štev.
Novo iiiCHto, 5. februarja 19()1>.
XXV. letnik.
DOLENJSK
E
NOVIC
.vE
Izhajajo vsak petek; ako jo ta dan praznik, pa (ian [miTrej. — Cena jim je s iJoStniiio vred za celo leto iiai»rcj 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in dru^e erroiiske držare znaša 3'50 K. za Aiin*riko j»a 4 50 K. Dopise sprejema nrcdniStvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajee nasi, v Novem mestu.
Gospodarstvo.
Več krme!
Lanska suša nam je prizadela ugrorano škodo, 'IVpeli najbolj trawiiki pa tudi (initje krmske rastline. Vsled tega By je pridelalo tako mulo krme, da je sedaj manjka, V premiuijfili liievili mora živina stradati, da prebije letošnjo zimo.
Ti» pomanjkanje krme nam bodi opomin, da se je poprljtii pridelovanja krme s podvojeno silo. Saj je zadtistna l^rma gUvna podiafça ne le dobri živinoreji, ampak sploli ^semii ^oHpodarstvii.
Kdor ima dnsti zemlje naj prideluje več detelje kakor <i"8edaj. Prav Utos se je v našem kraju pokazalo, da so ^If^telje najboljie krmske rastline v sušnili letih, ker jim ®ii8a ne more tako do živega kakor travniškim rastlinam. í^)8ebno nemška detelja se je izkazala za trdno proti suši, ker gre s svojimi koreninami globoko v Kemijo.
Prepriùali smo se laliko pa tudi na travnikih, da bo dali gnojeni travniki vzlie suši b()tjše košnje kakor ne-gnojeni. Kes je sirer, da ni prišel gnoj ob lanski suši dii popolne veljave ali iitinek njegov se je vendar le poznal. I" to nas naj nadalje spodbuja, da iščemo v gnojenju boljših vspeliov. Posebno mali posestniki, kakorsnib je iiajveć pri nas, moremo z gnojenjem travuikov in krmskib rastlin povzdi^rniti pridelke na krmi.
In pri tej priliki Iioêemo opozoriti nase gospodarje zopet na eno važno domače gnojilo, ki se pri nas popolnoma zanemarja, lu to je gnojnica. Kar delamo pri »as 2 gnojnico, je kmetijski greh, če se smemo tako izraziti, je nedopustna zapravljivost, če pomislimo, koliko denarja se izda dandanes za umetna gnojila. Koliko dra-goeene gncijnice, ki bi izvrstno pomagala zboljševatl travniške pridelke, se ne pogubi po naših vaseb v prazen
Koliko gnojnice se pod našimi svinjaki ne zgubi v ti» brez vse koristi ! Koliko gnojniee ne izpere dež, ki sc odteka ob takili dnevili po vasi v bližnje eestne jarke od tam naprej v bližnjip vodo. Na tisoče vrednosti gre "il ta način v naši deželi v zgubo, ki bi jih krvavo potrebovali. Če človek premišlja, kako se pri nas gospodari gnojnico in koliko se na drugi strani izda za umetna pojila, potem mora priti vsak do zaključka, da pri nas ^'»pravljamo. Pri tem pa nismo proti umetnim gnojilom Nasprotno! L'metna gnojila so pri nas potrebna, saj tako •jakor drugod. Ali opozoriti bočemo s tem naše gospodarje, ^^ jti pred vsem uporabljati za gn(»jenje sadnih vrtov in "avnikov tudi tista gnojila, ki se nam doma zastonj po-'^^'Jajo. hi tu sem spada gnojniea. Ako bi se tla pod ?^'"jaki tlakala, ako bi ae v govejih hlevih staje tlakale ^^ko bi se vsa gnojniea napeljala v gnojnično jamo, «oliko izvrstnega gnoja bi se lahko pridelalo za naše
sadne vrtove in travnike ! Zato pa ne zanemarjajmo gnojnice ampak spravimo jo tja, kamor spada in bližnja bodočnost nam bo pokazala, kako močno se daj» z gnojnico povzdigniti pridelki na krmi,	— r—
Skrbimo za povzdigo prasičjereje!
Prasii-jareja je za naa Dolenjce posebno važna, ker nam daje pri našem gospodarstvu največ dobiidka. Na stoťiBoče kron dobimo vsako leto za prašiče. Ti lepi dohodki nas morajo spodbujati, da praaičjorejo zbtjljšujemo in da jo skušamo povzdigniti na kolikormogoce visoko stopinjo.
Àko se je prasičjareja doslej tako lepo razvila po naših krajili, pripisati je to pred vaem živahni in ugodni prašičji trgovini. Pripisati je to pa tudi našemu napredkn. Prasičjareja je v zadnjih dvajsttili leťili posebno lepo napredovala. Nekdanji prekasti ali pasasti (črnolisasti j prašiči s tistimi dolgimi rivc), visokimi n(jgami, krivim hrbtom in plo8(:atim životom so se požlahtnili z angleškim plemenom, ki je mocno pript)moglo, da so se izboljšale telesne oblike in da so se tudi druge lastnosti izpopolnile. Današnje živali so bele, so bolj Širokega in ravnega ži-v(»ta, krajše glave in krajših nog. Zboljšali so »e prašiči pa tudi v tem pogledu, da so hitrejše rasti, bolj ješčl in tudi bolj sposobni za pitanje in za rejo peršutnikov. In na tej poti izboljsavanja nam je vstrajati tudi naprej, da pridemo do cilja. Nisem za to, da bi se domača kri popolnoma izpodrinila in zatrla z angleškimi prašiči, in sicer zaraditega ne, ker je domače pleme utrjeno in vajeno mrzlim in slabim svinjakom in drugim neugodnostim naše reje, ki se ne dajo tako lahko odpraviti. Ali treba je, da prašiče še nadalje Izboljšujemo in da jih skušamo zanaprej zlasti tudi na ta načia požlalitniti, da posamezne živali najskrbneje odbiramo za pleme.
V tem oziru je pa posebno važna reja dobrih mrjascev. Dobri mrjasci so za zboljšanje reje tako važni, kakor dobri plemenjaki za zboljšanje govedoreje. Ako imamo dobrega mrjasca, se tiitro pokažejo ugodni vspebi v celi okolici, dočim ae reja v celi okolici pok\ari, če mrjas^ee ni za nič. Zato pa moramo na rejo mrjascev obračati vso skrb. Ali danes se to žalibog ne godi, marveč je vsa reja sama sebi prepuščena. Ce je v kraju dosti mrjascev, je to ugoden slučaj, rado se p.i primeri, da jib je premalo in da ao tudi slabi. V takili razmerah pa reja ne more napredovati. Zato bi se pa morali za rejo potrebnih mrjaseev vsi zavzeti, cela vas in cela okolica, Če smo pri državnih žrebcih tako izbirčni, da bitro najdemo vsako napako, moramo biti tudi pri mrjasctli. Zahtevati moramo, da se redijo le najboljši mrja«ci, živali, ki se odlikujejo po telesnem razvoju in drugib dobrili lastnostih, po hitri rasti, po rodovitosti in dobri sposob-
imsti za pitanje. Da ai pa zagotovimo tako rejo, je treba, (i;i se za njo sami potegnemo, da za njo prizadeti gospo-liarji skupaj s'irbimo, tako kakor delajo po drtigili krajih. Ako 8tí je na Nemàkem praaičjarcja tako povzdignila, pripisati ni tega edino le skrbni reji od strani posameznih sv njerejcev, ampak pred vsem sknpni brigi in zilni^enemu drill prizadetili g tspodarjev. Ti go ustanovili prasičjerej-tke zadruge in tu skrbe za rejo in dobavo najboljaili mrjaatiev. In v tem jih moramo posnemati tudi pri nas! Sniijtno tudi pri nas take zadruge, ki bodo skrbele zt nakup in rejo dobrih nirjascev, saj smo takega pospeševanje na muli naši kmetiji bolj potrebni kakor s>Neniei. Skrbimo za to in bližnja priliodnjost naa bo učila, da smo pravo zadeli in da se da tudi pri naa se moČQO po''zdigniti prašičja reja.	—r—
O socijaliiem zavarovanju.
(Dalje.)
Kaj nattiDTija itavarovanjo proti nczj^odam? V tovarnah, rudnikih in pri strojih so izpostavljeni deiavci posebnim nevarnostim; tu so jtripeti čeatokrat, dii delavci vsled nezgode iz^fu!)« življenje, ali se telesno pohalnjo, da so za dlje časa ali jia vedno nosjiosobni za daljno opravdanje svoje službe. Navadno nastane pri takej nesreči največja revščina v rodbini. — V tianien olajšave nesreùe in bede v takih slučajih preillajça zakouski naOrt, kakor je zahtevala jjostava z line Si7. liec. 1887.1. za tovarniške dclavcc, da sc to zavarovanje razteí^ne sploh na vse dc-lavee, ki imajo opravka v takih obratih, kjer je mogoče, cia se pripetijo nezgode; v posehncta odstavku našteva tmii vse te oi)rate. Pri Icmetijskeni in gozdarskem stanu so jia vezani v to zaviirovanje samo tiste osebe, ki imajo opraviti s stroji, ki jih goni [larna ali živalska sila in pa gozdarski delavci pri lesnih trgovcih.
Iz tega sleiii, da bodo za slučaj liolezui zavarovani vsi mezdni delavci, naj delajo v tovarnah, rudnikih, pri raznih obratih, pri kmetijstvu, gozdarstvu, naj so domaèi delavci, pomočniki )0'Í obrt.ib, posîi ali vajenci. V ta krog zavarovancev spada že sedaj nmogo zavarovanih oseb; sedanje bolniške l)lagajne, se bodo le preuredile. Njih vstroj bode sličen sedanji sestavi, da bodo kakor sedaj samostojne (avtonomne). Njih delokrog se l>a bode zelo razširil iti si to tako lahko predstavljamo, da se bode i)!a-čevalo za vse zgorej navedene osebe, dočim se je dosedaj jda-čevaio samo za tovarniško in obrtne delavce, pomočnike in vajence.
