudi slovenskemu škofu, pa ne bo šlo. Ilrvatski Pazin. Železniška u-prava je postavila na postaji v Pazinu tudi pravo hrvatsko ime in sicer poleg nemškega Mitterburg. (!?) in laškega PisinoO) — Ravno tako je spremenila imstajna imena tudi na nekaterih drugih postajah, kar Lahe strašno jezi. Kakor kaže, so se merodajni krogi vendar začeli nekoliko bolj zanimati za našo Istro, katero zastopajo vrli jugoslovanski poslanci. Lahi v Puli zahtevajo od pore-škega škofa, da nastavi izključno laške duhovnike v Puli. Pri tem se sklicujejo na staro »italianita« pul-skih cerkva. Protestirali so tudi proti nameravani naselbini hr.vatskih redovnikov. Uboge pare! Dnevni pregled. Delegacje in Jugoslovani v monarhiji. Berchtoldov govor o politiki monarhije je bil za nič oz. za avst.-ogrske delegate čisto dober in še predober. Kajti: če bi Berchtoldov govor za delegate ne bil izčrpljiv, tedaj bi delegati sami v svoji kritiki kaj novega povedali, kaj konkretnega predložili. Toda zaman iščeš tega po raznih poročilih iz delegacij, po poročilih, ki so takšna, da je prav škoda znjimi mazati papir. Zanimivejše je popisati pretep med fanti iz vasi, kot izpisovati dogodke v delegacijah. Predsednik delegacij nekaj pove, Berchtold jiove ravno nekaj nasprotnega. Delegatom to ni všeč in začne se »šveflanje«, nad katerim imajo doj)adajenje morda delegati sami, prebivalstvo pa prav nič. Jugoslovani smo pridno zasledovali, kaj se v delegacijah govori o našem vprašanju, toda ničesar. Ničesar, kakor da bi jugoslovanskega vprašanja v monarhiji "e bilo. Niti grof Berchtold, niti posmezni govorniki-kritiki, nihče sc jugoslovanskega vprašanja ni pozitivno dotaknil. Kakšni državniki vendar so se zbrali v Budimpešti, da ne spoznajo in ne vidijo važnosti jugoslovanskega vprašanja v monarhiji z ozirom na mednarodno politiko monarhije. Jugoslovansko vprašanje zahteva rešitve — državniki pa molče. Menda vendar niso resignirali na to. da bi ga oni rešili? Morda pa hočejo jugoslovansko vprašanje rešiti s pomnoženim oboroževanjem? Po tej strani smo torej pričakovali bridke kritike in konkretnih predlogov —■ toda od nikoder ni bilo tega. Zato se je pa zgodilo v zunanjem odseku nekaj drugega. Govoril je slovenski klerikalec dr. Korošec — mož znan izza zadnjih delegacij. Nismo se varali. Kar smo pričakovali, to sc je zgodilo. Svoj govor je porabil v to, kar je klerikalcu najljubše opravilo. Ne sicer direktno, j)ač pa prav spretno prikrito. Govoril je, da je treba Stopiti s Srbijo v boljše stike, da se vzame povod za velikosrbske aspiracije v našem področju. Govori dalje, da ie avstrijska politika napram Jugoslovanom takšna, da bi lahko tirala v jugoslovanski iredentizem (če se preudari, da v Avstriji pojem zadostuje za procese — tedaj Si lahko napravimo sodbo o teh dveh Dalje v prilogi. Tijr—7_ | |it|| |a ne bi bilo težko, poiskati si za svojo lastno osebo soproga.« »Za se ?« odvrne smeje posredovalka. »j az sem že stara babnica.« sebi in po procesih, ki so se vršili v Marmaroš-Sigetu in sedaj v Lvovu, kjer stoje pred kazenskim sodiščem ljudje zato, ker so pravoslavni duhovniki oz. pravoslavni verniki. V Marmaroš-Sigetu je bilo okoli 40 oseb radi pravoslavja obsojenih na mnogo let ječe. In potem si upa kdo govoriti o katolikih v Srbiji. Iz Šmarije. V nedeljo je bilo na vasi oklicano, da bo popoldne dražba za semenj pri Zaviršku. »Denar bo pa kaplan vzel,« tako se Je končal oklic. Popoldne je bila res dražba in kaplan je vzel denar. (Odkar je umrl dekan, je namreč v Šmariji kaplan za dekana in za župana). Kaplan je dal tudi v »Slovenca« inse-rat — da bo v Šmariji semenj, kljub temu je bil semenj slabo obiskan. Šmarski semnji pa bodo še slabši, ako se bo postopalo tako, kakor sedaj. Razni kupci so prignali prašiče in so iztožili — kakor vselej — na Škrjančevem dvorišču. Kaplan pa je ukrenil, da sc mora žival prepeljati na semanjski prostor. Tam pa ni bito nikake ograje, kar je za trgovce gotovo nerodno, ker prašičev vendar ne more privezati. Na ta način se odganjajo iz Šmarije še tisti sem-njarji, ki k nam pridejo. Telovadno društvo Sokol v Domžalah je imelo dne 8. svečana t. I. svoj redni občni zbor, kateri se je dne 7. majnika t. 1. sledeče konstituiral: Starosta br. Andrej Slokar, podstarosta br. Tomo Petrovec, načelnik br. Josip Gašperin, tajnik br. Rado Hočevar, blagajnik br. Franc Kuhar, odbornikom pa bratje Josip Adamič, Alojzij Cerar, Ignacij Javoršek in Milan Jenčič. Požar. Dne 5. t. m. popoldne izbruhnil je pgenj pri posestnici Uršuli Tomazin, občina Raka. Požar je v