ISSN 0350-5561 9 r tu^^u ^^uuiH ca koMc tedna Padavine se todo razkrile nad vso Slnvenijo. V saboto dopoldne bodo pddavme ponehale. št0i///fca 48 četrtsk, B, decembra 8007 %35 EVR-aoosi IMIMO fin Hi lil nil li; u ni III Hl mn Ê I «'f Dedek Mraz ni uravnotežen? Milena Kratic - Planine r » ^ ' Slovesnost so pripravi/f V l>eW ^ garderoi^f muze/a \ premogovništva. V ) (Mo: S. Z.} Reševalna služba je temelj varnega in uspešnega dela Milena Krstić • Ptaninc Velerye, 4. docembra - Na dan ;^ivcinice rudarjev sv. Ba"baro so v Premogovniku Velenje zaznamovali 100 lei delovanja svoje jamske reševalne službe in ob lej priložnosli izdali brošuro, v kaler. so popisali žgddovjno nastanka in razvoja le službe, njeno današnjo t^premlje-nosi in vlogo ler razmišljanje ljudi, ki v njej sodelujejo. Dr. Milan Medved, direkior Premogovnika Velenje, je ob tej priložnosti povedal: »Proces pridobivanja premoga se je skozi zgndo\ino ru- darjenja v Šaleški dolini ves čas posodabljal. Nenehno smo iskali reškve za boljše, učinkovi-lejše. lažje in predvsem bolj varno úQh. S predvideno izgradnjo bloka 6 v Termocleklrarni SoSianj bo obratovanje Premogovnika Velenje podalje o še 40 lei. Naša naloga je, da ludi bodočim rodovom /apusiimo urejen premogovnik in prijazno delovno okolje. Na osnovi iradicrie lahko še naprej gradimo icmcijc pri-hodnosii. Poslanstvo [n cilj družbe lahko ure^ ničijih zaposleni, ki po/riajo široko, imajo veliko znanja in so ga pripravljeni stalno izpopolnjevali, so pripadni, sposmjejo tradicijo in ne- gujejo tovarištvo. To àî posebej velja za člane reševalne čete. ki so usposobljeni za posrodt> vaiïje In praktično edina pomoč sodelavcem v primeru neljubih dogodkov.« O jamski reševalni slu/-ni veC na sedmi sirani, Pogovar ali s?uo se s tremi, ki so jili na slovesnosti ob predstavitvi knjige se posebej nagradili: vodjem jamske reševalne službe mag. Marjanon Kolencem. jamskim reševalcem z najdaljšim siaženi Miranom Božičem in Matjažem Podvratní ko m, ki seje posebej izkazal ob reševanju v rudarski nesreči leta 2003. Pa ne je začal! Veseli december z v$emi pričakovanji in razočaranji, ki ga prlfiaša s seboj. A ni stimo vesel, /m marsikoga, kije som In osatnljen, zna hm u> posebej boleč mesec, Sle pomislili kdaj na to? Zadmč JHJ kar Krjeti nisem mogla, ko sem siiiaki. da malčki Vrica à)stanj lelos ne bodo sprejeli Dedka Mncza! Prav sie prebrali. Ne Ixklo ga sprejeli. Ker so lako odločili v vrbi/ie vzgolne íisuwove. Pri odJočiM pa naj bi jim bili v precejšnjo pomoč starši. Menda tisii, ki so po'sezani v svel siarkv za^da?! Rnzlozi? Pr\i. izrečen na hHro. v pogawm z ravnateljico Vrtca ^Átanj Mileno Brusnjak pa bizarei, da bolj ne bi mogel biti. Ihcembra razveseljujejo irije dobri mo^e. ki pa niso v enakopravnem poli^qjii. Izstopa Dedek Mraz, čeprav Je dobri de-cembnki moiwdi Mikla\z. da o Botičku sploh negowrímo. Halo? Pa ga ne imznam. starša namreč, ki bi bil hote oirokom pripravljen vzeli košček pravljidiosti. zalo ne. ker v.iak starš ve, da se pravljice slej ko pr€j končajo. Kako bi jili oirokom potem lahko jemali starši? Morda /«/ si v Soštar(/u še premislijo? Odgovor bo znan v naslednji številki Našega ùjsa. saj .v/w se na obisk v Vriec .^ošia/y in k ravnateljici napovedali včeraj. Pa ne samo zaradi Dedka Mraza, tudi zaradi dmgib slfítri. ki jih v Šoštanju menda ne bo več (bazar, pa mefida tudi mini karne\'al). So obijubili. da bodo postře-gii s tehtnimi argumenti. Upam samo, da ne bodo poudarjali uravnoieteuosti. Ta beseda J^ zadnje čase vsa boU aktnaina, a uporabna r svetu, kjer ne nastopajo i>ravijični Junaki. V domišljiji, pričakovanjih, teljah oirok ne hi stnela if^ieti mesta. 