Za slučaj onemoglosti in starostno zavarovanje bodo zavarovani industrijski, obrtni in kmetijski delavci, dninarji, posli, pomagajoči rodbinski udje, vajenci, delavci na domu, domači učiteli, domače sivine, domače perice, postrežnice itd. Zavarovalna dolžnost se prične s Ki. letom starosti; izvzete so od nje že onemogle iti več nego sestdesetletne osebe. Zavarovalnino Ijodete plačevala imetnik olu'ata, o/,Ír. obrta, kot delodajnik in delavcu ill sicer vsak polovico. — izmed samostojnih so zavarovanju zavezani vsi imetniki kakega obrtnega ali drugačnega pridobitnega podjetja ali kmetijskega in gozilarskega ohrta, katerih letni prejemki ne presegajo 2400 K ali ki ne potrebujejo več nego dva mezdna delavca, ki ne spadata k rodbini. — Proti nezgodam so zavezani se zavarovati zgoraj navedene delujoče osebe v tovarnah, rudnikih itd. pri takih obratih, kjer rabijo parne in druge stroje, ki jih goni živalska moč in .slednjič goziiarski delavci, število teh zavarovancev jo večinoma že določena in so že sedaj obvezno zavarovani po postavi z dne '27. dec. 18H7. S sedanjimi določbami se ta način zavarovanja le nekoliko přestrojí in zenači.	(Konec iiriiie.)
Politični pregled.
Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno ztiornico so koiiťaiie. Izvoljeni so štirje kandiiiatje neodvisnega obrtnega in trgovskega odbora in sicer v tretji obrtni kategoriji (belo glasovnico) gospodje: Ivan Kregar s ÍÍL92, .Jornej Ložar s 2191, Tomaž ťavšier iz Kranja s 2189 in Jožef Hafner iz Škofje Loke s iilK9 glasovi.' V manjšini so ostali kandidatje liberalcev gg.: mizarski mojster Primožič, dcžnikar Vidmar, mizarski mojster
Umek iz Novega mesta in Susnik iz .Škofje Loke z 2i;-i.'i ozir. ÍÍI3I, ÍÍIÍÍ8 in glasovi. V mali trgovini (riiiene glasovnice) sta dobila kandidata neodvisnega obrtnega in trgovskega odbora gg, Lavrič in Zore po glasove, prodrla pa sta kandidata liberalcev r)itricb in Fiirsager s fíííií glasovi. V srednji obrti sta izvoljena liberalca Lenarčič in Majdic s 725 glasovi, gg. Kobi in Zurc sta dobila 332 oziroma 318 glasov. V veliki obrti je dobil liberalni kandidat Kotnik 47 glasov, Nemec Painer 47 nemških glasov, Kol)i neveljavnih je bilo 7 glasov. Odločil je žreb za Nemca Paminerja. V srednji trgovini sta izvoljena pristaša liberalne stranko gg, Iv. Mejač in Hren s 379 glasovi, gg. Horvat in Trevcn sta dobila po 142 glasov. V veletrgovini sr,a izvoljena Iv. Hribar in Iv. Knez s iH oziroma 43 glasovi, dobili pa so šo Šarabon Ki, Lampe 8, Aíuštar 8. V veleindustriji (iiiontanskii družba) sta izvoljena -Samassa in dr. Ambrositsch, ki sta dobila vsak |)0 4 glasove, S. Jj, S. jo imela doslej v trgovski in obrtni zbornici .samo 4 zastojniike, seilaj jih bo z oninn, ki so še ostali v zbornici, imela 7. Po na.šem mnenju bi se bilo moglo še več storili za S. L, H,, ako bi so pravočasno naznanili kandidatje. Tako Dolenjci zdaj nimajo nobenega zastopnika, (^eló naši pristaši 80 v mestu in okolici oddali glasovnico nasprotnikom.
Državni zlior. Nujni jiredlogi, ki jih stavijo razni poslanci, šo zmir zadržujejo ]»ravo delovanje. Cas se res trati. V^ proračunskem odseku je dr. Kgro.šec zahteval, da naj so jezikovno vprašanje ne reši samo za tJeško, ampak ob jednem tudi za južne dežele. — Graja ustanovitev ministrov-krajanov, katerih delovanje se odteguje kontroli parlamenta. Nemški minister-rojak dr, Schreiner se vdeležiije celo sej nemških bojnih društev kakor Siidmarke, Hchiilverein-a itd. In za tako bujskajoče postopanje plačuje država, mesto da Id mu potne stroške pokrivala društva sama. — Aneksijski odsek gledo Bosne je imel prvo sejo, v kateri je ministrski predsednik dal pojasnila o bosanski ustavi, ki se bojda uvede že letošnjo pomlad. Poslancev bo poleg duhovskih in svetnih virilistov 72 votjenih v treh kurijah (v prvi diplomirane osebe, veleposestniki in trg. zbornice, v drugi mesta in trgi, v tretji vsi drugi volivci.) Volitev bo splošna in direktna, ločena po konfesijah. Predsednika imenuje vlada, ki se pri tem drži turna jio konfesijah. Deželni zbor bo imel [jravico sklepati o vseh stvareh, razen o tistih, ki so pfj seilanjih zakonih pre-pn.sčene obema državnima polovicama; najvažnejše je, da bode sklepanje o zemljiški oilvezi spadalo pred deželni zbor - Sklepoma je omenjal minister, da bojkot na Turškem vzdržujejo večinoma le ,šc trgovci iz sebičnih namenov, da pa ljudstvo, ki trpi vsled previsokih cen, samo že želi konca. Poslanci „Narodne Zveze" so jan, interpellrali, kaj namerava vlada storili, da jíridobi simpatije prcl)ivals(,va v Bosni in Hercegovini; ker do-zdanji način vladanja na Hrvatskem te odtiijuje, ko že dve leti ni več ustavnega življenja. — „Slovansko središče" se je osnovalo. V njem so združeni Jugoslovani, katoliško-narodni Čehi in Ktaro-rusini. Predsedniki bo; dr. Hruban (Oeh), dr, Jvčevič (Hrval), dr. Sušteršič. Za Poljaki je to na desnici najmočnejši klub, broječ Í58 poslancev,
V sredo je vlada predložila državnemu zboru najiovedaiii jezikovni zakon za ^^eško. Iz podatkov in prilogje razvidno, da je vlada stvarno po odstotkih prebivalstva za (Jehe in Nemce razdelila sodne in politične urade. Določila je enojezična in dvojezična oblastva, pri katerih bo lahko vsak našel svojo pravico. Četrtkova poročila pa naznanjajo, da so obojni radikalci — češki in nemški — začeli v zbornici — obstnikcijo ; piskali, ropotali in kričali so čez tri ure. Naše mnenje je, da je troba predloženi zakon od obeh strani najprej preštudirati, če je kje katera narodnost oškodovana, naj se jia oni spremene in v smislu pravice sostavijo. Vsaka stranka pa mora tudi nekoliko potrpeti pri tolikej mešanici ljudstva v raznih rudarskih krajih, — firczdvomno bodo jugoslovanski poslanci ta trenutek ]»orahili v prilog pravične rešitve jezikovnih zahtev po naših deželah.

Zabavi in pouku.
Potopisne črtice.
(1)111)6 )
Tamošnji prijor „Usmi^enih bratov" je nekakšen naslednik po vsem olikanem svetu znanega pokojnega župnika Sebastijana Kneipp-a. Večino časa biva v svoji [losvetovavnici, kjer spre-jenm razne bolnike, ki iščejo pri njeni na,sveta v raznih boleznih.
Meni jc nasvetoval radi oiiirtvi četi epa iica vsaki (iaii soparo za plavo ill nato poliv obraza z mrzlo vodo. IJoliival sum tu(ii razne driij^e | olive, ki izdatno krepe obolele živce.
_ Veš Jtirie, jaz to sicer zdaj iic bom učil, kako se jeiti^jejo razni polivi, ker za take tiiti iin]>ravo niiuaš dojtia, vendar )ta ti svetujem, ila se nikar no boj vode, kakor tisti l^odporc, ki se jo takrut kopal nazadnje, ko K» jc lioi>ala "lati v kadutfýcali.
te život boli od truda, ali od kakega jirehlajeiija, vzemi fbrisaOo, numoci jo v mrzlo vodo în uttiij si ž njo zgornji život, predno firrcš v postelj, ali pa na kako delo, pri katerem .sc vjircješ.
Dru^ro pot si vzemi mrzlo polkopetj, ki se naredi takole: Vzemi si voiie v kopeljiio kad, ako ímaŇ tako !>ri rokah, da ti sef(la voda do letlij, ko so vsedeš vanjo. Ostani v ko]>clji «tîtiem sekund, to je, dobro desetinko minute, napravi se najfio, du Ijj so kaj oitrisal in liodi toliko rasa, da se iifrrejes, ilopct drujro ]iot si vzemi vodo v kopoljno kad, da ti bo malo iez pol golenj, to jo, no jtniv do koini, liodi i>o vodi, ako je voda zeJo mrzla, kakor po zimi, toliko časa, da to zelo iiiUebc, nato liodi, da se ii^'reješ. l*o leti se voda liredo navadno sprva po eno tniniito, ko so privadiš )ia tudi a—minuto. I'repriral se l>oš, kako to človeka pozdravi in utrdi. To jc, kar l«hko poskusiš doma. Ako se liočeš iia bolj udomačiti Knci])p-'»njt'in, j)a beri^ kake Kneipiiove s]iise. Nekaj je žc prevedenih v Bloven.ščino. /al, iia iinariio ttn Slovetid le «lalo, ali iii»;zdrav-iiikov, ki bi vj)0.itovnli tudi zdravljenje na Ktieippov način. Čui da pač nemški zdravtiik v Kamniku poskuša svojo srečo, ^'cer pa, naj zdravniki še tako taje vspehe tejra zdrnvfjenja, jih 110 bodo utajili, ker imamo z^'lede [»red seboj. Dokler sem sc zdravil^ po nasvetih zdravnika alopata, nisem niti za las j^anil oiurtvičpiiega lica. Z zdravfjenieiii po Kneipjiovem načinu so so že y petih dneh pokazali očividni vspehi.
