\z poglavja o narodnem gospodarsfvu. Iz jugoslovanskega lesnega trga. Italijanska lira vedno pada in to denarno padanje ovira izvoz našega lesa v Italijo. Ako še bo lira dalje časa lezla navzdol, l>o prišlo do popolnega zastoja našega lesnega izvoza na Italijansko.. Dvig našega dinarja tudi zdatno ovira našo lesno trgovino. Na vsak način pač moramo skrbeti za to, da nam ostane italijanski les ni trg ohranjen še v naprej. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da bo prišla naša lesna trgovina v zelo resen in nevaren položaj, ako bo italijanska lira še naprej šla rakovo pot in bo naiš dinai raštel. Upoštevati je treba tudi našo novo carinsko tarifo, ki ima zelo kvarljiv vpliv na naš lesni trg. Nova carinska tarifa namreč dovoljuje prosti uvoz drv v naše pokrajine. Ravno Rumunija bo s svojim kurivom potom konkurence v naši državi delala lesnim trgovcem velike neprilike in težave. Na izvoz našega sirovega lesa so udarjeni v zadnjem 5asu od državne strani tako visoki izdatki, da ta ne pride niti v poštev. Državna oblast je zavrla izvoz siravega lesa predvsem radi tega, da je zaščitila naše žage. Izvoz bukovega sirovega lesa j€ popolnoma izključen in to radi tega, ker roba od tako neznatne kakovosti in pri nizki ceni ne more prenesti vseh mogočih stroškov in izdatkov, ki so združeni z izvozom. V Italiji srečujejo izvozničarji našega bukovega lesa: avstrijsko. čehoslovaško, rumunsko in rusko konkurenco. Bi že bil pač čas, da bi naša vlada sklenila trgovinsko pogodbo s Španijo. Ako bomo radi padca lire in porasta dinarja izgubili italijanski lesni trg, potem bi nam še ostala edina Španja, ki rabi zelo veliko raznega lesa ter ima stalno ter zadovoljivo valuto. Iz ravnokar omenjenega je pač razvidno, da je položaj na našem lesnem trgu presneto opasen. Vlada bo morala napovedano znižanje prevozne tarife bržkohrž uresničiti, sicer bo to prepozno. Izvoz našega lesa na Francosko je zelo malenkosten. Naše lesno blago še v majhnih partijah roma v severno Francijo. Veliko povpraševanje je po našem Irdem lesu. Grčija in severna I Afrika uvažata vedno le slavbeni les, pa tudi v teh dveh ! državah ovira naše lesne izvozničarje: avstrijska, čehoslovaška, rumunska ter ruska konkurenca. Naša lesna trgovina z Madžarsko je popolnoma v zastoju. Uporaba našega lesa v državi sami je v zadnjem času zelo poskočila in to predvsem radi oživljenja stavbene podjetnosti po naših večjih mestih. Kakor smo že zgoraj omenili, mrcvarijo in unidujejo našo lesno trgovino njeni štirje glavni sovražniki, in ti so predvsem: Narašoajoča vrednost dinarja. Komaj se je našim lesnim trgovcem posrečilo, da so pri v€likih zgul>ah porastu dinarja približali lesne cene, jih je zadel v najbolj živo padec lire in naši izgledi na izvoz v Italijo so splavali po vodi. Tretji sovražnik naš^a lesnega izvoza je nova carinska tarifa. Nova carinska tarifa je popolnoma zavrla izvoz lat n štafelnov, ker je na to robo udarjenih preveč izvoznih in carinskih stroškov. Po novi carinski tarifi znaša namreč izvozna carina za late ter štafelne 20 zlatih dinarjev pri 100 kg. Na ta način je namreč izvoz gla\Tiega stavbenega blaga, ki je šlo poprej v Určijo in severno Afriko. onemogočen. Radi