kratkem času vpepelil vsa gospodarska poslopja Tomazinove, namreč hišo, hlev za živino in svinjak, pod in shrambo za vozove. Dalje je ■zgorela posestniku Janezu Metelku hiša, hlev za živino, svinjak, kozolec in še dvoje drugih poslopij. Žrtev ognja je bila tudi ena krava, eno tele, en prašič, kakor tudi 120 K Uršule Tomazin in 390 kron njegovega denarja. Le pridnim domačim in tujim gasilcem se je zahvaliti, da se še niso vnela kakih štirideset korakov od požarja nahajajoča se gospodarska poslopja sosedov. Skupna škoda znaša 8000 kron, zavarovalnina pa samo 1400 kron. Zažgali so otroci. Raz streho je padel. Pred nekaj dnevi je padel 671etni krovec in posestnik Matija Gros iz Kainnega br- da v loskovi&lcj oblini raa strobo hleva sosednjega posestnika Franceta Grosa. Krovec je padel z višine sedem do osem metrov in je obležal nezavesten. Padec sta povzročili slabo pritrjeni lestvi, na katerih je krovec pokrival streho. Gros je kmalu nato na zadobljenih notranjih poškodbah umrl. Smrtna nesreča. Dne 6. t. m. je padel 60letni občinski ubožec Anton Gregorič iz Velikega vrha, v sodnem okraju Lož ix) nesreči raz podstrešje svojega stanovanja ter je obležal mrtev. Obesil se je. Pretekli četrtek zvečer se je obesil na omrežju okna svoje sobe v blaznici na Studencu tamošnji varovanec Janez BonČar. Obesil se je na rjuhi. Vlom In tatvina. Koncem , preteklega meseca je bito vlomljeno ponoči v župnišče v Godoviču. Vlomilec je poskušal najprej vlomiti kuhinjska vrata s sekiro, kar pa se mu ni posrečilo. Nato je vlomil s pomočjo lestve, po kateri je splezal »Prav čisto nič... Kako lepo postavo imate... in polno obličje z belo poltjo... in vse drugo.« Posredovalka je prihajala v zadrego. Stičkin je bil istotako v zadregi in je sedel k njej. »Dopadali bi se še sila dobro kakemu moškemu,« je rekel. »Če dobite resnobnega, poštenega, varčnega moža, pa mu lahko pri njegovi plači s prispevkom svojega zaslužka celo nenavadno dobro dopadete in živite z njim v najlepši duševni složnosti.« »Oh, kaj ne poveste, Nikolaj Nikolajevič ...« »Kako to? Ne razumem ...« Sledil je kratek molk. Stičkin se je hrupno useknil, posredovalka je zardela, ga pogledala osramočeno in vprašala: »In koliko pa dobivate Vi plače, Nikolaj Nikolajevič?« »Jaz? Petinsedemdeset rubljev, brez gratifikacij. Vrh tega imamo še dohodke pri stearin svečah in pri zajcih.« »Hodite tudi na lov?« »Ne, zajce nazivljamo pri nas potnike, ki potujejo brez voznih listkov.« Pretekla je še ena minuta med molkom. Stičkin je vstal in začel razburjen stopati po sobi gor in dol. »Mlada ženska, to ni nič zame,« pravi. »V letih sem že in potrebujem skozi okno prvega nadstropja na hodnik. Tat je bil željen najbrže samo denarja, ker je preiskal vse predale in omare, našel pa je samo šest kron v neki puščici in za kaki dve kroni drobiža v nekem mošnjičku. Dalje je odnesel par čevljev z gumijevimi podpetmki. moder dežnik, salamo. okrog enega kilograma sladkorja in lonec z mlekom. Na dvorišču je tat mleko popil in je pustil tam lonec in ukradeni sladkor. Vlomilec Iz Kranjskega aretiran v Kairu. V Kairu je bil v začetku marca aretiran radi goljufije človek, ki je identičen, kakor se je dognalo, z 291et»im, radi vloma in radi telesne poškodbe obsojenim ključavničarskim pomočnikom Karolom Podlesnikom iz Zagorja na Kranjskem. Podlesnik, ki je bil radi raznih pre-greškov kaznovan že na Dunaju, v Gradcu in Trstu, je pobegnil dne 28. oktobra preteklega leta iz Dunaja, potem ko je izvršil več vlomov in tatvin. Podlesnik je tudi hudo na siunu, da je dne 28. oktobra p. 1. izvršil vlom v gradu vojvodinje 01-denburške pri Erlagu blizu Dunaja. Odnesti je takrat več tisoč kron. Podlesnik je tudi na sumu, da je izvršil dne 11. oktobra p. 1. vlom v cerkvi v Aschmeritzah. Tam je bito ukradeno različnih stvari za 1100 K. Pri Podlesniku so našli več vrednostnih papirjev, ki so bili ukradeni pred daljšim časom vojvodi Orleanskemu; tatvina je bila svoj čas izvršena v Palermu. ♦ Velikanski potres v Siciliji. Dne 8. t. m. je bil v Cataniji v Siciliji velikanski potres, vsled katerega se je podrto veliko hiš. Vseh človeških žrtev je več sto. Železniške proge je potres, ki je trajal šest sekund, popolnoma razdejal. Rešilna akcija je bila takoj na delu. Linera, kraj, ki je imel nad tisoč prebivalcev, je porušen do tal. Skoda je ogromna. Ljubljana. — »Kaj hočete še več!