Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 / LR 63 20 Franci Feltrin Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 Občina Škofja Loka je konec 90.let prejšnjega stoletja obsegala, poleg mesta Škofje Loke in okolice, tudi sedanje občine Železniki, Gorenjo vas - Poljane in Žiri. Ker so takratni občinski odbori strank in list delovali na celotnem območju, se tudi moji spomini in zapiski navezujejo na politično gibanje ter delovanje v tistem času in prostoru. Kako sem postal politik Bilo je v poznih zimskih dneh, ko me je po seji predsedstva Zveze društev za varstvo okolja Slovenije (ZVOS) dr. Dušan Plut povabil na kavo. Ob prijetnem kramljanju o pomenu uspehov ZVOS-a je dejal: »Prihaja čas, ko se bomo morali tudi naravovarstveniki sprijazniti z nastalo politično situacijo in se organizira- ti v politično stranko.« Nisem še razumel njegovega predloga, ko je dejal, da usta- novimo stranko Zeleni Slovenije. Seveda je bilo to zame nekaj popolnoma nezna- nega, a ker se držim pregovora, nikoli ne reci nikoli, sem njegov predlog sprejel. In tako sem naredil prvi korak v, meni neznane, politične vode. Kmalu smo ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev stranke Zeleni Slovenije (v nadaljevanju: ZS), katerega član sem postal tudi sam. Stranko smo ustanovili na odprti tribuni, 11. 6. 1989, v Mostecu pri Ljubljani. Za predsednika smo izvolili dr. Dušana Pluta. Ustanovitev stranke zelenih je v javnosti doživela zelo različne komentarje; od tega, da je to stranka levih politikov, do tega, da smo v Sloveniji dobili rjavo zeleno stranko. Res pa je bilo, da smo bili mavrična stranka, odprta za vse dobro misleče ljudi. Takšno je bilo vsaj takrat moje naivno prepričanje. Book 1_LR_63.indb 20 29.5.2017 11:58:10 LR 63 / Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 21 Občinski odbor Zeleni Slovenije (OO ZS) za Občino Škofjo Loko smo ustano- vili 10. 11. 1989, s sklicem ob 17. uri, v prostorih Krajevne skupnosti na Trati. Program Zelenih Slovenije je članom in javnosti predstavil predsednik ZS dr. Dušan Plut, sam pa sem bil izvoljen na mesto predsednika Občinskega odbora Zelenih Slovenije (OO ZS). Predlog je bil dan s strani predsednika ZS dr. Dušana Pluta, in sicer zato, ker sem bil eden od ustanoviteljev ZS in tudi aktiven član predsedstva ZS. Prednost je bila tudi v tem, da sem bil ob teh funkcijah sproti seznanjen z vsemi političnimi aktivnosti, ki so se v takratnih političnih krogih dogajale v Sloveniji in smo jih potrebovali pri delu OO ZS Škofja Loka. Organiziranje stranke ali občinskega odbora ni lahka naloga, kar se je poka- zalo v naslednjih letih ali celo desetletjih. Takrat smo bili v strankah številni zane- senjaki, ki sploh nismo razmišljali o sebi in o koristih, ki nam bi jih lahko določe- na funkcija prinesla. To je bilo pomembno predvsem zato, ker so bile za leto 1990 že napovedane prve večstrankarske volitve. Na njih bi prvič po 2. svetovni vojni nastopale, poleg Zveze komunistov in njihovih satelitskih strank, tudi pomladne stranke: stranke, ki so nastale prav iz nagibov po novi demokratični ureditvi slovenske družbe. To je bila tudi pot, da Slovenija izstopi iz enopartijskega sistema Jugoslavije. To so bili začetki moje kratke, a pestre politične in življenjske aktivnosti v stranki ZS. Po volitvah aprila 1990 sem se kot delegat Občine Škofja Loka spopa- del tudi s politiko na nivoju Slovenije. V politiko, ki je prvič v zgodovini sloven- skega naroda storila korak k slovenski samostojnosti, sem vstopil takrat, ko sem bil izvoljen za podpredsednika poslanskega kluba DEMOS. S to politično funkcijo sem sodeloval v najožjem zboru DEMOS-ove politike v času priprav, oblikovanja in sprejemanja številnih deklaracij in zakonov, ki smo jih potrebovali za uresniči- tev predvolilne obljube, da bomo ustanovili neodvisno samostojno državo Slovenijo. Vse potrebne akte smo oblikovali in sprejemali še v času, ko je bila Slovenija še vedno pravno in gospodarsko tesno povezana s takratno skupnostjo jugoslovanskih narodov. To je bil čas strahu in hkrati poguma. Ustanovitev gibanja zelenih v ljubljanskem Mostecu, 11. 6. 