V Nemčiji imajo že luno^'o zdravnikov, kî zdravijo po tem "ačiiiu, lo to je škoda, da jim alojiatje tako nasprotujejo. Seveja fiietiniviijo tudi Kjieijtpovci. /idružili naj bi se in obe zdravniški STiinki iiiij hi jiriznaii ena drujri, kar je priznanja vredno, .^icer I^n, ako človek pomisli, tudi ni nič čutinefra, da taki učeni možje vsak svojo vfdû. Saj še inidvn, ki ni.'iva nič studirala, ki sva ^vojo pamet zibala Zfiicraj v najbolj tihotekočih zibkah, še ne zadeneva vselej oba ene in iste. Če te veseli, Jurče, ti pa se "(irishofon opišem.
^.Prosim : Hem že večkrat luislil na to; kiik.isen jo tisti kraj." Tonij, poslušaj; I^rod dvanajstimi loti je bil Wôrishofen še Jiavadna vas, skozi katero so voiiila popotnika le slaba jiota, ni bilo v njej še nobene vilo in o sedanjih hotelih in krasnih jiarkili u..''!'*^ "'"ti" "C	ves ta napredek sc imajo zahvaliti
"urishofenci pokojnemu, a v duhu .šc vedno živečemu gospodu IU'elattjjn /.tijtnikii Kneippu.
. Ko Je v svojih delih neumr^ivi župnik Kneip]) radi zdrav-'JiiUja z vodo že po vsem svetu znan postat, so ljudje iz raznih krajev začeli jirihajati k njemu, da so se ž njim jiosvetovali v boleznih in tako zdravili se jio njegovih predpisih. Nato JÍ5 Kiieipp s|>rcvidel, da je treba zavetja vedno v večjem številu i'rihajajočim bolnikom. L. 1H!)0 je zidal Kneijtp zdravišče, katero JO prepustil redovnikom sv. .Janeza od Boj^a, nsmiljenim bratom; , . zdaj po Kneip])n začeto delo nada^ujejo. Te^a Ktieipjiovega Zdravi.šča so pa usmiljeni bratje jirizidali, tako, da jc zdravišče '^daj nad polovico večje, kakor jo bilo i)rvotno. To zdravišče se iirieuuje po Kiieippovem krstnem imenu „Sebastianeum".
IVostore prvotnep zdravišča, ki je bolj priprosto izpe^ana ^''ivba, porabljajo usiniljeni bratje večinoma za svojo stanovanje; v.novem delu poslopja stanujejo pa zdravi.sčniki. Kakih pet ";>nut hoda od zdravišča stoji dru^o, obširneje, par let pozneje '-"dano poslopje z napisom' „Kneippschos Kinderasyl". To jc: n^tro.sko zavetišče"; katero so bili prevzeli tudi tismiljeni bratje, Yl N:» ]»oznejc oddali nunam iz tretjega reda sv, Frančiška. j>iaio pred svojo smrtjo je začel zidati pokojni gospod Ktieipjt '■ret]) jjavod blizo otroške^rji mvetma, ki naj bi služil tistemu nanieiiti. kakor prvi, Žal, da ga je prehitela smrt sredi tega ^ ovekoijiii)negii lidji. po lýe^^ovi smrti so prej omenjene Fran-'JMkaiike nadaljevale zidanje, katere zdaj tam sjírejcmajo zdra-isç'nike v svojo oskrbo na tak način, kakor usmiljeni bratje, azhka je Je ta, da sprejemajo one oba spola, usmiljeni bratje I a samo moški si»ol. To jioslopjo se imenuje „Kncippianum" in fajlejiSe izmed tistih treh zavodov.
y Wiirishofuu so tudi razni hoteli in vilo, kjer sprejemajo ''iraviščnike. Nekateri izmed tistih imajo tudi svoja kopališča, •""Ki lia pošiljajo svoje zdraviščnike v kopc|j v zdravišče. Neki Sem iznenađen zagledal na vili napis, „Ilirski dvorec". Neka
gospa iz Ljul)|jane so je tam zdravila, potem pa kupila hi.šo, v katero sprejema zdraviščnike. Tmcvno je, da se lam najraje naselijo Slovenci in Hrvatje, ki pridejo v Wiiiishofen. Domačih prebivavcev šteje \\ iirishoien okrog ii7(K), zdraviščnikov jc ])a tam tudi do iJOOO naenkrat v poletnem času.
Katoliški cerkvi sta v Wiirlshol'nu dve. Ena žiijina in ena samostanska, poleg katere je velik samostan redovnic I )omiuikank, ki imajo tam učiteljsko jiripravniro za dekleta. V vseh treh Kneip)iovih zavodih so i)a hišno kapele. Tudi jprotestantje imajo svojo cerkvico bolj na kraju vasi.	jialje i.ride.)
Dopisi.
Iz Kaiidije. Zadnji semenj je bil vzlic hudega mrazu zelo dobro obiskan. 1'rašičja kupčija sicer ni bila posebno živahna, tembolj pa goveja. Govedo je bilo pripeljane nad :JOi) glav. Italijan je posebno kujioval mlade krave. Ker se že bliža pomlad, ker bomo kmalu dobili novo travo, nikar ne prodajajte dobrih mladih krav v tujino. Pomladi bodo krave silno drage in jih sploh dobili ne bode. Prihodnji semenj bode lH. svečana.
Iz .ŠinilKila. Dve nedelji zajioredoma je jiriredila naša Marijina družba predstavo. Obakrat najtolnjena dvorana je priča izvnHtnega igranju. Navajeni smo sli.ian krasni zbor gojeiik, toda priznati moramo, da zbor Marijine družbe ni jirav nič zaostajal za onim. Največ zabave so pa zbudile ,.Štajeike"'. Njihov nastop je bil še marsikateremu očividcu nerazumljiv, jiopisati ga ni mogoče, trel)a ga je videti. V kratkem uprizore gojenke „Kozo Jclodvorsko" in baje tudi „Ljudska knjižnica" .svojo, predstavo.
Iz ŠmitK^ln. (Shod „Kmečke zveze" v Šmihelu.) [Konec.] Šjiortni lovci po navadi ugovarjajo, da vendar ni tako slabo za kmeta, saj ima zakonito določeno pravico, da sme tirjati povi-nitev škode, napravljene orl zajcev in srn. Pri nas določata to zakona iz 1. 1H7«. in	Ker zadnji v na.ši oko-
lici ne pride v jioštev, so govornik omeji le na jtrvoga. Ta določa; vsak posestnik mora ograditi sadne vrtove, kakor tudi druge nasade na svoje strcwke jn-oti zajcu; pri malih drevesih, ki stoje zunaj ograjenega vrta morn jednako tut svoje stro.ške najiraviti kake olivczc, da jih varuje lireii zajcem, v^e tega ne stori, zgubi pravico, tirjati od lovca iiovrnitev škode. Zdaj pa pomislimo, kedaj da more zahtevati (kaj še dobiti) 'jiovrnitev škode. Jvmet gre tožit k sodniku, dn mu je zajec toliko in toliko (Ireves ali trt oglodal in s tem uničil, da zahteva odškodnino. Sodnik ga bo samo v;>ra.íal; ali ste imeli dreve.sa ograjena in zavarovana, da ne bi mogel priti zraven zajec? — Kje in kedaj more kmet to potrditi? Seveda mu tudi sodnik odgovori; za danes sva že opravila, jia drugič zopet kaj. Vzemimo slučaj, da hi sjirejel sodnik tako tožbo in jo priznal opravičenim. Koliiio bo dobil krnet? Škodo določa politična oblast potom posebne komisije na licu mesta. Večinoma, pravi dr. Schiif, sc jiri tem vštejejo stroški komisije to/nikii, tako da mora biti kmet vesel, če še sploh prost odide, ne glede tega, da je s tem zgubil še veliko časa, 8c en moment v naši zakonodaji je vreden posebnega povdarka. Ako dobim tujo, sosedovo govedo na svojem pa.šniku, jo lahko tijamem in obdržim v svojem hlevu, dokler se mi ne povrne škoda; prešiče ali druge domačo živali, kterih ne morem ujeti, smem celo postreliti in nihče me ne more radi tega kaznovati. Ùe jm ustreli kmet srno ali zajca, ki mti dela škodo, bo kaznovan radi tatvine. Ali je to pravica? Ali se s tem iiodpira gospodarstvo? — To jo naša zakonodaja v dobi vladajočega liberalizma. Nato je govornik ob 8|'Jo.šnem odobravanju jtojasnil novi lovski zakon za Kranjsko, kterega smo v „Novicah" že omenjali. Z veseljem so vzeli vsi na znanje, da bo oličina popolnoma sama smela določiti, kdo, kedaj, kje iu koliko bo streljal in kako bo jiovrnil napravljeno škoiio. Pri debati se je jiov-darjalo, noj visoki deželni zbor strogo prepovo lovcem streljati domače mačke, čeprav hodijo po jKilju in v bližini gozdov. Tudi po polju je treba pokončevati miši. Večja prostost naj bi se dala za rabo orožja jiroti vranam. Vrano smem ubiti, a kaj hočem, ko mi pa jiolitična oblast ne dovoli, da bi jih streljal, je marsikdo pripomnil. Z rokami naj jih pa oni love, ki nam ne dajo dovoljenja streljati, ki imajo dosti časa zato.
Kot tretja točka dnevnega reda je bila manifestacija za slovensko univerzo. Sprejeto so bile sledečo resolucije, ki so se odposlale „Narodni zvezi", 1. Shod „Kmečke zveze" v Šmihelu dne 17, jan. 1909. najodločneje |>rotostira proti krivicam, katere je C. kr. vlada prizadela slovenskemu narodu s tem, da je imenovala za Kranjsko nemškega dež, šolskega nadzornika. C. kr.
vlada sc |iozivIja, iJa to krivico takoj popravi ter prekliûc imenovanje netuSkega Šolskega nadzornika. Si. Ker slovenski visoko-šoJci ne morejo vršiti svojih študij na nemSkili vseučiliščih vsled nečloveškega nastoi>a nemških buršev, zahtevamo alovenslco vsc-aiiHi-šče v Ljubljani, i'rotcstiraïuo ohjcdnem, da hi se tistanovilo italijansko vsenčiliSče v Trstu, ker hočemo, fla ostane Trst liJovenski.