« Tako bo vzkliknil vsak, ki bo danes vzel v roko »Bodečo Nežo«. Slovenci živimo v malih razmerah in nemogoče je konkurirati z našimi sosedi. Resnica pa je, da je »Bodeča Neza« cenejša in v mnogem boljša, nego razni nemški in drugi listi, ki prihajajo k nam. Kaj se more zahtevati za 6 vin. Ali ni to svota, ki jo lahko potoži vsak z veseljem in s tem podpre list, ki šiba napake našega j«vncfr« in domačega življenja. Le poglejte, kako bode »Bodeča Neža« na vse strani! Vlada, Albanci, diplomati, naši politiki, nemčurji, Italijani, pedagogi, klerikalci — vse dobite v »Bodeči Neži« za svoto 6 vin. — Iz Most. V Mostah se gradi vodovod. 2e zadnjič smo omenili, da izdeluje naprave za vodovod po hišah tvrdka Babnik. Nekateri posestniki, tudi naprednjaki, pa si puste od njega podati oferto, potem vprašajo neko tujo tvrdko, ta obljubi, da izvrši delo, dasi bi domača tvrdka izvršila delo za isto ceno in je večina tudi Babniku delo oddala. Zanimivo pri tem je, da so se našli naprednjaki, ki so šli agitirat proti domači tvrdki, ki dobro in solidno izvrši naročilo. To je naša zavednost! In potem se še trkamo na prsa — vpijemo: Živio in Na zdar! — Pojavi v Zagrebu. Zadnje čase se Je pisalo, koliko se v Zagrebu nemškutari. Seveda visoka hrvatska gospoda hoče biti nobl, zato soprogo v odgovarjajoči starosti... na ta način kakor ste vi... pošteno in zanesljivo... in tako vaše postave ...« »Oh, česa ne poveste ...« se heheta posredovalka in skriva svoj obraz, ki je škrlatno zardel, v robcu. »Kaj pa je treba tu še dolgo premišljati? Vi odgovarjate popolnoma mojemu okusu in mu vsled svojih vrlin sila ugajate. Jaz sem resnoben, preudaren možak, in če vam dopa-dam, pa... Brez ovinkov: dovolite, da Vam ponudim svojo roko za življenje!« Posredovalka se je jokala in smejala vse vprek in je trčila s Stič-kinom, kar je pomenilo privoljenje. »To bi bilo, to!« je dejal srečni iiadizprevodnik. »Sedaj mi pa dovolite, da Vam obrazložim, kakšno vedenje in kako življenje bi zahteval z Vaše strani . . . Jaz sem strog, pošten, resen mož, imam v vsakem oziru odlično mišljenje in želim, da ima moja žena istotako resno mnenje o življenju, da spozna v meni stvarnika sreče in me ima za svoje eno in vse.« Sedel je k nji in začel, globoko vzdihnivši, razlagati svoji nevesti svoja mnenja o domačem življenju in o dolžnosti žene. govori švabsko, namesto v hrvat- skem jeziku, ki je po mnenju mnogih učenjakov — eden najlepših na svetu. Te dni je neka hrv. družba na promenadi pri koncertu prav glasno kazala, da zna nemško. Obstopila je to družbo hrv. mladina — in jo prisilila, da Je odšla iz ulice. -t- Ali Je oblast slepa? V Zvez-darski ulici visi tabla »Handelsschule flir Mddchen«. Ali imamo v Ljubljani razven deželne trgovske šole za deklice še kakšno tako? Kolikor je nam znano, imajo ljubljanski Švabi nekak dekliški trgovski tečaj, katerega vodi gotovi Roger. Ne vemo kako se predrzne ta tečaj nadevati si ime »Handelsschule«, ko vendar vodja istega ni usposobljen niti za navaden trgovski tečaj. Zahtevamo, da napis takoj zgine, ker je izvešen j v sleparske namene in Roger gotovo ; za kaj takega od oblastnij ne bo do-| bil dovoljenja. — Občni zbor »Učiteljske Tiskarne« je danes ob 10. uri dopoldne. — Učiteljski in dijaški izlet na Jadransko inorje. Prijave za 1. izlet (28. in 29. maja t. I.) bo sprejemal še danes, v nedeljo, popoldne v park-hotelu Tivoli, kjer priredi ljubljanska podružnica avstrijskega mornariškega društva na korist ubogim in pridnim dijakom vojaški koncert, društveni blagajnik c. kr. poštni oficial Franc Levart. Pravico do izleta imajo razun dijakov in dijakinj in učnega osobja tudi člani mornariškega društva in pa roditelji. — Občinski odbor v Spodnji Šiški ima jutri, v pondeljek, ob 8. zvečer občinsko sejo. — Danes ob pol 12. je koncert v Zvezdi. — Prijateljica rož. V šentjakobski cerkvi so bile pretekli teden kar tri dni zapovrstjo ukradene sveže rože in cvetlice, ne da bi tatu prišli na sled. V četrtek okrog ene ure popoldne pa so zasledili v cerkvi neko brezposelno kuharico ravno v tre-notku, ko je nabrala z oltarja za kake tri krone rož. Prijateljico rož so aretirali in jo izročili okrajnemu sodišču. — Nesreča. Predvčerajšnjem je neki avtomobil povozil 14Ietnega sina tovarniške delavke Josipa Petriča. Deček, ki je zadobil znatne poškodbe po životu, je bil prepeljan v deželno bolnico. — Amerikanca. Policija je aretirala na tukajšnjem glavnem kolodvoru hrvatska delavca Pavla Bogoviča in Franca Viašiča iz Vivo-dine, ker sta jo hotela pobrisati v Ameriko, ne da bi imela za pot določene listine. — Umrli so v Ljubljani: Marija Lebar, posestnikova žena, 29 let. — Peter Rigler, posestnikov sin, 4 mesece. — Marija Gillich, šivilja, 