1989. Franci Feltrin prvi z leve. (vir: Enotni v zmagi, foto: Janez Zrnec, Delo) Book 1_LR_63.indb 21 29.5.2017 11:58:11 Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 / LR 63 22 Ustanavljanje občinskih odborov strank in zvez na Škofjeloškem Ker o ustanovitvi občinskih odborov ostalih strank in zvez nimam točnih podatkov, jih bom navedel le toliko, kolikor so mi jih njihovi takratni predsedniki in člani strank še znali povedati oziroma kolikor je o tem še ohranjenih dokumen- tov. Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Škofja Loka (OO SKD) je bil ustanovljen septembra 1989, za predsednika je bil izvoljen Vincencij Demšar. Občinski odbor Slovenske kmečke zveze Škofja Loka (OO SKZ) je bil ustano- vljen novembra 1989, za predsednika je bil izvoljen Ivan Oman. Občinski odbor Slovenske demokratske zveze Škofja Loka (OO SDZ) je bil ustanovljen v Osnovni šoli Škofja Loka, septembra 1989, za predsednico je bila izvoljena Alenka P. Lauko. Občinski odbor Socialdemokratske zveze Slovenije Škofja Loka je bil, glede na članek 'Kmalu start SDZS', Gorenjski glas, 8. 12. 1989, ustanovljen decembra 1989, za predsednika OO SDZS je bil imenovan Simon Jelovčan. To sklepam tudi po tem, da 3. 12. 1989, ob ustanovitvi koalicije DEMOS za Škofjo Loko, še nismo imeli sogovornika oziroma OO SDZS še ni bil ustanovljen. Zato je OO SDZS v zvezo pomladnih strank DEMOS za Škofjo Loko pristopil pozneje. Ustanovitev koalicije DEMOS za Škofjo Loko Bilo je zadnje dni novembra 1989, točnega dne se ne spominjam, ko me je po telefonu poklical Ivan Oman iz Zminca, predsednik Slovenske kmečke zveze. V kratkem pogovoru me je kot predsednika OO ZS vprašal, če se strinjam, da bi se pomladne stranke in zveze na Škofjeloškem združile v skupno koalicijo DEMOS. Seveda sem njegovo ponudbo brez nadaljnjih pomislekov sprejel. Zavedal sem se, da imam kot človek iz gospodarstva o politiki zgolj prebliske in želje. Želje po tem, da Slovenija postane država in prekine politično zvezo z Jugoslavijo, ne pa tudi jasnih poti, kako priti do tega cilja. Izkušnje, ki so bile za tak podvig potreb- ne, sem moral črpati od tistih, ki so jih takrat že imeli. In Ivan Oman je bil zago- tovo eden izmed njih. Še istega dne zvečer smo se predsedniki z najožjimi člani dveh zvez in dveh strank, ki smo spadali v slovensko pomlad, sestali v hiši Vincencija Demšarja v Karlovcu, v Škofje Loki. Najprej nam je predsednik OO SKD Škofja Loka Ivan Oman kot sklicatelj sestanka s svojimi udarnimi besedami na kratko obrazložil idejo o koaliciji DEMOS. To so le nekaj dni pred tem izrekli predsedniki nekaterih strank, ki so se srečali na domu Ivana Omana v Zmincu pri Škofji Loki. Pri tem je bila izražena želja, da se v DEMOS vključijo vse zveze in politične stranke sloven- ske pomladi, saj smo se zavedali, da nam le enoten in združen nastop lahko prine- se več glasov kot pa posamezni nastopi strank in zvez. Book 1_LR_63.indb 22 29.5.2017 11:58:11 LR 63 / Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 23 Vsi smo se strinjali, da bomo imeli pred in po volitvah močne politične nasprotnike, stranke iz tako imenovane levice, ki imajo že desetletja političnih izkušenj in moč ter znanja, kako obvladovati množice, saj so vsi mediji poročali o njihovih kandidatih in programih. Večina komentatorjev takratnih časopisov je bilo politični koaliciji DEMOS nenaklonjenih. Stranke, ki so nastale iz enopartijskega sistema, so bile prepričane, da bodo tudi na večstrankarskih volitvah uspele in bodo iz komunističnega režima s pomočjo demokratičnih volitev prevzele politiko zahodnih demokracij. Da bi jim to uspelo, so si nadele celo nova imena. Na primer: Komunistična partija si je nadela ime Zveza komunistov – stranka demokratične prenove (ZK – SDP). Politični programi levih strank so še vedno temeljili na tem, da Slovenija ostane del skupnosti jugoslovanskih narodov. Ivan Oman pa je poudaril: Pomladne stranke se bomo zavzemale, če na volitvah zmagamo, da se odcepimo od Jugoslavije. Seveda smo bili nad njegovim izvajanjem in podajanjem političnih korakov za slovensko samostojnost zelo navdušeni in smo brez pomislekov podprli pre- dlog, da oblikujemo politično koalicijo strank in zvez DEMOS za Škofjo Loko. Ker je večina med nami na politični oder stopila prvič, smo bili pobude za sku- pne nastope na volitvah zelo veseli. Najbrž tudi zato, ker je bil med nami Ivan Oman, človek s kmečko in zdravo miselnostjo. Žal se je iz tistih časov ohranilo le malo zapisov in dokumentov. Najbrž tudi zaradi naše