V*r(M>un. ii5. jan. Kdor ne zna primerno začeti z dopisom, naj pil začne z vremenom, kakor jaz. Samo en malo je treba l>o strani v zrak pogledati, takoj vemo, lepo ali f^nJo. Xo danes niti tega ni l)ilo treba. Danes je hud mraz, ])ravi vsakdo, ne da bi se oziral okoii. Taccga to zimo res ni bilo, kajti tojiloiner kaže 16" (I Pa aaj to ní posebna novica, mraz vem da jo tudi drugod! 1'ri nas imamo še kaj drugega novega, novo šoio, novo ccrkev, novo - luč, bolj prav razsvetljavo. Od električnega toka, ki plove vslcd prizadevanja jjodjetnega g. J. Košička iz Ijjuknje v Kamlijo, smo vjeli po transformatorju nekaj vatov, ter jih spnstili po žicah v žuimiSče în novo cerkev. To delo nam je zvršifa tvrdka Luis Platz it Oomp. Dunaj-Berlin. — 22. dan delavskega časa smo že v večer prižgali električno luč. Ta je za oko prijetna, nekako solnčni svitlobi podobna. Delo v župnišča je do jednc svetilke gotovo, za cerkcv pa jo zmargkalo malo žice, bo tudi še ca teden v cerkvi dogotov^eno. Pa tudi pripravna je kar največ. Človek aaino tipko na pol zasuče, pa se že sveti in spet šc pol naprej pa — ugasne. Tudi jo lahko prenese k postelji, peči, iz ene sobe v drugo! Kdo bi si mislil, da bo ta razposajena voda Temenica, ki teče nekaj časa po 'zem\ji, pa se zgubi pod rgo, potem pa zopet s jezo jirivre iz nje, da HO kar peni, in nam za časa deževanja vse travnike poplavi, tako čudovito delovala. Ravno prav sem se spomnil naših jřo-vodenj sedaj, ko je začel naš deželni zbor delovati. Priporočiti moramo to zadevo našim poslancem, povedati jim, koliko škode naredi vsako leto ob deievanjih, na desno in levo ob svojem dolgem toku lio izliva v Krko zalije nam travnike in njive, kadar pa pride ob košnji, nam pa neusmiljono odnaša seno in otavo; kmetičem po eden, dva, tri voze in več, grajSčaku jih je pa tudi odnesla do 40. — A tudi potuhueno Krko je treba vzeti na piko, dasiravno teče tiho in mirno, pa napravi rada grozno razdejanje po njivah, travnikih in hišah! Melijoracîjiiki fond je precej velik, nam zapuščenim revnim Dolenjcem je treba pomoči! Vinskih goric imamo ceie hribe z dobro zemjjo, i)0 kamenitih in ska-lovitih i>osaitieziii gospodar ne zmore, pomoči je treba v denarjih za rigolanje in nasad. 1'ota so dvomljive vrednosti, mnoge ka-tastralne občine se med seboj lasajo radi iqih, jia brez vspeha! Morebiti 'bi se spravile mod okrajne ceste. Vsekako se bodo morale prošnje poslati na deželni zbor.
Iz l'odgniilii. V teku enega tedna so se zgodile ta tri nesreče. Martin Bačar, osebenjak na Mehovcu št. 10. je prožil Orva za kopo v Padežu. Na spolzkem potu mu je spodletelo, da je padel v ilrčo in kakih fiO m globoko v dolino priletel z vso silo v spodaj nakopičena drva, kjer jc obstai nezavesten. Vsled notranjih poškodeb je čez 2 dni umrl jireviden s av. zakramenti. Minoli četrtek je 12 let stari Jožef Gazvoda iz Grma št. 2.5 šel na kozolec po mrvo. Blizo tam se jc pasla jata jerebic. Fant s košem na rami stoji na stopnji<'ah in gleda prijazne ptice. Jerebice zlote, i>u5ka poči in strel prileti v koš, eno svinčeno zrno zadene dečka v vrat in v njem obtiči. Pripeljali so ga v bolnišnico v Kandijo. — V nedeljo HI. jan. po večernici je Sel Janez Perko iz Pristave št. li v Vinovaa po opravkih. Naenkrat se zgnidi, zadet 0(1 mrtvouda. V torek zjutraj je umrl maziijen s sv. oljem. — V torek smo pokopali 7 let staro Marijo Kegina iz Vinevasi št. 4. Prejšnji petek je liila še v šoli, v nedeljo je že umrla valed prehlajenja. Bila je vodno slabotnega zdravja.
Iz Št. Jt'i'iieju. Kaj milo so iz yt. Jertiejskega stolpa dne 27. januarja peli zvonovi, ko smo sprem^aii na mirodvor poštenega, vernega posestnika iz Starevasi Dolne h. št. 4 pri St, Jerneju — Janeza Frančič, Kot mladenič si je pri vojakih nako])al hudo želodčno bolezen. V'ruivšemu se od vojakov, izroči oče lepo posestvo, čegar obdelovanja se prav marljivo poprime, in popravi po požaru tuiii vsa poslopja. Svojo družino je vzgojil v kršč. duhu. Ker je rati molil in delal, je bil božji blagoslov očividen pri njegovi hiši. lîadi vzglednega gospodarstva so ga zmir volili v občinski odltor — do zadnjega leta, ko je med občani nastalo neko nesoglasje. Po smrti očetovi, ki je bil cerkveni ključar podružnice sv. Frančiška, je tudi on skozi 27 let oprav(jal ta častni posel. To lejio podružnico so še oo. jezuiti zidali, ko so pred sto leti stanovali v Pleterjah tam, kjer zdaj bivajo oo. kar-tnzijani. V cerkvi je še zdaj veliki altar lepo delo iz tistega
časa. Bil je tndi vedno odbornik pii naši posojilnici, ki je bila leta 189.5 vatanovlicna, in pod jako spretnim vodstvom izvrstno vspova. Imel je še od vojakov aem prijatelja, hivajočega na (îo-renjskem v Mojstrani. Tega jo bi) pretočeno jesen povabi) v trgatev, Gorenjec je bil ves iznenađen hodeč po lepem vinogradu, pokušajoč sladko grozdje s trte. Od jeseni jo na svoji zastarani želodčni bolezni le !)olj hiral in ))oležaval. Prijatelji so ga hodili v obilnem številu obiskavat. Tudi pisec teh vrstic ga je Sol nekaj dni pred smrtjo obiskat, l'rinosel nm je bi! na ogled jako lep „Album od Liirda^. V tej zbirki so čudovito leiie slike o Lnrdu na Francoskem. Prav rad jih jo gledal na smrtni postelji; previdno mu ol)iskova!ec omeni, da bo vso to šc lepši videl, ako umrje. Pri nas smo tudi pretočeno leto obhajali gin-Ijivo slovesnost v novem Lurdu, ker je tisti svet z Iur.ško .Marijo zelo podolien onemu na Francoskem, in je tista hosta uprav lastnina njegovo sestre. Pogreb njegov je bil veličasten. Spremili ■SO rajnega štirje duhovniki, prav od biše v dolgi proce.siji z venci in svečami v farno cerkev, kjer jo l)ilo zadušno ojn'avilo. Na pokopališču se je g. župnik s solznimi očmi poslovil oil vzorno katoliškega moža, ki ob nedeljah ni le samo zahajal k sv, maši, ampak tudi k krščanskemu nauku, Poveilal je za postietEio in za zgled nam vsem, kako pobožen, [iriden in ntar^jiv je liil ranjki ključar sv. Frančiška. Mo.ški zbor mu je zajtel gitgivo nagrobnico. Blag spomin vrlemu možu!
Belokranjski glasnik.
• Siilior. Kdor so čez Gorjance vozi proti Metliki, najprej zapazi nad cesto na Jugorji mično cerkvico sv. Vida, podružnico našo faro. Oez kak četrt uro dalje od vasi iJol vidi zopet na lovi blizo državne ceste drugo cerkev pri „Svetici". Ta je pa grško-katoliška cerkov naših sosedov v Dragah, ki žo spadajo v Žnraberk, jiod unijatsko škofijo pav Križevce na Hrvatskem. — V zadnjem deželnem zboru govorilo se jo pri aneksijski debati tudi o tej pokrajini, ki zgodovinsko pripada Kranjski, katera je v turških vojskah tako imenovanim „Uskokom" odkazala te krajo, da so se po njih naselili in še zdaj tu bivajo. Me,šani pa so tudi prav z nami, ker bivajo nekateri po vseb gorenjih vaseh na^e občine. Politično so Kranjci, cerkveno )»a združeni grški katoličani. V malem se tu kaže dejansko jugoslovanska vzajemnost — kajti v tem kraju občujejo tnej selmj Srbo-Hrvaii in Slovenci res kot en narod, ki govori v.sak svojo naročje, a .so vsi prav dobro nmevajo. Kaže se tuili verska vzajemnost, kajti ljudje se vdeležujejo službo božje zdaj v rimo-katoliški, zdaj zojjet v grško-katoliški cerkvi, oolo obi.sk!jjejo obojni otroci vkupno ter so medse!)ojno dobro umevajo. Tu vidimo, kakor tudi sploh ob meji našega črnomaljskega okraja, kjer imamo tudi pravoslavne, da bi se v bodoči jugo-'dovanski državi pod žezlotn naše slavne cesarske rodbine dalo prav lahko izhajati, kajti v njej bi bival faktično le on narod.
Zadnje leto se jo župna cerkcv pri „Svetici" na levo stran poškodovala tako, da se je stena v ladiji jmiirla. Se ve, da je treba to ]»opraviti. A kdo bi mislil, da bo radi ttí stene ]>rišlo do spora mej župljani. Eni so zahtevali tomeijitej.šo popravo, drugi le bolj za silo. V kranjskih vaseh bivajoči farani so zahtevali svoje, dragarski na oni strani pa po svoje. Slednji so žo najeli zidarje, a drugi so pa delavcem zabranili zidanje.