28 let. — Anton Pižem, delavčev sin, 8 let. — Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal g. Štipko Štekar 3 K, dar gosp. Miroslava Mrevlje, ker se ni mogel udeležiti slavnostnega večera na čast g. Marije Mahorčičeve, bivše večletne tajnice C. M. podružnice v Ajdovščini. Gospod F. Sakser je poslal dar Amerikancev Fran Juvančiča in Ernest Humerja v znesku 23 K 20 h. Zvestima rodoljuboma iskrena hvala. — Prva češka splošna delniška zavarovalnica na življenje v Trstu je poslala 487 K 44 h kot zavarovalnino po pokojnem zavarovancu g. Alojziju Žihru, učitelju pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Pokojnik je dokumentiral s tem svojo veliko narodno zavest in požtrvoval-nost v korist obmejnim Slovencem. Ob skromnih dohodkih — tako velik dar! Prvi češki zavarovalnici na življenje pa ponovno priznanje za njeno točno in pošteno izplačilo zavarovalnine, s čimur se sama javnosti priporoča. Združeni moška in ženska šent-jakobsko-trnovska C. M. podružnici sta izročili glavni družbi lep znesek K 445:62 od »Jurjevanja« na Gradu; k temu znesku je dodal še gostilničar g. I. Breskvar 10 K, torej je prejela družba 455 K 62 h. Iskrena zahvala! — »Sokol« Moste pri Ljubljani vabi bratsko članstvo, da se po možnosti korporativno v kroju udeleži današnjega pešizleta br. društva »Sokol II.« Ker se bodo vadile na vežbališču redovne vaje, priporočamo ta izlet zlasti onim bratom nete-lovadcem, ki nastopajo v kroju. Zbiramo se ob polu 2. uri pop. pred garnizijsko bolnico. Na zdar. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljiibjani priredi ob vsakem vremenu skupno z društvenim pevskim zborom na praznik 21. t. m. poučen-zabavni izlet v Zagorje ob Savi. Pri tej priliki si nameravamo ogledati steklarno in vrhnje naprave tamkajšnjega premogokopa. Odhod iz Ljubljane od 7. uri 40 min. zjutraj. Ob 10. ogled podjetij in ob 1'. url kosilo. Popoldne ob 4. priredi društveni pevski zbor s prijaznim sodelovanjem tamošnjega seksteta v Sokolskem domu koncert, katerega vstopnina pripade ubožnemu zakladu občine Zagorje. Vstopnine 50 vin. za osebo. Povratek v Ljubljano ob 7. uri 50 min. Dotičnike, ki se nameravajo izleta udeležiti, vabimo, da priglasijo svojo udeležbo najkasneje do sobote 16. t. m. — Češka industrijska banka, podružnica v Ljubljani, naznanja, da prične poslovati dne 11. t. m. v me-zaninu Frančevega nabrežja št. 1. (Filipov dvorec). Od avgusta t. 1. naprej se bodo nahajali blagajnični in menjalnični prostori v pritličju iste palače v Stritarjevi ulici. — Priporočamo prav toplo vsem, ki ljubijo dobro kavo, Kolinsko kavno primes, ki slovi povsod kot najboljši kavni pridatek. Izvrsten okus, prijeten vonj in pa lepa barva so lastnosti, ki jih dobi kava od Kolinske kavne primesi. Ta kavna primes pa je obenem tudi pristno domače blago, in jo moremo torej tem bolj priporočati. — V mestni klavnici se je od 26. aprila do 3. maja 1914 zaklalo: 71 volov, 4 bikov, 6 krav, 218 prašičev, 183 telet, 50 koštrunov, 133 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 256 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 1 govedo, 130 telet, 92 kozličev. Opomnja: 4 goved z malimi zobmi. — Hči visokega severa, ali Turi, potujoči Laponec drama v štirih dejanjih iz večnega ledu Laponije dosegla je včeraj pri prvih predstavah v kinematografu »Ideal« najlepši uspeh. Krasni in velezanimivi so naravni prizori iz Laponije. Dejanje je jako nežno. — Tudi veseloigra »Lola v moški vlogi« v dveh dejanjih je močno ugajala in povzročila mnogo smeha. — Amerika-Evropa v zrakoplovu, ki se predvaja v Bachamaicrje-vem Grand Elektro-Bioskopu je res krasna filmska burleska in vzdržuje gledalca od početka do konca v nestrpni napetosti. Ta slika je vredna da si jo ogleda vsakdo in gotovo bode zadovoljen. — Loterijske številke. Dunaj: 45, 7, 83, 44. 8. III. slov. vsesokolski zlet v Ljubljani I. 1914 Zbirajte za zletni fond! Proračun znaša čez 120.000 K! Marsikateri izmed vas, bratje in sestre, se vpraša, kje bode finančni odsek zbral to velikansko vsoto ter tako kril vse stroške. Med vsemi drugimi dohodki tvorijo zbirke zelo važen del dohodkov in radi tega sc je že finančni odbor obrnil s prošnjo do cele slovenske javnosti do vseh društev in korporacij, da zbirajo za zletni fond ter tako pripomorejo k boljšemu gmotnemu uspehu. Posamezna sokolska društva in posamez-! ni bratje lahko v tem oziru storijo, j da ne bo ta prošnja zastonj. Ljubezen, s katero se vsi oklepate sokolske ideje in želja, da bi naš zlet kar najbolje uspel, vam bodo najboljši