naivnosti, ker nismo beležili vseh dogodkov in pogovorov. Beležk in zapisnikov številnih razprav, sestankov in drugih dogodkov je ohranjenih zelo malo, nekaterih sploh nismo delali. Zato se bom opiral predvsem na svoj osebni arhiv, ki ga hranim v obliki zapisnikov in beležk. ob nastajanju zgodovinsko pomembnega časa za nas Slovence. Na začetku naše politične kariere smo se premalo in površno zavedali, da posta- vljamo mozaične kamenčke k slovenski samostojnosti. Pravzaprav se sploh nismo zavedali, da smo bodoči politiki, ne glede na to, da smo ves čas govorili in razpravlja- li o prihodnji politiki. In ob tem vedno izpostavljali slovensko samostojnost. Globoko v spominu so mi so ostale besede gostitelja Vincencija Demšarja, ki nam je ob odhodu dejal, da je njegov jedilni kot postal zgodovinski kamenček v procesu političnega prehoda iz enopartijskega sistema v večstrankarsko demo- kratično družbo. Tudi s tega sestanka ni zapisnika, je pa zapis našega dogovora v obliki Izjave. Njeno vsebino je zapisala in doma pretipkala profesorica Aleksandra Pretnar (Hoivik), članica Zelenih Slovenije. Čistopis Izjave smo predsedniki zvez in strank dokončno potrdili in sprejeli v nedeljo, 3. 12. 1989, v prostorih Krajevne skupnosti na Trati. To smo storili v prisotnosti še nekaterih članov strank in zvez. Podpisniki Izjave smo bili: • predsednica Občinskega odbora Slovenske demokratične zveze (OO SDZ) Alenka P. Lauko, Book 1_LR_63.indb 23 29.5.2017 11:58:12 Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 / LR 63 24 • predsednik Občinskega odbora Slovenske kmečke zveze (OO SKZ) Ivan Oman, • predsednik Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov (OO SKD) Vincencij Demšar, • predsednik Občinskega odbora Zelenih Slovenije (OO ZS) Franci Feltrin. Izjavo smo poslali medijem in vodstvu DEMOS-a ter glavnim odborom strank in predsednikom občinskih odborov strank ter list, s podpisano Izjavo udeleženk. Žal se, razen mojega originala, ki pa ni podpisan, ni ohranilo nič dru- gega. Izjava je bila v javnosti zelo odmevna, predvsem v vodstvih pomladnih strank. Precej nejevolje je bilo v stranki ZS, ki sem jo s pristopom v DEMOS posta- vil na stališče desnih pomladnih strank, kamor večina njenega vodstva ni hotela. Za tak pristop na desni politični pol tudi v Slovenski kmečki zvezi ni bilo preve- likega navdušenja. Ker je imela stranka ZS največ članov iz nekdanje politične nomenklature, je predsedstvo ZS zahtevalo, da se moja odločitev zaradi samovoljnega vstopa v koa- licijo DEMOS za Škofjo šteje kot kršitev in morajo o tem na občnem zboru ZS odločati člani stranke. Že ob prvih korakih moje politične poti je name padel madež o strankarski nedisciplini – tako je odločila večina članov predsedstva ZS. Občni zbor ZS je potekal v prvih dneh januarja 1990, v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani; žal o tem zboru nisem uspel dobiti zapisni- ka. Javna razprava je bila zelo polemič- na in v nekaterih trenutkih zelo provo- kativna do mojega ravnanja, ker pa sem člane stranke dobro poznal, sem vsee- no upal, da bo izid v mojo korist. Dolga razprava je potekala pred- vsem o tem, ali bo ZS pristopila v koali- cijo DEMOS, in po zgledu škofjeloškega OO ZS vstopila in delovala na desnem političnem prostoru, ali pa bo odšla na volitve kot samostojna stranka ZS in podpirala stare, leve politične stranke. Po burni razpravi o prednostih in sla- bostih je sledilo tajno glasovanje in z le skromnimi tremi glasovi ZA se je stran- ka ZS vključila v politični program desnih strank (tudi tega zapisnika nisem uspel dobiti). Kljub vodstvu ZS, Izjava o ustanovitvi politične koalicije strank in zvez DEMOS za Škofjo Loko. (vir: zasebni arhiv) Book 1_LR_63.indb 24 29.5.2017 11:58:13 LR 63 / Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 25 ki je bilo s predsednikom dr. Dušanom Plutom levo usmerjeno, je prevladalo prepričanje večine članstva, da stranka ZS vstopi v koalicijo DEMOS. Odločitev je bila dokončna. S tem sem prepričal vodstvo stranke ZS, da je bila moja poteza v desno smer pravilna. Predsednik stranke ZS je z ostalimi predsedniki pomladnih strank 8. 1. 