naše nove carinske tarife bogatijo rumunski lesni trgovci, ki so sedaj zagospodarli na poprej naših lesnih tržiščih na Grškem n v severni Afriki. Četrti sovražnik našega lesnega trgovca je previsoka prevoznina na železnicah. — Na našem lesnem trgu vlada zadnji čas popolna tišina. Trgovina z drvaini je v popolnem zastoju. Z našega žitnega trga, Naš žitni trg se je začel zadnje dni nekoliko bolj živahno razvijati, a pravi promet z žitom se še ni začel m to radi deževnih nalivov. Pospravljanje žita z njiv se je radi deževja zakasnilo za dobra dva tedna. Trgovina s pšenico je precej omaliljiva. Cene se nekaj časa utrdijo, nato zopet poslabšajo, vojbčem pa se gibljejo pšenične cene navzdol. iPonudba pšenice je velilca, a trgovci sedanjim cenam nič kaj ne zaupajo, ker so uverjeni, da bodo cene pšenici znatno padle. Koncem zadnjega tedna so začeli pšenični producenti ponujati pšenično blago po znižanib. cenah. V Bački je tudi nastopilo znižanje pženičnih cen, in sicer je padla pšenica od 300 na 280 D. Kljab temu znatnemu padcu se večji žitai trgovci vedno odlašajo z nakupom večjih-količin. Trgovci se izgovarjajo na Madžare, Id so vrgli na naš žitni trg svojo novo pšenico in jo ponujajo od 80 kg kvalitetne teže paritetno Čakovec ali Ljuibijana po 315 D. To je prilično povoljna cena ako upoštevamo dejstvo, da je madžarska pšenka glede kakovosti boljša nego naša. Ne smemo pozabiti, da so letos na Madžarskem zelo veliko naželi in bo letos madžarsko žito naš zelo ne- varen konkurent. Na našem žitnem trgu se je žalibog pojavilo tudi rumunsko blago. Radi izborne žitne letošnje letine na Madžarskem in v Rumuniji bodo naše žitne cene gotovo padle. Razven letošnje pšenice ponujajonaši žitni trgovci velike množine nove moke iz bačkih mlinov, in sicer prvovrstno robo po 490 do 495, srednjo nularico po 480. Tudi cene moki niso stalne, ker vpliva na nje padanje pšeničnih. Promet s staro moko je srednji. Po ječmenu in to posebno po onem za pivovarne, je pjTecejšiije povpraševanje. Trgovinske pogodbe za pivovaniiški ječmen so bile že vse sklenjene meseca junija in radi tega cveti sedaj zelo trgovina z je&menom za ozimino, kojega letošnji pridelek je mnogo glede količine in kakovosti boljši od lanske žetve. Pivovarnarji trdijo, da je letošnjega ječmena za proizvod piva manj nego lani in radi tega dejstva bodo morali uvoziti nekaj pivovarniškega ječmena iz drugih držav. Po ovsu povprašujejo precej in to predTsem za domačo uporabo. Letošnja ovsena želev je precej zaostala radi deževja in še ni za prevažanje. Po koruzi je povpraševanje živahno. Največ koruze se uporabi doma, le manjše količine se izvozijo. Celo koruzi so padle cene za S—7 in pol pare pri 1 kg. Trdijo, da se bodo cene koruzi znatno znižale, kakor hitro bo prišla na trg Ietošnja žetev. Žitne cene so sledeče: Pšenka iz Bačke 78-79 kg težka za avgust 280—285 D, za avgust—september 280 D. Ječmen za pivovarne 66-69 kg teže 240—250 od postaje. Ozdmri 62-63 kg 180—185. Oves še nima prave cene in tako povprečno ga ccnijo na 220 D. Bačka koruza 185, sremska 185—190, pariteta Zagreb 205—210 D. Domača moka nularka pariteta Zagreb 560—570, italjanska franko Zagreb 520—530 D. Otrobi v vrečah po 185 D.