svetovalci, kako bodete v posameznih slučajih zbirali. Bratje delujte za stvar, ki nam je vsein skupna. Dober uspeh zleta v Ljubljani, bode uspeh vsega slovenskega Sokolstva in na vas, bratje in sestre je mnogo ležeče, da pripomorete k dobremu končnemu uspehu. Z našim zletom nismo prevzeli samo naloge, ki jo moramo častno in slavno dovršiti, ampak tudi nalogo, ki je polna odgovornosti in dela. Ako smo se odtočili za izvedbo tega ogromnega dela, se moramo tudi v resnici zavedati, da gre tu v resnici za stvar ogromnega obsega in z vsemi močmi se moramo pobrigati za to, da jo tudi srečno izvedemo. Mi vsi vemo v kako težkih razmerah živimo, toda to vse nas ne sme delati majhne in obupljive, ampak nas mora združiti moralno, da hočemo delati v korist celega naroda. Naloga, katero moramo dovršiti, je ogromna in radi tega računamo na vašo pomoč. Vežbališče za III. vsesokolski zlet bo stalo na prostoru poleg Dunajske ceste za t. zv. Bežigradom. Dohodov na vežbališče bo več in sicer: po Samotni poti, pot za Bežigradom, z Dunajske ceste in od šišenske strani. Vežbališče bo stalo okroglo 100.000 K. Z zgradbo vež-bališča se bo pričeto v zač. junija. Na vežbališču bo prostora za 20.000 gledalcev in za 2650 telovadcev. Z vežbališča bo krasen razged na naše gorenjske gore in Kamniške planine — tako da bo ta panorama ostala našim gostom v najlepšem spominu. Okoli vežbališča bo v zlet-nih dneh pač naj bolj živo. Oživljena pa bo tudi cela Ljubljana, za katero bo vsekokolski zlet velikega gospodarskega in narodnega pomena. Za- to je dolžnost vseh, da sodelujemo s Sokolom, da ca podpiramo In da se pripravljamo na velike slavnostne dni. Sokolska razstava se vrši ob priliki 111. vseslovenskega sokolskega zleta. Razstava se vrši v dvorani Mestnega doma od 2. avgusta do 20. avgusta 1914 in bo imela zgodovinski značaj. Razstave se bo udeležilo samo slovensko Sokolstvo. Vstopnica v razstavo bode znašala 50 v, z znakom 20 v. Izide tudi poseben vodnik po razstavi, kateremu bode dodana kratka zgodovina slovenskega Sokolstva. Opozarjamo društva, da pravočasno vrnejo jim že poslane vprašalne pole. Posameznike pa, ki imajo mogoče sokolske predmete zlasti iz starejše dobe, prosimo, da jih dajo na razpolago razstavnemu odseku. Trst. ITALIJANI SE PRIPRAVLJAJO. Trst, 8. majnika. Petkov »Piccolo della sera« prinaša vest, da skličejo Italijani za nedeljo v Poiiteamo Rossethi shod proti dogodkom prvega majnika. Shoda samega in protesta Italijani najbrže ne pripravljajo, pač pa jim je na tem. da bodo v nedeljo poskušali po shodu zopet s kakšnimi zavratnimi napadi na mirne Slovence. Shod se bo vršil ob desetih in pol predpoldne. Od tam bo drhal korakala bržkone proti obokom pri Chiozzi ter «mirno vršila« nadaljevanje protestnega zborovanja po ulicah. Verjetno je, da bi se znali divjaki spraviti zopet na kateri slovenski lokal In tudi na naše ljudi. Razumljivo je pač, da ne bodo pobalini držali svojih rok križem. Slovenske rojake torej opominjamo, da se v nedeljo po ulicah vedejo mirno in dostojno, kajti tudi najmanjša besedica bi lahko dala povod velikim prepirom, pri katerih bi Italijani izkoristili priliko In lahko nabili ali celo ranili Slovence. Sedem dni hujska »Piccolo« italijanske meščane s tem, da prinaša vesti o protestih v kraljestvu. IVU smo že povedali, da je to samo indirektno podžiganje. In imeli smo prav, zakaj Italijani so pripravljali za danes zborovanje, ki bi znalo privesti marsikoga v neprijeten položaj. Radi bi se maščevali zaradi Morterre in Miazzia. Našim ljudem priporočamo torej pozornost in hladnokrvnost. Dopisnikom I Vsa naznanila in sporočila, ki so namenjena pod rubriko »Trst« naj se vržejo v kaseto podružnice uredništva »Dneva« v Trstu, ulica sv. Frančiška št. 2, II. Društvom, kakor tudi posameznikom priporočamo, da pišejo samo na eno stran Usta ln sicer s črnilom. Na dopise brez podpisov se ne bomo ozirali in pojdejo v koš. Tržaška društva naj ne pošiljajo naznanil evojlh prireditev v Ljubljano, temveč naj se poslužujejo kasete. Ni pa treba za naznanila čakati zadnjega dneva. Uvrščeno bo le tedaj, če bo dovolj časa, da ne bo lzbegavanja nikjer. Prosimo, naj se to uvazuje, da ne bo nepotrebnih pritožb! Podružnica uredništva »Dneva« v Trstu. Sama žalost! One dni je pisal »Piccolo« zelo navdušeno o albanskih zmagah in kričal z velikimi črkami, kakšen poraz je doletel Epi-rote. Zdaj, ko se je stvar zaobrnila in je zavladala v Albaniji anarhija, si Je privoščil »P.