1990 podpisal sporazum o ustanovitvi DEMOS-a. Po volitvah je postalo jasno, da DEMOS brez ZS ne bi imel večine. Ob tem si postavljam retorično vprašanje, kam bi ob zmagi levih strank krenila slovenska politika, ki je še vedno prisegala na enotno Jugoslavijo. Zagotovo ne s tako odloč- nimi političnimi koraki po poti k slovenski samostojnosti. To upravičeno sklepam ob političnem dogajanju levih strank v opoziciji, ki so v tedanji Skupščini Socialistične Republike Slovenije in njihovih glasovih ob spre- jemanju pomembnih zakonov za slovensko osamosvojitev, po plebiscitu, nasproto- vali številnim zakonom, ki so bili zakonska podlaga za odhod iz Jugoslavije. Še pred tem smo na sestankih zvez in strank koalicije DEMOS za Škofjo Loko sprejeli vrsto pomembnih sklepov, programska osnova zanje je bil predvolilni program DEMOS-a. Na podlagi tega smo v občinski program vključili tudi proble- me naše občine in kraja, s katerim bi volivke in volivce prepričali, da želimo izboljšati življenje vseh občank in občanov. Pri tem smo se člani DEMOS za Škofjo Loko na javnih predstavitvah zavzeli za ustanovitev samostojne države Slovenije in na podlagi te uresničitve tudi za vrnitev po vojni zaplenjenega premoženja in popravo takrat storjenih krivic ter za svobodo govora in tiska. ZS smo dodali še zaprtje RUŽV, v duhu varstva okolja in ekološko sanacijo velikih onesnaževalcev na Škofjeloškem. Na podlagi skupnega programa smo s strankarskimi in političnimi srečanji nadaljevali že v nedeljo, 10. 12. 1989. Prostor za sestanek nam je, dokler nismo dobili svojih prostorov v nekdanji tovarni Šešir, nudila Krajevna skupnost na Trati. Zato je bil zaslužen predvsem njen takratni predsednik Jožef Galof. Sestanek je bil najavljen in objavljen v Gorenjskem glasu in Radiu Žiri. Člane strank in predsedstva smo povabili s pisnimi vabili. To je bil prvi širši sestanek koalicije DEMOS za Škofjo Loko, katerega so se ga, po nedeljski maši, udeležili tudi nečlani in prisluhnili prvi za javnost odprti politični razpravi desno usmer- jenih strank. Njen namen je bil, da med ljudmi razbijemo strah pred strankarskim povezovanjem in združevanjem ter pridobimo nove člane in čim več simpatizer- jev med občankami in občani. Številni so prišli zgolj zato, ker so želeli izvedeti več o političnem dogajanju v občini ter splošnem položaju v Sloveniji in tedanji državi. Najbolj zanimivo je bilo slišati, kako so nekateri svojo udeležbo opravičevali s tem, da jih politika sicer ne zanima in pri njej tudi ne mislijo sodelovati. Veliko pa je bilo takih, ki so nam ponudili pomoč na prihodnjih volitvah. V spominu mi je najbolj ostal prihod Petra Hawlina. Ko se je pojavil na vhodu v dvorano, je ob meni Alenka P. Lauko vzkliknila: »Prišel je kandidat za župana.« Peter se je po svoji navadi nasmehnil in ker je slišal Alenkin vzklik ob svojem Book 1_LR_63.indb 25 29.5.2017 11:58:13 Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 / LR 63 26 prihodu, je v zadregi začel z besedami, da je prišel čas, ko se želi tudi on vključiti v politično delovanje demokratičnih strank in pomagati pri preoblikovanju pre- hoda iz enopartijskega komunističnega sistema v več demokratični strankarski sistem z željo, da bi Slovenija v prihodnosti postala samostojna in neodvisna drža- va. In res, Peter Hawlina je bil na listi DEMOS za Škofjo Loko kandidat za prvega župana našega mesta. In bil izvoljen! Po dveh urah razprav smo sklenili, da bomo pomladne stranke, ki smo nasta- le iz pomladnega političnega gibanja, v letih 1988 in 1989, nastopale enotno na listi koalicije DEMOS. Imenovali smo volilni odbor, ki so ga sestavljali predsedniki občinskih odborov, strank in zvez. S ponosom zapišem, da smo se pomladne stranke v Škofji Loki prve združile v koalicijo DEMOS, s trdno zavezo o skupnem nastopanju pred in po volitvah 1990. Predsedniki pomladnih strank in zvez Slovenije so podpisali in oblikovali koalicijo DEMOS – združeno opozicijo šele 8. 1. 1990 v Ljubljani. Ob tem podpisu je tudi med nami zavladal optimizem, da bomo s skupnimi močmi močnejši in uspešnejši. Upanje v naše še majave politične korake nam je vlivala prisotnost Ivana Omana, ki je sodeloval v vodstvu DEMOS-a. Tako nas je občasno seznanjal in obveščal o tem, kako moramo in smemo nastopati. Na predvolilnih nastopih je velikokrat sodeloval na okroglih mizah in privabil veliko število poslušalcev. Zaradi prevelike obremenjenosti so bili Omanovi obiski v štabu Demos za Škofjo Loko bolj redki, a vendar dobrodošli. Njegova sporočila in napotki so nam koristili predvsem v predvolilnem času, ko so morale biti politične aktivnosti, in tudi ustvarjalna dela strank in zvez na terenu, načrtovane ter predvsem uspešne. Z objavo takratne Skupščine RS, da bodo večstrankarske volitve 8. 