Jernej Popotnik
         Juševarjev Francelj
 tuševarjev Francelj je služil pri Medvedu za hlapca.  Močan je bil in se ni bal nikogar. Menda ga ni bilo na Jagnjenici človeka, da bi ga Francelj ne zmogel s svojimi železnimi rokami. Večidel je  vozil  s  starim  črnim kolesljem v   trg.  Sedel  je mirno  na  kozlu,  cigareto v ustih,  pušeljc na klobuku in ni se oziral na-okrog. Švrknil je zdajpazdaj z bičem po kobili in pljunil vstran.                      jj
»Bistahor!«                                                                                                           j
Nagnil  se  je  malo  na  kozlu  in djal spet cigareto v usta.  Časih je puhnil oblak dima v zrak in je zakašljal. »Hi, Čuž! Hi - i - i!«
Dvignil je bič in počil po zraku.                                                                     *
»Ti -i ho -o -1!«
Tako je vozil Juševarjev Francelj tudi mene na postajo: močan, silen je čepel na kozlu in je kadil.
Medved je bil z njim zadovoljen,
Delal je pridno. Le pil je rad. Posebno ob solnčnih, veselih nedeljah.      '
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je bilo za Franceljna žalostno.
*
Neke  nedelje  popoldne  so  se  stepli  na Jagnjenici fantje:  dva sta bila ubita, in pet pa je bilo ranjenih. Med njimi tudi Jarkov Tonče. In kdo je bil vzrok pretepa? Juševarjev Francelj, ki je zavpil: »Auf!«
Od tcdaj ga Medved ni več maral. Francelj je pobesil glavo in je šel.
*
Preden pa je odšel, je ukradel Medvedu nekaj kron in mu izpil iz dveh stelenic slivovko.
Medved je še dolgo potem godel: »Hm! Tak tat! Ti mrcina nemarna!« Juševarjev Francelj je pa šel v Trbovlje v premogovnik.
*
*         *
Kmalu po tem \e bilo. Peljal sem se spet v mestne šole. Hitro je puhal vlak za Savo,  ropotalo je in se stresalo nemirno.  Dremal sem . . .
Tedaj se je vlak ustavil, in v kupe sta stopila: Juševarjev Francelj in za njim orožnik. Sela sta dve klopi pred mano.
Vzrl sem se v Franceljna, in] \e povesil oči . . . Toda znabiti me ni spoznal: tik njegovega obraza, pod brado, se je namreč lesketal orož-nikov bajonet.