Čo zdaj pogledaš v cerkev, vidiš, da jej manjka levo strani in je podjirta. Zo pričeti temeljni zid so vidi. Altar je odno,šen v Drage, kjer se zdaj obavlja siužlia Božja za silo v žnpni.šču. IVišlo je mej strankama do tožbe, ker moteni zidarji zahtevajo odškodnino. Naj zanimivejše pa jo, da imata ol>e stranki svoja odvetnika v Novem mestu. Radovedni smo, kako bo vsa stvar iztekla. Mislimo pa, iia sc bo uresničila stara jtríslovica: „Kjer se prejjírata dva — tretji dobiček imá". Nar l)rž so bo pokazalo, da bi se za tJsti denar hihko bila cerkcv že popravila.
Iz Podzemlja se poroča, da je v ondotni fari porodila neka ženska, čije mož je v Ameriki. Vrgla jo novorojenčka v svinjak, na kar jo opozoril domač otrok starega očeta, ki je res rojenčka našel še živega. Živinsko mater je roka jiostave že dejala pod ključ, kjer si lahko zdaj izprašuje vest o svojem nekršiianskem življenju.
Iz Metliške okolice. „Slovenec" ojijavlja 2<). Jan, odprto pismo c. kr. okrajnemu glavarju Fr.Zupnok-u v Onomlju, ki ga je podpisalo osem županstev metliškega okraja. G. glavar se jo ob komisijonalni reviziji obeh železniških načrtov po lieli-krajini, kakor je natlsneno v dotični brošuri, o načrtu Semič-
OsojuJk-Miiilikii izrazil itopovoljno, kakor da bi liilî tisti kraji "jilj oznflje roH Je nckîike jiuSriafo z grmičevjem, (»rajjrotjo, reso itd. l-ir/.kono si slovar terena ni sam ogledni, ker bi sit;Dr ne mojfol podatJ tako )JOvr.šric, ila celo neresnične izjava Zato ii» žiipatii [lozivljnjo, naj si krajo otrleila ter si iirivzatiio prizadeto posestnike zraven, in jtoiem naj svojo izjavo tia nierodajriem nifistii pojinivi v jiriloiff fiori Oîiienjenim krajem.
K,Stovenec" floHtuvlja oiijírteiiiu jiisiou opazko: „Jver se ne 'vmraitio vmešavati v prejiir med obema okrajema — nainreC nieLliškiin in í-rnomaljakiin, — ki jima do))roto železnice enako i>nvoii;iino, řie v polemiko lokiilnofía znuùaja ne homo aptiščali," ÍM no bode kdo niialil, sedaj se pa prične boj v Heiokrajini na življenje íq smrt med oltemu sodnima okrajema slično, kakeršne^ifa iit'lii nasi državi žti dolj^o časa napo ved nje jo in j,'Toze, da pridejo namreč z bombami na »am cesarski Dunaj, bodi v tolažbo vsem vznemirjenim dnšam povedano, da z odprtim pismom, ki jo bilo 'laslovljeno na okr, frlavarja v Ornoiiielj, podpisano občine niso i»rav nič drnzcfia nameravale, kakor javno in odkrito povedati, <la s tako oceno njihovejia kraja, kakoršna je bila podana ob trasni reviziji lieJokranjskih žeJcztiičnih načrtov od straní c. kr. «itr. glavarstva v (Vnomlju, ne morejo biti zadovo(jne iï! jedno-íítavnejfa vzroka, ker ne odgovarja resnici.
Saj jo s tem dana c. kr. okr. glavarstva priložnost, da svojo izjavo podpre z dokazi evenltielno zahteva od posameznih občin potrebne statistične podatke, kaj, koliko in kakorsnih izvoznih predmoLov Ima kdo na razpolaj^o, ker se trdi, da jili prizadeto občine nimajo in da takih sploh v dojçlednem času ni pričakovati. A koii.štatnje se pa pri tem, da prizadete občine niso nameravale ^ takim postopanjem c. kr. okr. (ilavarstvii podtikati jirav nobeno^ia slabejia namena. Toda previdno in modro pa tli, ako se od tiic-rodajne strani,'kakor je ravno c. kr, okr.filavarstvo, jeden okraj hvali in povnďiiíuje nje^jova boj^ata produkcija različnih izvoznih ziiloii "a vse preteife, a drujifi sodni okraj so tlači v ozadje. ííato naj ííovori statistika! Dozene naj so, kje in v katerih oličinah iio je v zadnjih 10 Jetib več storilo za ol)novitev vino}rradov in pokazalo so bo samo ob sebi, katere oi)činB so bolj prodnktivnc in bodo imelo več izvoza. Saj tof^a menda vendar ne bode iiihče hotel zanikati, da niso vinski pridelki f^lavni faktor do sedaj na Heiokranjskcm, za katerega se dobi še kak denar za drtijiC po-ti'eb,šdne, med kojitn davki niso iiajzadnji! Tudi ti naj so pri posatneznih občinah upoštevajo. Nič manj se narn čudno nc dozdeva, kako je to, fia je pro.snja, s katero so jo obrnilo K) belokranjskih ohidn na vis. e. kr, dež. vlado v Ljubljani v zadevi izjietjave železnico v izdanem revizijskem izkazu na strani 5 samo omenjena, pa po vsebini tmli natisnjena, kakor dru(fe ))riIoKO. I.'a menda vendar ne bo res, da ministrstvo o njej prav nič ne ve':" Dotična prošnja se je oddala doželtii vladi i>o posebni dojaitaciji dne 1^-avirusta 1908.
fz I/okvicť se poroča, da so se zadnji čas pojavili tatovi, K' v nasproti ležeči vinski porici „1'lešivica'' obiskujejo hrame in kradejo vino ter rakijo. I'ozor i^ospodarji, a tudi žandarji!
Domaće novice.
Osebne vesfi. Dr. Martin Ebrlich iz znano slovenske 1'odbine v Zabnicah pod Sv. Višarjami, sedaj ravnatelj avstrijske^ra hosjdca v Jeruzalemu, je postal papežev hišni prelat. Kapelan Miroslav iiodič je premeščen iz Oerkeij pri Krat\jii v Črnotne^; •losiji Jjavtar, immonjen za Sv, Križ pri Kostanjevici, pa v tjOrkUe. Na Dunaju je umrl c. kr, jio.^tni tajnik Jjjudevit Jo.št, rodotn Iz Itadeč jiri Židaniim Mostu, ki je svoj čas maturo prebil lia novorne.ški gimnaziji. Finančni koml.sar dr. F. Kllcr pride li! Novega mesta v ministerstvo na Dtinaj.
/iiltav III veirer Ifurijaiiske koiij^reu^tirije dne 2, februarja v Uokodelskem domu je bil tako zelo otiiskan, da jih mnogo ni več (h)l)ilo prostora, Sjiored so izvajale kongreganistinje tako izborno, da so iielo zasluženo pohvalo. Pevske točke so zelo "fiajalo. Smešni jirizor „Težavo hišno gospodiiýe" je prav iz zivljiinja vzet, na zahtxívo občinstva sc je drugi del moral jjo-1'H'ljat.i. Pevki sta izborno rešili svojo nalogo. Igrokaz Snema hrostav^ja gledalce v Vzhodnjo Afriko k zamorcein, kjer .še ^^•ito suženjstvo — a krščanstvo ga premaguje. Jgra ima pravo ^î^Rojno smer, zato Ijiidem ugaja. Vse igralke so izvrstno po-Soiiilo svojo naloge, osobito mala Sueiiia, Vkljiib preiiolgomu VB-l'Ofedu je vse ol)činstvo vstrajalo čez tri ure. Igra se bo ponovila V soboto (t. svečana ob polu 8. uri zvečer.
l'iiirl Je v kandijski bolnišnici Matija Bacar, «če nsnji-tjenega brata Fridolína, 1'okojnikovo truplo je bilo prepeljano v Šiiiolinjo vas in '^U. ni, m, ob obilnem spremstvu občinstva in ne* katerih usmltjenib bratov položeno na ondotnem pokopaJi,š(::u k večnemu počitku. Svetila mu večna iuči
Za boluiťi) eeKarire Klîzabele v Novem nn'stn je mil,
g,	pro.št dr. Elbert zopet prejel lOo K oii preč. g. dr, .Stanonika, iiO K od preč. g. dr, Micheiitseha, K od i"reč, g, dr, J. A\'oiíía, vsi C, kr, univerzijski (irofesorji v Gradcu,
V «(^sarii^e l<)liztil>efe bolnico v N()V4'iii mestu je bilo tekom meseca januarja sprejetih toliko bolnic, d;i je celo 1, nadstropje zavoda natlačeno polno, Suniarične podatke se bo objavilo v jiriboiinji številki „Í)ol, Novic", Upati je, da postane zavod v najkrajšem času javen, v kojenj hoclo potetn našle zavetje ne samo bolnico iz Kranjske, temveč tudi iz druzib dežclá. Mili dobrotniki tudi (a mesec niso pozabili tega, za Dolenjsko tak« potrebnega zavoda; darorovali so: neimenovan Novotneščan 20 K, gdč. G i zeta Kkel-nova učiteljica vknpno 144 vezanih knjig raznih nemških pisateljev, le bolj za izobrazene; g, župan Hude iz Mirne peči 5 K; gdč. Ivanka Germova veliko množino molitvenikov, okrog 40 ki^ig „družbe sv, Mohorja" in več druzib knjig. Ker bolnico s čitanjem nekoliko pozabijo na svoje liolečine in gorje, prosimo dobrotnike, kateri imajo kaj takih knjig, katerih ne rabijo, naj jib blagovolijo podariti bolnici, za kar jim l>odo bolnico iz srca hvaležne. Zgoraj imenovanim pa izrekamo za t^ihov« darežljivost naj[)risrčnejo zahvalo, s prošnjo, da tudi za naprej ohranijo svojo naklonjenost zavodu.