4. 1990, so se začeli predvolilni shodi po krajevnih skupnostih, posameznih vaseh ter krajih na Škofjeloškem. In to je bil prvi izziv za vse nas, politične vajence. Nastopi in politični govori, ki so potekali sočasno s kandidati levih stranka, so bili za nas trd oreh. Ne glede na starost so kandidati na listah levih strank imeli o politiki veliko več znanja in izkušenj kot mi. Zdelo se mi je, kot da je to boj med Davidom in Goljatom. Vendar, tako se spominjam, je bil to veliki izziv za vse nas pomladnike, ki smo, brez dlake na jeziku in brez političnega nahrbtnika iz preteklosti, orali pot v demokracijo. Čas v boju za glasove Prve večstrankarske volitve, s 160. delegati za Družbeno-politični zbor in Zbor občin Skupščine RS ter neposredne volitve za predsednika in člane Predsedstva RS, je takratna Skupščina SRS razpisala za 8. 4. 1990. Na podlagi tega so nam iz volilnega štaba DEMOS – združene opozicije 8. 2. 1990 poslali povzetek zakonskega besedila in pisna navodila, kako naj potekajo predpriprave in priprave za naše nastope v javnosti na predvolilnih shodih v občini. Book 1_LR_63.indb 26 29.5.2017 11:58:13 LR 63 / Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 27 Da smo smeli na volilni listič vpisati posameznega kandidata, je moral ta pred tem pridobiti z zakonom določeno število glasov polnoletnih občank in občanov. Nosilci list smo morali te glasove zbrati na konvencijah v posameznih krajevnih skupnostih v občini. Seveda je pravilo, brez izjeme, veljalo za vse stran- ke in liste oziroma posameznike, ki so želeli kandidirati. O tem nas je vodstvo DEMOS – združena opozicija sproti obveščala, tako kot tudi o vseh zakonskih določilih in zahtevah, ki jih je določala in sprejela enopar- tijska Skupščina SRS. Ob tem nam je bilo, kot izvleček iz zakonodaje, priloženo tudi naslednje sporočilo predsedstva DEMOS: Od 20. 2. do 3. 3. 1990 bodo po vseh krajevnih skupnosti (KS) v Sloveniji zbori volivcev. Sklicali jih bodo sveti KS. Ti zbori so zelo pomembni za vse naše kandi- date. Na teh zborih bodo namreč volivci izražali svojo podporo predlaganim kan- didatom. Tisti kandidati, ki ne bo dobili zahtevane podpore, ne bodo prišli v konč- ni izbor za aprilske volitve. Kandidatom je potrebno zagotoviti naslednjo podporo: • za kandidata za Zbor občin republiške skupščine je potrebna podpora 100 glasov iz vse občine (glasovi se seštevajo v vsej občini!); • za kandidata za Zbor krajevnih skupnosti v občini je potrebno zbrati 30 glasov podpore iz vse KS; • za predsednika Predsedstva SRS (dr. Jožeta Pučnika) je potrebno 5000 glasov podpore iz vse Slovenije; • za kandidata DEMOS – združena opozicija za člana predsedstva SRS (Franc Miklavčič, Ivan Oman, dr. Dušan Plut, dr. Dimitrij Rupel) pa je potrebna pod- pora 2500 glasov podpore iz vse Slovenije. • Potrebna je predstavitev vseh kandidatov z liste DEMOS, na vseh javnih sho- dih in konvencijah in po dnevnem redu, ki ga je dolo- čila vaša občinska skupšči- na. • Preden odidete na zbor volivcev, se pozanimajte, kateri so skupni kandidati DEMOS –združena opozici- ja ali posameznih zvez. Lista gorenjskih kandidatov DEMOS-a za prve svobodne in demokratične volitve, 8. 4. 1990. (vir: zasebni arhiv) Book 1_LR_63.indb 27 29.5.2017 11:58:17 Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 / LR 63 28 Pomembna navodila, kako sporočiti volilnemu telesu, da bodo volili kandidate koalicije DEMOS Volivci naj na volitvah obkrožijo DEMOS-ove kandidate, in sicer: za predse- dnika Predsedstva SRS dr. Jožeta Pučnika, predsednika DEMOS-a; kandidata za člana Predsedstva SRS Ivana Omana, predsednika SKZ, in dr. Dušana Pluta, pred- sednika ZS; na listi za delegata za Zbor občin Skupščine SRS, kjer so na eni listi kandidati vseh političnih strank Občine Škofja Loka, pa naj volivci obkrožijo Francija Feltrina, kandidata DEMOS za Škofjo Loko, predsednika OO ZS. Na občinskih listah naj bo razvidno, kateri so kandidati strank, združeni v koaliciji DEMOS – združena opozicija. Opozorili so nas tudi, do kdaj moramo oddati kan- didatne liste. Zato smo, ne glede na naše