7.e zato ne, ker Je taka obrazložitev ceni. Prepoce/n\ Dedek Mraz bo letos v .i^šianju menda nezaželen. Zaradi nei/rai"-noteženostl. Človek se taktin norostim lahko samo čudi. Prvič zato. ker je hjegov obisk za siar.se zastofij (za wo tmiporo po.árbi Mtídobčin.ska zveza prijateljev mladine Velenje), in drugič zato. ker lepih stvari v îivljenju ni nikoli preveč. Sploh pa Jih ne hi smelo biti preveč za otroi:e. Pa od koder koli mož. ki prižiga lučke v očeh otrok, prihaja - Z zahoda ah vzhoda. Rdeča pentlja, urbana akcija in kondomi Prostovoijci Mladinskega centra Velenje med glasnim opozarjanjem na nevarnosti okužbe z virusom H/V. Velenje. 30. november 2007 • 1. decembra, na svetovni dan boja proti aidsu, smo tudi v središču Velenja začutili sporočilo dneva. Prostovoljci Mladinskega centra Velenje so pripravili kar dvodnevno urbano akcijo. Prvi del akcije je potekal ^e v petek, ko so ljudem delili zloženke in jili seznanjali s projekti in prostovoljnim deiom. Nadaljevanje je sledilo v soboto, ko so se prostovoljci spel podali na pohod po mestu in glasno, z megafonom, in pisno, s Iran spare ni i. opozarjali na kugo 21. stoletja. Predstavljali so dej- stva in itevarnosu, ki se jib zago-lovb-činskilí svetili. Prav tako so se dogovorili o skupnem nasKifïanju pri urejanju republiške ceste Rečica ob Paki - Pï)dvin, glede kamnoloma v P^jdj^orl katerega eksploatacijsko obmoCje sega že na področje občine í^1lzela, o sodelovanju pri urejanju struge reke Savinje iji zagotavljanju pmlipoplavne varnosti. Med drugim so predlagali, da bi srečanje postalo tradicionalno, organi/> rali pa naj bi ga v drugi polovici meseca Tiovembra. mtp Srečan/e na/ bi postafo tradicionalno. Pod Pustim gradom 2. faza prenove Primorske Konec novembra so v Šoštanin pričeli z drugo od treh Ikz prenove Primorske ceste, /aradi del bo /iîpn odsek te cesle od priključka za Gorenje do industrijskega <1 brat a Žage. Druga fa/a prenove, gre za dolžino 400 metnw ceste, naj hi bila končana ^e letos, če bo le vreme to dopu^alo, medtem ko irctja faza pride na vrsto prihodnje leto. Gre u eno večjih naložb v cestno infrastrukturi^ v Si)šianju, saj vrednost del zna^a dobrih 1.034.000 ewov, skoraj ves ptMreben denar za obniwo pa bo prispevalo Komunalnih podjetje Velenje, delež Občine Šoštanj je 80.000 evrov. ■ miip Diploma tudi za prvo »redno« diplomantko C^ije-Dekan Visoke komercialne šole (VKŠ) Celje bo jutri, v petek, 7. decembra, ob 17, uri v Narodnem domu v Celju podelil diplome dipk^manlom i/rednega in rcdtiega visoko strokovnega pn)-grama Komerciala. Ob tej priložnosti bo diplomantom poleg de-kaj)a, prof. Jr. Bogdana Kavčiča, čestital tudi direktor Visoke komercialne šole Celje Joži C mak. Dogodek je posebnega pomena tako za VKS Celje kol tudi za Celje, saj bo diploma podeljena tudi Stojanki Tuvk, prvi diplomantki rednega študija katere koli visoke šole s sedežem v Celju. Ob podelitvi so pripravili tudi bogat pnv gram: med drugim bo diplomantom 7apcla M an C a Špik. Študij visokr) stn)kovncga z bcv lonjskim modelom usklajenega programa Komerciala je na VKS Celje organiziran kot redni in izredni. Trenutno izobražuje 234 rednih in izrednih študentov, Medtem ko se redni studij iz-vaia samo