Prijazna opozorilev in prošnja iiovoiiicškitii c. kr-orožiiikoii). Po Novem mestu se je ijro.šli leden neki gospod okoli bvalisal, da ne rečemo hahal, da si je necoga dne za večerjo (iO ptičkov, kakor strnadov, ščinkovcev, vrabičev, privoščil, 'J'c ptičke kupil je baje pri nekem kmetu v novomeški okolici. No, v novomeški okolici je v zimskem času čcstokrat videti, da brezsrčni kmečki pobalinje, uboge stradajoče ptičke v linah podov v tnrež-naie sake ali ravšelne, na gnojiščih pa pod rete love. Te pre-koristnc žívalice pojedo potem ali sami, ali jta drugim go.>tposkim sladkosnednim ljudem prodado, da si jih oni privoščijo. S takim res lirezsrčnim, gotovo vse graje in kazni vrednim počenjanjem delajo taki pobalinje kmetijstvu, osobito ])a sadjarstvu velikansko Škodo. Oni uničiijejo namreč v zimskem času tiste pnikoristno živaiice, katero sjioinladi in jioleti za krm^enje svojih mladičev n g broj kmetijstvu, osobito sadjarstvu .škodljivega mrčeaja, namreč gosenic in črvičev potrebujejo, in katere prav čutečega človeka, 80 svojim petjem kratkočasijo in radostijo. Gospodje e, kr, orožniki naj so toraj s temi vrsticami na to vandalično brezsrčnost opozorjeni 1er lepo naprošeni, da o prilikah patroliranja po deželi na to paziti izvolijo, kje da se na linah podov mrežnati saki, in na gnoji.ščib jta rete v namen lovljenja ubogih atradajočib ptičkov nastavljene nahajajo. Take priprave naj pač takoj k o n fi sk u j e jo, dotične gospodarje hiš pa brez par-iiona politični oblasti javijo.
llesfiia iiniiiihiica v Novem inestn. V mesecu januarju IDOit jo .^17 strank vložilo 179.739 K 49 h, :i)i2 strank vzdignilo 14S.744 K 24 h, torej več vložilo aO,995 K 25 h. ] 1 strankam se jc izpJačalo hijiotečnih posojil I.^.OOO K, ;)07 menic so je es-komptovulo za	K. Stai\je vlog 3,474,84:^ K 42 h. JJenarni
promet (;r>2.9n iv t)4 h. Vseh strank bilo je lnriS,
Prosto voljno gasilno liriištvo v Toplicah vabi k jired-pustni veselici, katero priredi v ncde(jo, dne 24, februarja v gostilni „Pri moatii". Vspored : 1, Petje. a. Veseloigra dr. Vseznal in njegov sluga Stijiko Tiček. 3. Prosta zabava in ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstojuiina zu člane 20 h, za nečlane 40 h, dame proste. Preplačila in ilarila v korist dru.štva se hvaležno sprejemajo,	Odbor,
Kotij za vinarjev. Tako kupčijo sta napravila .), T. iz Šempoterske župnije in njegov prijatelj, ki mu je svojega 40(t kron vrednega kot^ja jiotiudil, ako mu za-nj da 300 vinarjev. Dvakrat .T. '!', vpraša prodajalca, ali se gre za šalo ali za istino. Ko pa krepko v roke vdarita, našteje mu J, T. na mizo .'too samih vinarjev, pa mu jih ostane v žepu se 40, Ali se nam no bližajo oni časi, ko je bilo pet krav za ,.cn groš" ?
/rtev alkfihola. Mihael Pugelj, hišar z Drgarýih sel
h.	št. H» je bil prav priden iu delaven mož v najlioljših letili, Skor« edino napako jc imel, da je bil preveč udan vinskemu alkoholu. Kadar pa imajo taki možje denar, takrat baje birtje dobro živijo. Tako je tiilo dno dec. minulega, lela, to je zadnjo adventno netleljo. Omenjenega dne namreč je dobil Mihael Pugelj zaslužek od kakih treh ali .štirih tednov izplačan, da l>i
si o božićnih praznikih lahlio kaj bojIjScga privoščil. Hotel jc pa tu(ii svojo |iri(lno ženo razveseliti, ku)»il ji je blajro za novo obleko. Da^jo je mislil svojejra 24 let starega sina oženiti, v ta namen je zaariil nekaj vina i>ri Blažu Klemenčic, ffostilnicarju v Gorenji Straži. IVi tem se je pa po raznih i^ostilnah v Gorenji Straži in Vavtivasi po stari navadi vina tako nasrkal, (ia revež zvečer ni vedel za pot proti doniii. Birtje, ki so vselej tiobref^a in usiniljones'a srca.'so ga i}0stavili na [iravo pot iz Vavtcvasi proti Drganjim seliti) in ga pustili. Otl takrat je revež, izginil brez sletiti. — 1'rišli so vetino epi in veseli božični jirazniki. Za osiroteio Pugeljevo liriižinico, to je za ženo in sina ita so bili ti prazniki nad vse žalostni. Aioža, oOcta od nikoder! Nekak strah, kakor slutnja grozne nesreče, so jc polotil ne samo njtjn, ampak tudi vseh Drganjcev. Stvar so naznanili orožnikom in gosposki. Orožniki v zvezi z I)r|,'aiqci preiskali naokrog vso jiot, ki pe^je iz Viivtevasi skozi gozii proti Urganjim selim, a brezuspešno. Nadaljno iskanje je zavrl na novo itadli sneg. Samo po sebi se razume, cbi so nastale o pogrešanem Pugeljn različne govorice med Ijndmi. Eni so rekli, da je .šel preko Gorjancev na Belokranjsko dela iskat. Driigi so rekli, da je v Mestu zajirt. Nekdo je celo trdil, da ga jc v Mestu na lastne oči videl, kako se je ves jujan prerival z mestnim jtolicajem in lia je ta imel dosti okapîii\ja ž njim, prodno ga je obvladal in aretiral. Vse je verjela iiliogu žena, pretaknila je vse kote po Mcsiu, povsod povpraševala toda moža nikjer. Neki hndoniusnež je hotel Vavtovce in Stražane malce potegniti. Vrgel je med nje: ,.L'ugeîj .te je že našel! Neka zena i/, Ktimanje vasi ga jc slučajno dobila pod neko smreko v gozdu mrtvega!" Vse je o tem govorilo! IjC dotična žena ni o tem ničesar vedela, še v g-ozdu takrat ni bila. Toraj kje jc bil Pugclj'r' Přetečeno soboto dne íí^i. januarja t. 1. je zapazil žau'ar na Dularjevi žagi v Vavtivasi v vodi pri jezu nekaj črnega, sumljivega. 1'oklical je hitro gospodarja in sosede in ti so potegnili iz Krke — mrtvo truplo Mihaela Pngelj. Menda je bil zašel nevedoc, kam gre, tisti usodni večer v Krko in bil v vodi celih pet tednov! K^ub temu ni bilo tru|)lo jirav nič spremenjeno oziroma jioškodovano, le v obraz je bil nekam zabuhel, Tndi telegratično jioklicani orožnik je izjavil, da ni na njem nič sumljivega, ter isto sporočil tudi gosposki. Mrtvo truplo Mihaela Pugeii je bilo nato v nedeljo popoldne pokopano v Vavti vasi. XaIo.stna smrt! Nesrečni alkohol !
Velik moment — s tenj naslovom je tzSla ravnokar brošura, ki jiojasnuje sedanji prcol)rat v deželi kranjski. Vzemi in beri ! Dobi se tudi v knjigarni -f. Krajčevih nas].
„V siKimin JiibileJncifa roiiianja na ,Tršlii» «oro' pri Novem mestu dne il. okt.	S tem naslovom jo g. duh.
svetnik Podboj v Toplicah na svetlo dal prelep govor o lurški Materi božji, ki ga jc onilaj govoril zbranim romarjem. Pač. primeren spomin Marijinim drnžbenicani, takrat navzočim. Naj bi spis razširjalo Marijino družbe. Dobi se pri g. pisatelju v Toplicah na Dolenjskem.
Gospodarske drobtine.
—	Kmečki-stanovski slind dne 31. jan. v ijjubljani se je izrazil zoper socijalno kmečko zavarovanje v taki obliki kakor predlaga vlada. Poslanci so obljubili ravnati sc po tem sklepu.
—	Pomoć živiiiorejťem. Kakor sta poročala „Slovenec" in „Domoljub" je dovolilo c. k. poljedelsko ministrstvo na pritisk naših poslancev še 100.000 K za nakup krmil našim živinorejcem. Vsega vkup torej 600.00Û K v korist kmetijstva-na Kranjskem; na razpolago je zdaj še več kot polovico. — Zaprošeno jc 4.5.893 1] sena, 17.298 (j otrobov, 1019 q lanenih tropin, 2148 q koruze, potem oves, sol, slama, klajno apno in pesa. Sklenili so pri vladnem odseku, da se oskrbi vse zaprošeno, zato sc pa odtegne dotična vsota pri senti. Cene so določene: Otrobi q ]»o T k, tropine 10 K, koruza 10 K seno po 5 K, — Posojilnice posredujejo; vso razdelitev pa vodi „Gospodarska zveza" v IjjubljanL
—	Kmetijski teôaj v Št. |{ni)ertu. Po odredbi deželnega odbora se i>riredi v času od 14. do 15. t. m. kmetijski tečaj v St. Rupertu s sledečim sporedom: I. V nedeljo dne 18. t. m. od 3, do 5. popoludne: pouk o obdelovanju travnikov (vodja V. Kohrman); v pondeljek od 9, do 11. dopoludne: kletarstvo (nadzornik B. Skalický); o<Í 2. do 4. popoludne: gnojenje in umetna gnojila {ces. svetnik Pire); v torek od 9. do 11. dopoludne: kmetijsko zadružništvo s posebnim ozirom na kletarske zadruge (tajnik Kralj).
Kako pomagati slabi domači detelji. Vsled lansko suše je trpela tndî domaía detelja, ki se je vsled tega slabo razvila. Priporočamo jo gnojiti in sicer s superfosfatom, ki hitreje učinkuje kakor Tomasova žlindra, in s kalijevo soljo. Na 1 ha (1^/4 orala) zadostuje 300 kg [kostnega snierfosfata in 1.50 kg kalijeve soli.