politično neznanje, predhodno »špeku- lirali« in čakali, katere ljudi bodo na kandidatne liste dale tako imenovane stranke levih. Ker smo vedeli, da njihove volilne štabe vodijo profesionalni politiki in strokovnjaki in delo opravljajo med delovnim časom, mi pa v poznih nočnih urah, smo z izborom kandidatov čakali do zadnjega možnega roka, ker smo čaka- li na tajne informacije, kdo vse bo kandidiral na listi za Zbor občin Skupščine SRS. Ura se je bližala polnoči, ko smo še vedno sedeli v hladni dvorani nekdanje tovar- ne Šešir na Spodnjem trgu in sestankovali. Naj povem, da smo imeli težave v svo- jih vrstah, razmišljali smo, kateri kandidat bo vpisan na listo kandidatov za Zbor občin Skupščine SRS. Težava je bila v tem, da smo v koaliciji DEMOS za Škofjo Loko, po Zakonu o volitvah, ne glede na to, da je bilo v koaliciji vključenih skupaj že sedem list in strank, imeli le eno kandidatno mesto za delegata za Zbor občin skupščine SRS. Tudi stranke, ki so nastopale samostojno, so imele prav tako enega kandidata. Kandidatno mesto za delegata za Zbor občin v Skupščini RS je bilo eno od pomembnih mest za našo občino. Pri tem smo tehtali med našimi člani, kdo naj bi bil za to kandidaturo najprimernejši. Treba je bilo določiti kandidata, ki bo nosilec liste, bo znal pridobiti volilno bazo in biti izvoljen. Kandidatna lista za Zbor občin Škofja Loka pa je bila tudi najštevilčnejša. Kar je pomenilo, da bo izvoljen tisti, ki bo v prvem krogu prejel 50 % + en glas oziro- ma se bosta za mesto delegata Zbora občin v Skupščino RS v drugem krogu voli- tev potegovala tista dva, ki bosta v prvem krogu prejela največ glasov. Ker se je v DEMOS za Škofjo Loko v tem času vključilo veliko število intelek- tualcev in izobražencev, kot vodja koalicije DEMOS nisem videl težav. Še več, za mesto za delegata Zbora občin Skupščine SRS so se potegovali kar trije kandidati in člani našega združenja: Alenka P. Lauko, predsednica SZD, Vincencij Demšar, predsednik SKD, in Jože Thaler. Zato me je bolj mučilo vprašanje, komu naj zau- pamo to pomembno vlogo in kdo od njih jo bo najbolje opravil. V tistem času smo prejeli pisna navodila koalicije DEMOS – združena opozi- cija, da bo moral kandidat za Zbor občin skupščine SRS nastopati v vseh KS v občini in zbirati glasove tudi za ostale kandidate in da bo nosilec vseh list DEMOS Book 1_LR_63.indb 28 29.5.2017 11:58:17 LR 63 / Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 29 – združena opozicija na predvolilnih shodih in kon- vencijah v občini. Kandidat je namreč predstavljal tudi kandidata za predsednika Predsedstva SRS, dr. Jožeta Pučnika in dva kandidata za predsedstvo: Ivana Omana in dr. Dušana Pluta kot tudi vse kandi- date za delegate treh zborov Izvršnega sveta obči- ne. To je pomenilo, da naj bo nosilec liste pomemb- na in odgovorna osebna, saj bo od nje odvisna tudi izvolitev drugih kandidatov na listi DEMOS –zdru- žena opozicija. Po nalogu DEMOS – združena opozicija smo naprej ustanovili skupno koordinacijsko telo oziro- ma odbor za organiziranje predvolilnih shodov, plakatiranje itd. Za predsednico smo imenovali Alenko P. Lauko, za koordinatorja pa je vodstvo DEMOS-a imenovalo mene. Tako sem poleg strankarskih obveznosti, ki sem se si jih naložil, dopoldanski čas preži- vel v službi, številne popoldneve in večere pa presedel na koordinacijskih odbo- rih in strateških posvetih predsedstva DEMOS-a. Bil sem v središču političnih dogodkov, na večerne sestanke v Škofji Loki sem strankarskim kolegicam in kole- gom ažurno prinašal poročila. To so bile predvsem novice in navodila glavnega predsedstva DEMOS-a, ki so nam pomagale pri delovnih in političnih akcijah na javnih predvolilnih zborih in shodih. Moram poudariti, da je bila pri tem največja gonilna sila profesorica Alenka P. Lauko, ki nas je učila, kako oblikovati napise na transparentih, plakatih in teks- te za javna občila. Kot zanimivost naj opišem, kako je potekalo naše delo ob obli- kovanju besedila na enem izmed transparentov, ki je bil na cesti pri Nami. Večerni sestanek, ura se je bližala 22., večina članov organizacijskega štaba je že odšla domov, ko je Alenka predlagala, da moramo narediti še transparent in ga obe- siti čez cesto pri Nami. Za to nalogo smo ostali le še trije: Alenka, Aleksandra in jaz. Material za transparent se je nahajal