ua matični enoti v Ce- lju, se lahko na izredni vpišejo in opravljajo svoje (Obveznosti tudi v drugih krajih po Sloveniji. Diplomanti po uspešno zaključenem šolanju dobijo sirgrania doma in v tujini In tako študentom omogoča, da posamezni semester študirajo na drugi visoki šoli ali fakulteti doma ali v tujini. Čeprav so diplomanti visoko strokovnega študija svoj zastavljeni cilj dtïsegli, se bodt) rant^gi odločili za nadaljevanje študija na magistrski stopnji in pridobitev naziva magister/magistrica pi>-slovnili ved (er si tako odprii širše zaposlitvene možnosti na zahtevnejših pa tudi bolje ovrednotenih delovnih mestih- Izvajanje magistrskega !^tudija je VKŠ Celje prvič začela jeseni 2007, torej v tem študijskem letu. in sicer na enotah v Celju, I.jubljani in Mariboru. ■ bs Predani življenju že 120 let V Splošni bolnišnici Celje so prepričani, da je prihodnost tretje največje slovenske bolnišnice zahtevna medicina - Napovedujejo širitev programov in živahno dogajanje tudi pri naložbah Tatjana Podgorioit Celje» 29. novembra - Dan pred slovesno akademijo ob 120-letni-ci obstoja je vodstvo Splošne bolnišnice Celje pripravilo novinarsko konferenco, na kateri je osrednjo pozornost namenilo današnji bolnišnici in njenim načrtom v prihodtije. Direktor bolnišnice mag. Mar- gije, kardiologije, (T preiskav, ultrazvočne diagnostike in preiskav z magnetno resonanco. Po 25 letih končno zaključujejo program modernizacije bolnišnice, vendar bi radi obnovili tudi njen drugi del. Tako naj bi v nasled-i^ih 10 letih - po besedah 1-eijajîca • opremili celotno bolnišnico po «udobnih evropskih standardih. phliodnje leto naj bi končali poso- bolništiičnega kompleksa. Po napovedih naj bi z novimi medicinskimi programi razširili bolnišnično dejavnost /a blizu dva odstotka. "Naša bolnišnica je tako velika, da lahko govorimo o njeni ra/vojni prihodnosti." je menila strokovna direktorica ustanove mag. Frančiška Močnik Škrábl in nadaljevala: »Naš cilj je bolnišnica, ki bo sprejetnala nuj- 5e "Vroco" monografiio, za Itateroseje uredniški odbor odtočiif da ne bo poíemičnaf ampak stavnostna In pozitSvno naravnava^ si z zanimanjom ogledujejo: od leve proti desni: Marija Počlvaišek, Frančiška Škrabi Močnik, Andreja Rihter (direktorica Muzeje novejše zgodovine), Marjan Ferjanc in članica uredniškega odbora Vanesa Čanji. jan Ferjanc je izrazil prepričanje, da gre /xJravsiveua ustanova v korak s časom. Ob koncu lela ne načrtujejo i/gube, če bo, bo majhna. Načrtujejo pa, da bodo že prihodnje leto povečali dcjavîiost 15 odstotkov predvsem tam. kjer so čakalne dobe najdaljše - v hospi-talnem delu na področju žilne kirurgije. ortopedije, v ambulantnem delu pa na področju nevrolo- dabljanje celotne diagni)stike z nakupom novega CT aparata, dvema rentgenoma in z novo opremo /a intenzivno teraptio. Za tovrstna vlaganja naj bi samo prihodnje leto namenili prihli/no 2 milijona ev-mv. Sedaj pripravljajo novi oddelek za medicinsko rchabilitaclio. prenavljajo lekaní o. iz najemnih prostorov bodo preselili upravo, radi bi uredili nov oddelek na vrhu ne primere iz širše okolice, /e nekaj let pridobivamo nove sin i kovne in /aluevne pïï)granie, od koron ograllje. ortopedije, intenzivnih enot do travm alologije. Ne moti nas privatizacija specialističnih ambulant. Dolžni smo izvajati zahtevno medicino in lo je prihodnost bolnišnice.