« le kratko, enoko-lonsko vest z majhnim napisom in kratkimi besedami, pa še brez informacije o položaju; pravi samo, da »postaja položaj za Albance nekoliko težaven«. Samo težaven? Saj ima isti »Piccolo« drugekrati točne in dobre informacije iz Albanije, kaj pomenja torej, da je postal kar naenkrat previdnejši v izrazih in iz-branejši v besedah? Ali žaluje mogoče zaeno z Berchtoldom? Ne. L Dunajem ne sočuvstvuje, pač pa joče z Italijo, ki ima celo Albanijo v zakupu in je zato poraz Albancev tudi poraz itallijanskega vpliva na albanske razmere. Eh, da, težki so časi ko mora človek pisati o neuspehu tistih ljudi, za katere mu bije srce kakor n. pr. »Piccolu«! Manifestacije nadaljujejo. V Piacenzi so se zbrali dijaki pred U-cejem in gimnazijo ter prav po italijansko tulili. Celo karabinerji so morali poseči vmes. Aretiranih je bilo več študentov, za katere pa so takoj intervenirali senatorji. — V Rovigu in Adriji so dijaki štrajkali. Vrhunec so dosegli kadar je z magistrata spuščena trikolora z žalnim trakom. Protestirala so tudi mesta: Pisa, Ferrara, Spežzia, Correggio in Salerno. V teh krajih ni zaznamovati posebnih pretepov in incidentov. Manifestirali pa so tudi študenti v Benetkah, ki so se zbrali na trgu San Marco. Stražniki so poskušali demonstrante razkropiti, pa ni slo. /ali se niso v Benetkah nič. Za . iiuestacijo so prišli celo študenti iz Padove, vseučiliščniki in gojenci visoke trgovske šole. Seve, so bili vsi ti drago plačani. Torej prisiljena »manifestacija«. — Videmski dijaki so tudi protestirali. Imeli so zborovanje v Telovadnem društvu, in obhodili mesto. Hujšega ni bilo. Zažgali so seveda avstr, zastavo. Tudi uspeh. Na četrtkovem občnem zboru pekovske zadruge se je vprvič razpravljalo v slovenskem jeziku. Sklenilo se je, da morajo biti vsi društveni akti dvojezični. Smrt na ulici. V četrtek zvečer Je šel neki mož po trgu della Na-zione. Nenadoma pa se Je zgrudil na tla. Blizu stoječi ljudje so takoj poklicali zdravnika z rešilne postaje, ki je ugotovil, da je nesrečneža prijela slabost radi notranje bolezni v pljučih. Prenesti so ga hoteli v bolnico, pa je že medpotoma izdihnil. Ker niso našli pri njem nikakršnih dokumentov, so ga prenesli v mrtvašnico k sv. Justu. Strup in protistrup. V ‘Četrtek popoldan je prišla v neko mlekarno v ulici Acquedotto I4letna Rozina S., stanujoča v ulici Conti. Naročila si je kozarec mleka in vlila vanj doso oetove kisline ter vse to popila. Kmalu zatem je začela tožiti, da ji vije v želodcu. Obveščena zdravniška postaja je poslala v mlekarno zdravnika, ki ji je želodec izpral in jo rešil nevarnosti. Prepeljali so jo v bolnišnico. Motorni čoln v nevarnosti. Sinoči so bili ob enajstih ponoči obveščeni piloti, da je neki motorni čoln v nevarnosti ker ne more naprej radi defekta pri strojili. Na lice mesta je odplul »Audax«, ki je čoln srečno privlekel v pristan, kjer je bil na varnem. Aretacija radi tatvine. Predsi-nočnjim Je bil aretiran težak Karel Cusman iz Tržiča. Dolžili so ga tatvine, ki jo je izmaknil urarju Spitzu v ulici delle Poste med časom, ko je slednji pustil izložbeno okno za hip odprto. Ura Je bila vredna 4 K in Cusman se bo zaradi te majhne svote še bridko kesal. Na zahtevo ekspedicijske tvrdke bratov Metzner je bil aretiran uradnik Josip O. Vodstvo tvrdke trdi, da je O. ponarejal pečate in prodajal blago v Tržič kar na svojo roko, ter tako soleparil tvrdko za 948 lir. Uradnik taji. S kamenjem. V četrtek popoldne se je zglasil na zdravniški postaji učenec Just Var in, stanujoč v ulici del Rivo št. 18, ter pokazal rano, kt m« lo \e priradejal kamen. To je sad vzgoje italijanske mularije. Pes jo je ugriznil. Deklico G. Gattinani je ugriznil v ulici Dante Alighieri v levo roko neki pes in jo precej hudo ranil. Stariši so prinesli otroka na zdravniško postajo, kjer je zdravnik deklico obvezal. Priporočila je svojo dušo... Predvčerajšnjem proti večeru je stopil v ljudsko kuhinjo v ulici Ar-cata človek, petinštiridesetih let in zahteval jedi. Prinesli so mu zahtevano porcijo. Mož se je lepo najedel, nato si je pa prav komodno popravil obleko in odšel. Prestrašena gospodinja ga je dotekla na vratih in ga ustavila: »Slišite, saj še niste pla- čali!« Malomaren pogled. »Plačal? Tudi ne bom. Ali vam ni po volji? Bo pa drugače.« In je segel v žep. Zena pa v jok. Na njeno kričanje so pritekli delavci in poklicali straži) ka Lastnica ljudske kuhinje je možu postave razložila svoj težek položaj in mu rekla: Že sem priporočila svojo dušo... Ko je končala, je policaj in-dividuja prijel in ga odpeljal na ko-misarijat. Tam se je najprej napačno legitimiral. Pri zasliševanju pa se je izdal, da se piše Sever in da je doma iz Idrije. Bil je tudi že večkrat v zaporih. Da ne bi bilo velikih presledkov, so ga peljali vanje še enkrat. Padec. Nekaj j>o eni popoldne je popravljal zidar Avrelij Quarguali neko hišo v ulici Bosco. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padel iz četrtega nadstropja na tla. Težko poškodovanega je obvezal zdravnik z zdravniške postaje. — Taki padci pa niso prijetna zabava! Nesreča na parniku. 431etni težak Ludvik Andreattini je imel v petek popoldne opravka na krovu nekega parnika v prosti luki. Breme, ki ga je nosil, pa je padlo nanj in mu poškodovalo levo nogo. Spravili so ga v kočijo, ki ga je prepeljala na zdravniško postajo. Shod v Mavhlnjah. Danes, v nedeljo ob pol 11. dopoldne priredi na-brežinska skupina N. D. O. javen društven shod v Mavhlnjah na Sokolskem trgu. Govori tajnik Slavoj Skrij o položaju slovenskega delavstva v nabrežinskem okraju. parkrat prehodil ulico, zagleda nenadoma ob bližnjem zidu plazečo se senco, ld se je preplašeno stiskala k zidu in se pomikala naprej. Rudež ni imel ravno nujnega opravka, zato se je tej senci prav počasi in previdno približal. Blizu neke trgovine pa se je senca nepričakovano hitro Izpremenlla v telo. Tudi telo ni ostalo na mestu. Stražniku se je vse to počasno pomikanje zdelo sumljivo in je nočnega neznanca pozval nekoliko korakov za seboj. Nedolžna duša je mirno korakala za možem postave. Prišla sta lepo do pol. komisa-rijata in vljudno stopila v komisarjevo sobo, kjer se je neznanec legitimiral za 20letnega klesarja Mihaela Bisala iz Kopra, sedaj stanujočega v Trstu, pa ne v posebnem kvar-tirju, temveč v ljudskem prenočišču v ulici O. OozzI, kjer je stanovanje cenejše. Odprt rold. Rudež 6e je povrnil na svoje inšpekcijsko mesto In stopil mimogrede še enkrat po ulici S. Giacomo. Poskusil je privzdigniti rolo trgovine v hiši št. 18., in zapazil na svoje veliko začudenje, da je že odprt. Ker mu pa ni šlo v glavo, da bi odpirali v Trstu trgovine že ob dveh zjutraj, Je rolo privzdignil in skozi odprtino se je prikazala košata glava. Ponesrečeni zasačenec se ni nadejal policaja. Bil Je bolj pogumen kakor ona prejšnja senca in se je pripravil na beg. Pa ni šlo. Policaj je izdrl sabljo in zažvižgal, nakar mu je prihitelo nekaj redarjev na pomoč. Mož košate glave ni sedaj več mislil na beg. Pustil se je ukleniti in šel na koml-sarijat. Tam so mu pretaknili žepe, v katerih so našli 96 kron in 72 vin., ki so bile posledica obiska v trgovini. Individij se piše za Filipa Lon-za, doma iz Kopra. — Da pa ne bo prodajal dolgega časa z nočnimi obiski po trgovinah, so ga poslali za iz-premembo zraka v špehkamro. ORIJENTALSKE ŽELEZNICE. Belgrad, 9. maja. Vprašanje orl-ientalsklh železnic je dospelo na mrtvo točko: Avstro-Ogrska je že stavila svoje zadnje predloge, ki jih Srbija ni sprejela in ravnotako je tudi Srbija stavila svoje zadnje predloge, ki jih Avstro-Ogrska ni sprejela. Časopisje enodušno zahteva da srbska vlada čisto nič več ne odneha, ker Ima v rokah moč, rešiti vprašanje na način, ki bo najbolj odgovarjal Interesom Srbije. To je znano tudi Av-stro-ogrskl, ki dobro ve, da srbski železniški upravi nihče ne more za-braniti, da zgradi vzporedno železniško progo In zato je pričakovati, da se Izvrši v kratkem odkup prog družbe orljentskih železnic, v kolikor teko po novem srbskem ozemlju, po srbski državi. Mali oglasi. Beseda I vinarlev. Na]maa|SI znesek BO vi* narlev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko M vinarjev. — Pri mallb oglasili ni nič popasla In se plačujejo vnaprej: zunanji loserend v znamkah. Zaključek malih oglasov ob fi. uri zvečer. Moderce, iz prošle sezone v vseh velikostih in cenah prodaja za polovično ceno modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V zalogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike. Če želite najboljši ln naj novejši bivalni etroj „PFAIT“ s pismeno lOletno garancijo sl oglejte pred nakupom specialno trgovino tvrdke i«ar. vok Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije). Cenike pošljem brezplačno. Portal za trg. lokal modern s tremi rolo in senčno plahto se za vsako ceno proda. Naslov v »Anončnl ekspediciji v Ljubljani." Danijel Zupanc trgovina z zlatnino, srebrnino in urami Ljubljana, Sv. Petra cesta 8 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstne zlatnine, srebrnine in ure po jako nizkih cenah. — Vsakovrstna nova deta in popravila se v lastni delavnici po najnižjih cenah izvršujejo. Lastna izdelovalnica zlatnine in srebrnine. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DELEGATI SO SE »IZKAZALI«. Budimpešta, 9. maja. V zunanjem odseku v delegacijah je po daljši debati v kateri je Berchtold zopet govoril bil z U proti 4 glasovi sprejet proračun in odobren dispozicijskl fond. (To ie tisti fond Iz katerega so se podkupovali poljski poslanci in Iz katerega so dobivali tudi Mladočehi za volitve in ki se sploh za razna podkupovanja uporablja. In poslanci so dispozicijskl fond odobrili!) In potem Imajo ti ljudje še pogum govoriti o dr. Švihl! VOJNA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. Razmere ln položaj, vse nejasno. — Posredovanje menda nima uspeha. Vojna neizogibna. Washington. 9. maja. Zadnje čase je položaj v Mehiki silno nejasen. Odkar so latinske (južnoamerlkan-ske) republike ponudile posredovanje med nasprotnikoma, od takrat Amerlkancl ne napredujejo temveč Dočivaio v Veracruzu; tudi o Huer-tovih akcijah ni ničesar slišati. Proti Huertovlm četam se bijejo pa še vedno ustaši, ki nočejo pristati na premirje, temveč se brez počitka bližajo Mehiki. Tujci se izseljujejo pod angleškim protektoratom. Posredovalna akcija ne napreduje in Združene države se brez prestanka pripravljajo na v<>in0' ki grozi ne-i/ocihno in bo v kratkem otlcielno napovedana. Dve nemški ladji sta na poti v Mehiko z munlcljo in orožjem za Huerto. Amerlkanske ladje so dobile povelje, da ne pripuste izkrcanih Na zapadni obali Mehike je Huerta dal svetilnike ugasniti. ITALIJAN ŠE VEDNO ZBUA. Rim 9 maja. Iz Italije prihajajo dolga in’široka poročila o Italijanski točo« radi tržaških dogodkov. Po-K se med seboj, da je kar veselje. Mašinlst (izurjeni monterji ali ključavničarji, zmožni vseh tovarniških popravil imajo prednost) in korespondentinja, zmožna slovenščine, nemščine in italijanščine, kakor tudi slovenske in nemške stenografije, samostojna starejša moč, se sprejmeta takoj. — Plače po dogovoru. Ponudbe: poštni predal 54, Ljubljana._________________________ Proda se po ceni, skoraj čisto nova popleskana streha, za vrtno utico (lopo). Ogleda se je lahko v vili Cesta na Rožnik št. 5. 2 postelje, 2 nočni omari, 2 umivalnika. I visoka omara, I vana za sedeti. 2 miee. ie takoj za prodati. Več se izve Gledališka ul. št. 7, III. vrata 10. Sprejme se spreten urar z vsemi pravicami kot poslovodja v večjo trgovino. Prosilci s kavcijo imajo prednost. Ponudbe pod »Pošten urar* na „AnonCno ekspedicijo" Hočevar v Ljubljani. Enonadstropna trdno zidana hiša s poslopjem v dvorišču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru glavnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino. Več pove Posojilnica v Šoštanju. Kje kupujete škarje, britve in žepne nože? Pri brusaču J. Kraiger-ju, Ljubljana, Zidovska ulica. On Je umetni In fini brusač Pf z električnim obratom. NOVO! NOVO! j Zaloga pohištva .Javor I g Ljubljana, Rimska cesta štev. 16 g ■ priporoča slav. občinstvo »voj, ladolk« »*r UvrMtev vsoh ml- ■ I žarah Ih del kakor opravo hotelov, prodajale«, izložb, ■ , vsa stavbna dela i. t. d. Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami. ■ žl>a. a Glava izdajalka. Trst, 8. majnika. V petek se je že navsezgodaj sprehajal stražnik Franc Rudež po ulici S. Giacomo in monte. K.9 |e ANARHIJA v ALBANIJI. Rim, 9- »naia- v Albaniji bijejo Eplroti Albance, da je veselje gledati. Da bi ne poteklo preveč žlahtne albanske krvi, se dela menda nato, da bi Avstrija ln Italija naprp vlil v Albaniji mir. Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami. Najnižje cene Točna postrežba. mm Nc VIII 201/14/2 i pri c. kr. okrajnem sodišču v KJubJJanl sta po prošnji la-stnice Jožefe Vodišek, posestnice iz Spodnje Stike, b. št 156 m 223 na pro-dij po Javni dražbi sledeči nepremičnini, za kateri ste se ustanovili pristavljeni izklicni ceni in sicer a) hiša št. 156 v Spod. Šiški z drvarnico, dvoriščem In malim vrtom parcela št. 457/2* za Izklicno ceno 11-00« m, b) hiša št. 888 s vdjjim vrtom v Spod. 6l*ht *» **fe cno «®no 0.000 K. Dražba se bo vršila dne 1». m»Ja 1914 ob 10. uri dopoldne pri PGdp^ajm^odišču ^°blp*^‘ačetkom dražbe položi« kot varščino de- dd PonudbeCpod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim iinniimm ostaneio njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Draž-Eo kkupilo je vplačati pri sodišču v 14 dneh od dražbenega potrdila raču-nieno s 6*/o obrestmi od Istega dneva naprej. Dražbene pogoje je mogoče vpogleda« pri podpisanem sodilču v sobi št. 3&. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 21. aprila 1914,