pri meni doma. Oblikovali smo besedilo, ki je bilo kratko in sporočilno DEMOS za Škofjo Loko. V cerkvenem zvoniku sv. Jakoba je ura odbila tri po polnoči, ko sem stal na leseni lestvi, naslonjeni na eno izmed lip, in privezoval vrv, s katero sem napenjal transparent, ko se je izza poštnega vogala prikazala senca moškega s klobukom na glavi. Pogledal me je in izginil v senco poštne zgradbe. Le nekaj minut potem z rdečo lučjo pridrvi milič- niški avto in se ustavi tik ob moji lestvi. Miličnik odpre okno, skozenj pomoli glavo in usmeri pogled k sporočilu na transparentu. V tistem trenutki sem dokon- čal svoje delo. Miličnik v službenem avtomobilu se je, tako kot se je pojavil, s pritiskom na plin z vso hitrostjo odpravil proti miličniški postaji na Kidričevi cesti. Ta dogodek me je prepričal, da so bili tudi državni uslužbenci željni spre- memb in je bilo geslo na transparentu za tisti čas pravo. Alenka Potočnik Lauko. (vir: zasebni arhiv) Book 1_LR_63.indb 29 29.5.2017 11:58:18 Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 / LR 63 30 Naslednji dogodek, ki se mi je za vedno vtisnil v spomin, se je zgodil dan pred oddajo kandidatnih list. Sestanek je takrat že potekal v prostorih nekdanje tovarne Šešir. Tako kot sem že zapisal, sem imel kot koordinator za listo DEMOS na razpolago imena treh kandidatov, ki so se zavzemali za kandidaturo na prej omenjeni listi. Mene profesionalna politika ni zanimala, zato iz OO ZS nismo ponujali nobenega kandidata. Kot koordinator koalicije sem pustil, da se sami dogovorijo, kdo naj bo kan- didat, predstavnik Demosovih strank, na skupni volilni listi. Ura se je bližala polnoči, do katere smo bili po zakonu vezani, da občinski volilni komisiji oddamo vse kandidatne liste in kandidata za Zbor občin republiške skupščine Slovenije. In glej ga zlomka, takrat je zazvonil telefon. Na drugi strani žice se je oglasil naš skriti obveščevalec in sporočil, da na kandidatni listi ZMS – LS za Zbor občin Skupščine SRS kandidira mag. Slavko Gaber. Ko sem to sporočil osta- lim, so vsi trije, prej zainteresirani za kandidaturo, v en glas dejali, da odstopajo, saj proti tako retorično sposobnemu kandidatu ne bodo kandidirali. K meni se je obrnila naša tajnica in blagajničarka Nuša Komatar in me vprašala: »No, Franci, kaj boš pa sedaj? Bo DEMOS za Škofjo Loko brez pomembnega kandidata?« Ura je neusmiljeno tiktakala in ker sem bil kot predsednik koordinacije DEMOS odgovo- ren za izpopolnitev volilnih lističev, sem ji dejal, naj zapiši moje ime. In kandidatne liste DEMOS za Škofjo Loko so bile popolne. To je bil zgolj predlog. Za potrditev moje kandidature s strani Občinske volilne komisije je bilo treba pridobiti 100 glasov volivk in volivcev, kar je takrat predstavljalo najmanjši problem. Strah pa me je bilo, ker s političnimi nastopi pred občinstvom nisem imel nobenih izkušenj. Zavedal sem se, v kaj sem se podal, zato sem poleg vsega nakopičenega dela nakupil še knjige o javnih nastopih in pristopih, kako si pridobiš občinstvo. V predvolilne govore je bilo treba vključiti tudi politične obljube, to je program DEMOS. Literatura, ki sem jo prebiral, mi je bila v veliko pomoč, črpal sem znanje in splošna navodila, kako si pridobiš naklonjenost občinstva, da bodo glasovali za novo politično usmeritev. Novo ustanovljene stranke pri takratni občinski politiki in občinskem izvr- šnem svetu nismo imeli ne politične in ne finančne podpore, kot so ju imele stranke, ki so izhajale iz enopartijskega sistema. Občinska volilna komisija, ki jo je imenoval takratni Občinski izvršni svet, nas je bolj skopo obveščala in še to samo o nujnih postopkih pred in med volilno kampanjo. Kandidati strank, ki niso bile v združenju DEMOS, so neposredno komunicirali s člani občinske volilne komi- sije, tako da so bili o vseh podrobnosti sproti obveščeni in so se na vse morebitne napade lahko temeljito pripravili. Zdi se mi, da so jih prav ti presenetili, saj člani DEMOS-a na javnih nastopih nismo doživljali napadov in nizkih udarcev. Leve stranke so svoje »blato« na mojo osebnost izlile v petek, 6. 4. 