« Močnik Škrahlova jc ob tem opozorila na nekatere težave. V Splošna bolnišnica Celje je tretja največja bi)lnišnica v Sloveniji in osrednja regijska bolnišnica. Je tudi učna bolnišnica in sodeluje pri izobraževanju ra-/Jlčnih prtffilov zdravstvenih In drugih sin>kovnjakov. v njej izvajajo celovito bol» tušnično in specialistično ambulantno zdravstveno oskrbo na sekundarni ravni za območje. na katenim žJvi od 220 do ."^00 tisoč prebivalcev. Na leto se tu zdravi približno tisoč bolnikov, povprečna doba zdravljenja je 4,67 dni. Vspeci-alističnih ambulantah beležijo 260 tisoč obiskov na leto. V zadnjih treh leiih so zabeležili porast števila porodov: lani 1902, letos že več kot 2000. V bolnišnici je zaposlenih več ktH 1600 delavcev, od lega več k(H 250 zdravtûk<ïv in približno 7S0 delavcev v zdravstveni negi. Na leto ustvari približno 66 milijtjnov evrov prihodka. ospredju so predvsem kadrovske. Za zdaj jih še i^bvladujejo, glede na naptîvedi, da se bo pomanjkanje zdravnikov nadaljevalo še naj-manj osem let. pa morajo poiskati načine, da bi zadržali kadre, ki jih imajo, in prepričali tiste, ki bi se lahko upokojili, da delajo še kakšno leio dlje. Na novinarski konferenci so predstavili tudi obsežno mt^nogra-fijo z nasliivom Predani življenju, ki so jo izdali v pí îèa s lite v 120-let-nice obstoja bolnišnice. Zajijo se je uredtiiški odbor odločil, da ne bo polemična, ampak slavnostna in pozitivno naravnana. V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje pa so pripravili še razstavo- laje edina tovrstna v SUïveni-ji doslej, je stalna in jo bodo občasno dopolnjevali I Za politike mesec pravljic ni le december !- I Ministrica na obisku - Pokrajine: Primorci ne dajo Primorske - Ko bo Saša, ne bomo j več mejili na Hrvaško - Kongresna dvorana Brdo je že, čaka nas še »brdo« dela i »hf^nano iz wja se vraća se fit sl/šal fiovonff oh neJtnvte/n ^ma^sli/v-mn obisku »naše" /nhiistria' Aiflje v ^alâki dolini fn Cdju. Nekateri puck niso pozahill nje tie oiislaviiw z mesta prve iene njenega E'iotedia U\ kusnejk presenetljivo imenovanje za ministrico zu tdnrvje. !n Ce so je nekateri pred časom Jemali bolj kol sebi enako, so J! zdaj pozorno pris^ lulinili kot pomembni oseii} z drzavnef(a jv/w. Njene besede so nenadoma dobile wliko vego tezo, pa četudi je morda kajpowdala enako kof prej. 'Jako /kic je. fn mnogi so ji zalo tudi ^'erjeli, da pomenijo pokrajine //cm; priložnost za rar\x^ zdravstva, pa tudi, naj bf)in{snictí 'Ibpoišica r}e rvcuna na nekatere programe, ki bi sijih morda želela. Sicer pa so pri nas v pnćakovanju (ídlocilne^a odločanja o zakojiodaji razprave o pokra-jinaii in razkosanju držaw nekoliko pojenjale. Ije na Primorskem vziraj-no opozarjajo, da >*Primorske*( ne dap. Ce bi to obmoge te delili na d\'e pokrajini, naj to ne bfista Goriška in Istrsko-kruška. ampak Stfverna in .futna Primorska. Tako smo si prizadewli za priključitev Primonke, zdaj tiljo pa izgubili! Ponekod pa ludi še vedno odm^'a predio^ o dveh sede-iih pokrajin. Na na.iem območju naj bi k'^dno veljak, da ni nicnaro-he, ce sta .sedeža v Mozirju In ^lenju (bolj je narobe, da nima drzavm*^a sretnika mozirski konec, ampak spel velenjski!), s lako deliMjo se še niso sprijaznili vsi na Koroškem. Rival.stvo med Slovenj Gradcem in Ri/vnami Je pač še vedno močno, in če k lemu prištejemo še poliriC^e vplive. Je stvar še bolj vn)ča. A kaj bočvmo. Se bo pa z novo !)olirajinazuciio zgodilo, da naša mm ^fotjan pitkrajina ne ho več mejila na dve državi kot doslej. a}npak