—	Čilski solilar zii travnike. Će gnojimo travnike samo s 'J'omasovo žlindro in kajnitom ali kalijevo soljo, se nam ruša enostransko razvija. Na taki ruši se močno razvijajo detelje i» sploh stročnate rastline, dočim trave le zastajajo. Godi se t» zaradi pomanjkanja dušika, ki ga posebno trave potnditijejo. Zato pa svetujemo, da se travnikom jirivoši tudi nekoliko čilskega solitra, da se tudi trave opomorejo in da S(i rušu vsestransko ugodno razvija, S čilskim solitrom je gnojiti spondadi. Za 1 ha zadostuje KJO kg čilskega solitra,
—	Skrbimo za dobro detelj no Mi^me. V trgovini so prodaja češčc seme, ki ni dosti očiščeno od predeniue. Zlasti mnogo slabega semena in nekaljivega semena se dobi od kttiei-skih prekupcev. Bodimo zato previdni in kupujmo le najboljše seme. ki je zajamčeno čisto. Ne glejmo pri taki kupčiji na jiar vinarjev.
—	Pomanjkanje tri. Letos so gospodarji veliko sveta ])rcko]iali za novo nasade. Pričakovati je zaradi tega, da l)i) trt. zmanjkalo. Kmetij.ska šola na {îiiiiii je oddala že vse snjonke in sicer Belokranjcem, ki so najbolj brizni in ki so že jired novitn letom naročili ves pridelek.
—	Kako velika bodi i^nojnična jama. Pri gnojnični jatni se računa za dve glavi živine po en kubičid meter prosioia ali za vsHko glavo pol kubičnega metra. Pri napravi jo gledati, da je raje gJoboči kakor pa .široka in prostorna, ker se v glo-bočjih jamah bolj ohrani dušik. Namesto 1 metra bodi rajo 1 1/3 meter do 2 metra globoka, zato pa ožji.
Ameriški novičar.
,,<jl!as Nai-oda" objavlja svarilo ondotniin rojakom, ker nekdo ponuja knjižico, v kateri sc po lisiije, kako je mogoče dobiti vladno posestvo IfiÛ akrov brezp acno, dasi je vredno 1600 dolarjev. Taki oklici prihajajo iz Minnesotc, pa iz ('hicaga 111,, a za stvarjo tiči bo^j želja po dobičku. Naj torej rojaki no gredo na limanice,
Cleveland Oliio. Kako koristno da delujejo naša društva, se razvidi iz izkazov tukajšnjega društva sv, Janeza Krstnika št. 37., ki jo v svojem petletnem ob.stanku jilačalo bolinške podpore čez 3215 dol, v Jednoto pa prispevka čez 66fi,H dol,, torej vseh troškov čez 9878 doi. — Od .lednote pa je dobilo za sml^ nine članov, bolezni, poškodbe 7(i()0 dol. [>ač vsakenni rojaku priporočamo, da iristojd k Jednoti.
Naseljevali, e in izseljevanje. Trgovinski oddelek zvezinc vlaiic je objavil primcrjevalno listino o naseljevanju in izseljevanju in iz te ijosnamemo, da sc je tekom minulega upravnega leta kljub vsem neugodnim gospodarskim razmeram naselilo jireko 700.000 ljudij. Tako veliko naseljevanje v ča.sii, ko je i)ri nas bilo Ic malo dela in zaslužka, kar velja deloma še o sedanjih časih, nikakor ne moremo nazivati zdravim pojavom. Oni ljudje, ki v takih časih agitirajo za olajšanje in povečanje naseljevanja, nikakor ni.to prijatelji naseljevanja, kajti vsakomur jc znano, da jc bilo ndnolo leto za naseljevairje skrajno neugodno. Kljub temu je pa v minoiem letu mnogo ljudij skrbelo za 10, da je prihajalo v deželo veliko število naseljencev, dasiravno jim jc bilo dokaj težavno dobiti delo. V vsakej drugej deželi bi prihod 700,(j0{> naseljencev v dobi splošne krize, kakoršna jc bila pri nas luni, pomenjal veliko bedo in pomanjkanje. Ako sc pa t« jiri nas ni zgodilo, nam služi to v dokaz, da so se pričeli časi bo^šati in da si je znalo vseh 700.000 naseljencev pomagati. Da pa ni prišlo do velike delavske bede, se imamo v prvi vrsti zahvaliti temu, da sc je tekom leta na stotisoče inozeincev zopet izselilo. Siccr je to obžalovati, kajti na ta način jc odšlo iz dežele mnogo denarja, toda izseljevanje je bilo kljub temu potrebno, kajti le na ta način jo bilo mogoče doseči, da so oid ljudje, ki so kljub krizi prišli semkaj, dobili zaslužek. Medtem ko je prišlo v letu v Ameriko 700,000 naseljencev, se jih je v istem času zopet izselilo fiOOO več, nego jih je prišlo, tako, da se število našega prebivalstva po naselievarqu ni niti malo povečalo. To dejstvo je pa smatrati iz gospodarskega stališča za slabo pojavo, kajti v deželo, ko sc še vedno razvija, kakor na,ša, morajo prihajati iz inozemstva vedno nove moči. Izse^evaiye inozsnicev v mi-
Dolcm iciu jo |)ti bilo pravi hlaj^ostov za deželo, (iiisiraviio jc zcluti, (ill Stí to tiikdar več tie pripeti, líajtí íc tedaj, kadar jo nayuljcvanje veliko, vladajo pri mis u.trodni «asi, kateri so se ravnokar pričeli vraćati.	'	„G. N."
Hazxioterosti.
*	Novi a1>i-t)ii iTil. Avstrijski obrtniki so si dolgo prizadevali, dii hi se njili opravičene želje uj>oštevaIc. To se je zdaj <loseiflo. Obrtni svet se ]io novem odloku vsporedi induct rij a k e m ii svetu in d el a v s k C m u svetu v c. kr. trj^ovskein iiinistrstvn, da se pospeši tudi času |iriiiierni razvoj obrtne politike. Kakor industrijski svet pospešuje veleobrt, delavski svet bolj za-íitopa socijalno |)olÍtiko delavstva v ožjem pomenu, takú naj eo zavzema olirtni svet «a koristi srednjih stanov, da |»ri njem državna «[ifava lahko dobiva točna in zanesljiva pojasunila. — Iz »l(jav(jeiiCKa statuta je razvidno, da je obrtni svet poklican, da ministrstvu podaje svoja menenja v vseli maioobrtnib in malokilpčijskih zadevah, ali jih nasvetujc ix lastnejça nagiba ter stí sjdoh vdcležujc i»reii;)o-svetovanja zakonodajnih, ui»ravnili iti organizacijskih stvari imenovanega svojega področja. Obrtni svet šteje 75 članov, 5H udov volijo obrtne korporacije, in sicer žc obstoječih trgov.tko-obrtnih zbornic vsaka po eiioga člana in zveza obrtnih zadrug, določena po trgovskem ministru, vkup 'JU članov, 17 svetnikov pa imemuje frgovski minister. A vsi člani morajo biti pravi obrt ali kramarijo izvrSiijoči možje. Tako je zagotov^cn strokovni nnačaj obrtnega sveta. Svoje delo izvršuje v skuimih sejah ali |ia stanovskih od-<iolkih. Kn odsek bo odločen |»oscliej za trgovsko ol>rt. Odseki pripravljajo nasvete za skujme seje. — Ta odborništva bodo le mastne služIte, vendar smejo izvan Dunaja bivajoči člani zahtevati dnevnino in potnino. — Pisarniške posle vodi poseben obrtni oddelek v ministrstvu. — Kmalu so bodo naznanila za volitev <ipravičeno zadružne zveze iii razpisalo volitve, tako da se so-stane obrtni svet že začetkom marca 1909 v trgovskem ministrstvu. 1'oslovnik Zli obrtni svet v kratkem zagleda beli dan. — Pozor torej obrtne zadruge!
*	AvNirijske kmetijske Ňol^ |iii niinidnostih. Koncem leta 1908. je zna.šalo slevilo knietij.skili zadrug na Avstrijskem
Od t.eh je bilo 2Hi() čeških, «aa poljskih. 5f)2 slovenskih, hrvaških, 17(i rusinskih, IS srbskih, 95 italijanskih, liiH ru-'tiunskih in .^277 nemških. Slovanskih je bilo 3951, torej več onih vseh drugih narodnostij.
*	Koliko so liile vi'cdne jionišiMiii hiše v MesNini. — /îgradl)o v messinski pokrajini so bilo vredne Mtí milijonov lir, samo v Messini ]»a B7 milijonov lir. Mesčanske in obrtne zgradbe (izvzemii kmečke) v Keggiju so bile vredne milijonov, v ostalem delu te pokrajitie pa 5(J milijonov lir.
Smežnice.
(l>a!| A: „Zapisano je, da boš monil dati oiJgovor od vsake besede," — H: „To že sam dobro vem posebno od tistega dne, ko sem izgovoril pri poroki besedico „da" !"
(l'i'<'(l]Mi,stiii iiiisvet.) Prosilec; „Prosim, gosi>otI, kaj pa "^J začnem? Nh suknji mi manjkajo gumbi, ves zatnazan in raztrgan sem, torej moram prosjačiti, ako se hočem preživeti?" — Oosjiod ; „Oženite se!" — 1'rosilec: „Oh, setti že dolgo oženjen !" (Iz šole.) Učitelj: „Jed in pijaca je v hrano našemu tein čemu pa rabi^no zrak?" — Tonček; „Za zrakojilove 1" (I>ovoIj)'iiJ(>.) Zena: „Ničesar mi ne {|ovoliš:_ nobene zabave, nobene nove obleko, z eno besedo: ničesarl Če boš vedno takšen, vrnem se k svojiiti stiirišem;" Mož: „To ti pa od «ittlega srca rad dovolim."
Sejmi na Dolenjskem v mesecu februarju.
. Novem mestu prvi pondeljek (1. febr.) sejmica, sejm za ^vuio; vsak pondc^ek za svinje, živila in poljske pridelke. — y Kandiji pri Novem mestu v četrtek 18. febr. sejm za upreino iti klavno živino ter za prodajo prašičev; vsak četrtek sjiloh pa tržni dan za prodajo živil in deželnih pridelkov, — V Žužemberku J" v Krškem S. febr. — V Ćrtiomlju prvi četrtek. — V Metliki v po svečnici. — V Št. lerncju ( Dolenj.) v četrtek po .svečnici. """ iVa Bučki na sv. Matija dan 24. febr. — V Toplicah v četrtek sv. Matiju. — V Višnjigort v pondeljek pred pustno nedeljo.