1990, v časopisu Gorenjski glas, ko za javen odgovor ni bilo več možnosti. Book 1_LR_63.indb 30 29.5.2017 11:58:18 LR 63 / Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 31 Pred nastopi v krajevnih skupnostih občine je občinska volilna komisija, da ne bi prišlo do sporov z žrebom, določila vrstni red kandidatov, kdaj in kje smo nastopili kot govorniki in nosilci kandidatnih list zvez in strank. Na teh nastopih smo predstavili program DEMOS-a in strank oziroma koalicije, tako kot je to dolo- čal Zakon o volitvah 1990. Bitka za volilne za glasove volivk in volivcev se je začela V združenju DEMOS za Škofjo Loko smo v ta namen že na prvem srečanju določili posameznike in skupine, ki naj bi pisali in oblikovali besedila plakatov ter radijske oglase. Pri tem delu smo ostali zgolj štirje, ki smo predvolilni čas vzeli zares, zato sem se kot kandidat za delegata Zbora občin Skupščine SRS in kot nosilec liste za nastope pred javnostjo pripravljal sam. S pomočjo literature sem si oblikoval nastope in govore, ki so bili prirejeni koaliciji pomladnih strank. Ob večerih in med vožnjo v oddaljene kraje sem pona- vljal in brusil svoje nastope. Ker nismo imeli denarja, smo besedila za plakate in transparente oblikovali sami ter jih natisnili s pomočjo nekaterih tiskarjev in sitotiskarjev. Takratna slovenska politika je bila v celoti še vedno odvisna od Jugoslavije in ni imela izdelanega pravilnika o možnostih in načinu financiranja političnih strank, ki so nastale izven komunističnega delovanja. Ne glede na to je Slovenija prva od jugoslovanskih republik napovedala, in leta 1990 dovolila, izvedbo večstrankarskih volitev po delegatskem sistemu v takratno tridomno skupščino v Socialistični Republiki Sloveniji. DEMOS je bil združena nekomunistična opozicija tedanji komunistični obla- sti. Družili sta nas vizija, da bi bil prehod iz starega sistema miren in strpen in želja po ustanovitvi neodvisne samostojne države Slovenije. Naše geslo je bilo Volite DEMOS in dr. Pučnika, da nam ne bi spet vlada- li komunisti! Seveda je bilo to sporočilo dejansko le delno uresničeno, saj je koalicija DEMOS zmagala s pičlo večino (s 126 delegatskimi mesti od skupnih 240). Žal se pozivi slovenskim volivkam in volivcem niso obrestovali in so name- sto dr. Jožeta Pučnika izbrali in izvolili zadnjega predsednika slovenskih komuni- stov, Milana Kučana. Kot kandidat za delegata v Zbor občin skupščine SRS sem v drugem krogu premagal dr. Slavka Gabra, na kar sem še danes ponosen. Rojstvo nove države ni vsakdanji dogodek, zato z veseljem gledam na čas, ko sem tesno sodeloval pri nastajanju samostojne Slovenije in se po 25. letih iskreno zahvaljujem vsem, ki so verjeli mojim predvolilnim obljubam, da se bom zavzemal za vrnitev po vojni odvzetega premoženja in popravo krivic. Moja glavna obljuba na vseh javnih predstavitvah je bila, da se bom zavzemal za odhod iz Jugoslavije, usta- novitev slovenske države ter zaprtje Rudnika urana Žirovski Vrh. To so bile takrat moje štiri osnovne točke mojega predvolilnega programa, ki se je v celo- ti uresničil. Book 1_LR_63.indb 31 29.5.2017 11:58:18 Ustanavljanje in organiziranje ter delovanje Občinskih odborov pomladnih strank na Škofjeloškem v letu 1989 / LR 63 32 Škoda, ker je prostor moje pripovedi omejen, tako ne morem opisati tudi številnih prijetnih in manj prijetnih dogodkov. Mogoče je bolje, da gredo neprija- zne in celo sovražne opazke takratnih nasprotnikov v pozabo. Nekateri so se vsem nam, ki smo stopili na pot prvih demokratičnih volitev po 2. svetovni vojni, globoko zarezali v spomin. Na koncu mojih spominov bi se želel zahvaliti vsem občanom in občankam, ki so takrat zaupali nam, političnim amaterjem, da smo uspeli in dodali kamen v mozaik nastajanja slovenske države. Še posebna zahvala gre najožjim (strankar- skim) sodelavkam in sodelavcem, katerih je preveč, da bi omenil vse. Ne morem pa mimo dveh najožjih sodelavk: žal pokojne Alenke P. Lauko in Aleksandre Pretnar – bili smo nerazdružljiva trojka. Hvala tudi vsem ostalim, brez katerih DEMOS na Škofjeloškem ne bi tako preprečljivo zmagal. Najbolj pa sem hvaležen svoji družini, saj brez opore mojih dragih ne bi zmogel »stati inu obstati«. VIRI IN LITERATURA: Feltrin, Franci, osebni arhiv, Škofja Loka. Hovik, Aleksandra, osebni arhiv, Škofja Loka. Likar, Ivan, osebni arhiv, Škofja Loka. Enotni v zmagi : osamosvojitev Slovenije. Ljubljana : Nova revija, 2006, 336 str. Škofjeloška kandidata za Zbor občin republiške skupščine. (vir: Gorenjski glas, 20. 4. 1990) Book 1_LR_63.indb 32 29.5.2017 11:58:23