Ustnica uredništva:
G, J. ,J, tîniblje. Kakor vidite, je dopis it Št. Jerneja vstreçel Vafii želji.
Darovi za dyaâko kuhinjo v Novem mestu.
G. trffoTPC pRuiji« 20 kl(r. s.i'iuïe ninke. Ci. dr, .In*. StraAek 10 K. G, Fr, Znimiiiřiú, çoBtilniûnr 6 K. G, ,\ntO[i Zorů, /ujiuik 6 K. Pukujni Franiič K) K. Igra U K B2 h.	Dr. Jos. Marinko.
Tujci v Novem mestu,
Hatsl Koklii: Wmkelhofer Št., Giaaer M., lidbetifitfiu R., Nenfold J , FekuiijaF., Si;bnbert Ek., Kttrli J, NeusKer E., Millier I., Kriv^oec F, Ltlwy. S.. Rreda A., Peicbcti J. iï Dnnnja; Weiler V. ie Savukeita inarofa: rtr. E. Kalau iz Celja; J. (ïerra, Tomu F.. Veber A. it Ljubljane; Kutsubcra J. is Tftitaj Doinicelj M, KirpeleB H iz Prane; KondriC K. e sojiroito je Hsirnse; Balïer J. ie LaSiteffa trga ; Scbwei)ier .1. i« Br-žic; Klierz J._íe t^lorca; Ravnikar Franu ík Domžal; Prliukl řY íe Gradua; Ilujc A. iz Št. Vida; Buzíato S-, MftstftV S. i» Heíitro (Italija).
Hotel pri Polt); Bergbaitti Kd iz Osuabrlii^ka; Kreese K. iz Lipiikega; Lirnn»by F iz Zebrtke.
Hotel Jacaz: Sttbil A. iz Ljnbljatie.
Jak§e: Pintar R. iz Gradca; HliffeHe A, Zupanfii A, Saiuide M. is Kočevja; L'iÊnr J.. Globevnik J., JeloĚnik F. iz Ljnbliaue; Kaiaii J. iz Valte vasi; Nijsan J, iz Sodraitice; Kotnik J. a nopri|ç;o iz Ciritbove^a.
Tržne cene v Novem mestu.
Imenovanje	HektI. ]io K li"		Imenovanje	Kektl. pu K 1 h~	
áenica.....T	19	h2	LeiU.......	13	_
Ri .......	(7	bc	B>ib.......	11	71
Konua......	13	—	Ajda.......	12	36
Oves......• .	1 8	4/>	I'rosd ......	12	3G
,Ie('Mneu......	12	^ 3C	Soršca ......	18	84
Kri)iii[iir (inertiikl . .	1	GO	Lan.......	—	—
Fižol .......	13	—	.laji'.a i)(i 6 za 40 vinariev.		
(irah.......	1 ^^	—			
Ohrajna posolilnica v Krškem
Ima v toreli, Z. miircii 1909 popoldne ob 3. uri --u svoji pisflrni--
redni občni zbor
s sledečim dnevnim redom:
I.) Letno poročilo in račuiiski zaključek za ]90b; Í1.) jired-l0)çi načel.^tva o vÍHoko.sti deleíev in obrestne mere; 3.) volitev načelstva in nadzorstva; 4.) ev. nasveti članov.	36»
V	klučaju nesklejičnosti ob treli, vrši se zborovanje ob i;.tirih.
V	liisi ňt. 157 v Novem mestu «Mej vrti" se odda v najem s prvim niareoni
soba z mulo kuhinjo.
Ravno tam so nî-îv*!	mMh" U^lJiii
odda v najem tudi "J»»" iste	f^íMtiii
vrt). Već se izve v hi-ši ]iritIično,	i97-2-lj
25.000 cepljenih trt
najboljših vrst kakor leltliiicn, silviineii. šjtinijoln, k^HlJťvinf^, liišketun rizlhiira in žiiinctaste črninp je na prodaj pri vodstvu kiiicfijske šole na (»rnni pri Noveiti iiifNtu. Cena jio doj^ovoru.
50.000 cepljenk
vehliiiea, sil van ni, š|iaiiJola, liiškcira n/litiira, kriiljeviiK', {ioi'tiii;alke in /»nietasle črnine je na pro(kij pri KiiiHiJski {MHli'iižiiici v NoTťiii nicí^tn. Trte so vseskozi prve vrste. Cena po doj^ovoru.	i^oi
trst.
Loterijslte Številke.
:-iO, januarja 77 ,'i
Mlin
8r,
vsem in icjiim posestvom jo pod ugodnimi jiojfoji na jirotlaj. — Natančneje pri .Panez-n StrciniT iiii Vel. Cikavi št. jiošta X»v() tncslo.	{'à^-'i-t)
Brinjevo olje i
kupuje v Hudolfovem
iBhornap los. Bergmann.
Ustanovljeno 1899	brivec in vlasuljar
Ustanovljeno 1899
i lig aivega gkiibljeiiep« peria K 2, iiolliele?« K a HO, belençB K 4, fiiiejta K 6, najbijljKeK» nknbljenega K 8, siveaa i-iiba K fi, belega K ]0, prsnega jmlia K 12,--Od 5 kg nadalje postniije prosto.
Dovršene OOSteMe ''»"ato ntipolujene, iz selo gi)«tega, iako , ■ "—V— trpežnega rileúega, inodretra, belcicn nli rnnieua uautiuit-blaga, 1 pernica veiikuat	^ ^
nama, velikost 80X''8, napolnjena x jako lepim iiieliUiin perjeni K 16, 8 polpuhdiD K 20. e piiliom K 24, pitKainezne pernice K 12, '4. 16, blazn« K 3, K 3 50, K 4. Proti povzetju razpoHilja poSnme prosto iri naročilu od K 10 nadalje.
Maks Berger v Dešenici štev. 226. Češki les.
Za no«gfi'»joče deiar nazaj. — Ctnikl zastonj in poštnine pnitno.
izdeluje vsa vlasti Ij o rs k a dela. kupuje zmetane in resnae ŽENSKE LASE po naj-viiii ceni V zalogi ima vse toaletne stvari, posebno svetovno Knnuí original Bayrum tekoćioa (roti izptdmijii lan :n prbut, prliat izgine tekom enameseúne vpi.rabe popolnoma po ujegovem navodilu. Pravi fcmerikan-Petrol tudi proiekusen za last pumladka Its posebco pri oirucili	(11-24-6)
Neprecenljiv Nuslal, barvilo ïa Use in brade, preknía vse dťjsedanje iznajdbe, ňudovit nspeb sedajnosti, neškodljiv, zdravniško preiskan.
Zraven tega prip.)roe( svoj BrtvskE Salon, urejen z najnovejšimi kom-forti, 8 hitro, iiaio, dobro postreisbo ž leti uinogobrojnega obisita.
Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hiše.)
Franc Golič v Hazborju,
zadnja pošta Št. Peter pri Novem mestu, oskrbnik pri g. bantiui I-^zariiiijii, oženjen brez otrok, star 43 let
išče službo iii) Hrviiškem ali v Slavoniji.
Isti je ilnljn» izurjen v gozdarakili In lovskih stvareh in vinogradstvH ter službuje vedno pri graitMnali. Sedanjo službo zapusti dne 1. marca 1909.	{14-3.3)
PodpirajtB domĐčfl slonenslia pDdjBtjB!
Franc Lapuh,
(iimnikarski mojster za Novo mesto in okolico so najvljudneje priiwroOuje za vsa v njej^ovo stroko »jmdajoi^a opravila. — Postrežba toOna. Ceno primerne.	(27-0-3)
Svoji k svojim!
Samogovori
se îitK'ntiJfi iiiijiKMPJša, jn-avkur izšla kiijii,'a
Otona Zupančiča.
Itohi st> v vseh boljših kiiji^aniiib broš. za ■i K, vezana za + K.	2)
Otvoritev nove gostilne!
I'odpisaiii slav. občinstvu vljudno iiaîinanjam, da Hem odprl
dné 1. januarja 1909 v lastni hiši novo gostilno pod imenom pri „Kolarju" v Kandiji ob Zagrebški cesti.
(íostilni.ški prostori so miobno urejcid. Voznikom je im raziiolajf» ob.širni novozj^rajcni hîcv z prostornim dvorisrcm. Zti izvrattia pijaco in okiisno jed lo nizki ceni, ter dobro postrežbo bodein vedno skrbel, da zaiovo^im ccnjane ^ostc, da si obranim za vedno i\jih naklonjenost.	(46-6)
Za itinopobrojni obisk ao najv^jiifinoje ])riporo(;a
Anton Sedlar, goBtiliii('ar in knlarnki mojster.
Pšenico
kupujem vsaki,nian in (eli> Itto po najvišji eeni. (83S-2>
C. Germ, Rudolfovo.
Mestna hranilnica v Novem mestu,
liatere dBlovonje je pod nadzopstvom sis. c. hr. deželne vlade
in za katere varnost jamči mestna občina
Z vsem svojim ppEmoženjem in z vso svojo davčno močjo,
deluje petnajsto leto in ima skoro tri in pol milijonov kron vlog. Za ae večjo varnost ima nad 180,000 kron rezerve. To jasno dokazuje veliko zaupanje občinstva do tega zavoda
ZflPfldi popolne vapnosti vlaga, tudi slovna sodišča sipotinsh
o v njo denop.
Hranilne vloge se obrestujejo po 47o; Iter se pa obresti pripisujejo h kapitalu, je obrestovanje se nekaj višje. Posojila na posestva se dajo proti 57o obrestovanju. S 37o za pol leta poplača dolžnik v 3fi letih vt» dolg z obresti vred.	(87-3-1)
izdajatelj m taložnik Urltan Horvat.
UdgoTomi urednik A. Žlogar.
Tisk J. Krajec nasi.