le še na Av.ali. Prvi so že dobili »drtavnea raziunejo, Predvsem niso nu\-du.ieni nad strožjim režimom in \včjini številom ixdia'stov, moti jilt, da policisti uporabljajo (in uničujejo) a'sie, od katerih so mnogç uredili satni, ali pa občine. Držirva pa nekako ne sliši, da bi nu>rala prispevati kaj denarja za vzdržewnje. A tudi te žagale naj bi poibrdo« denarja. A vrnilo naj bi .se nam z »goroi koris-li. Da bi se te napoved! vsaj za kakšen hrii>ček uresničile. Da se vse. kar nam bo to pivdsedovanje prineslo, ne bi izkazala le kot pravljica. Teh Je v tem mesecu, polnem prazničnih pričukovanj, še posebno veliko. Za razliko od ostalih dni r mesecu jih ne priix>\eduJejo k politiki. Tudi drugi. Čeprav li pripovedujejo prave pruvljicť.jim mnogi veliko bolj verjamejo. NAS ^AStab)a:čnoiBsnwilažolift) hi MÉkL^J Rti družba. dM.Vrit«^. tihi» tt ^hC^ra («S3inervga auMaje i300 ST) (8,$ % Mstopni DDV, 0.1 € (23.50 SIT), cena iMè tm DDV 1,14 € (27&S0 ST)). ^ pB^Î^ bli» t^dništvK Boris 2âl«hidK({llrehloi) Stane Vovk (c^lgovofnI urednih), Milena KrstlĆ'Pianinc (pomočnisa uteúnikaV Janez PiesniK, Tatjana PcN^otšek, Bojafra ^sgei (novťiar|i}. Mra ZaioSek (ursđnk^a radijax Jsnja Ko$i/i3>špaQel (te^nifna utMnicâ), Tomaž Qeriak (obilhDvaise). PropagM»: h^ina Jug (voi^ piopa^aiKls). Sâ§o Konečník, Jurs BeJlćnik (propaganOsia); Stdai h tipnn: Vilsnji. Kldlcm p. |l 2Q?. blrlon (OSJ m 17 50. ttitfas 103) 897 46 41 m ■ Nova LS. Vsfenje: Û2426-002Û133854 E-fuil: pi3ss9n3scas si ObKuMf^ in siaf, priprava: Nai £as 0 o 0 TttTÉ^Sncd Nalí»b:12400lzvcdov Ninaročintti lotDgrťl k r Ad^Isov ni vraânot Po tAoTHi O CCV ^ *NaS fias' med proizvode Inforna^vneça u^aćaia za kaTeifi se pljuje ciav«k po zri2an sfcfinjl. Lstno i2iúe 52 ttevilk DOGODKI Kakšno zdravstvo si želimo? Odgovor na to vprašanje je preprost, zatakne se, če vprašanje nadaljujemo z v novim vprašanjem: kaj smo za to pripravljeni storiti? - Posvet v Šoštanju je vodila ministrica za zdravje Zofija Mazej - Kukovič, ki je v dvorani pogrešala ideje i , "V Nekaj zanimivejših o kadilskem zakonu... Tudi na lem pt^sveiu sc niso mogli Izognili pre >0 kadilske m u /akn mačinka v tem okolju dobro veste, da tukajšnje prebivalce najbolj zanima njena nadaljnja usoda. Kakšno je razmišljanje in gledanje na prhodnost te bolnišnice na ministrstvu? »Bolnišnice bodo prenesene na pokrajine. s tem pa tudi odgovorn(ïSl zanje in seveda priložnosd. Država bo vlagala v tiste, ki so v nacionalnem razvojnem programu, Topolšice pa v njem nI. Bi pa pričakovala, da to okolje in ljudje v njem dajo svoj naboj, svojo energijo v to priložnost. pokažejo, da nekaj hočejo, da to ni samo priložnost za danes in za bolnišnico, kije lahko specializirana bolnišnica. ampak da je io priložnost za to oki>-Ije v nadaljevanju, v tistih objektih in za tako negovalno bolnico, ki jih tudi nimamo v Sloveniji Oh njej je tudi zdravilišče. Ampak lu je treba priti napn:)ti s ka- pitalom, ne le s kritikami, kako slabo stvari û'.gledajo. To jc priložnost le regije! To ni priložnost zgolj Šoštanja in To-polwce. Na lem področju se da narediti izjemno veliko, ampak samo v okviru tistih, ki bodo pili vodo, ne pa biti megalomanski. da ne bomo poiem ugotavljali, da nimamo pacientov, klientov.« P/)gosto poudarjate stik zdravstva in spodantva. »Ja, aje to srečanje dajalo prevelik ton pričakt)vanjem. Ni bilo slišati idej! Jaz seiu pričakovala, da ima gospodarstvo tudi tu ideje. Da jih je treba sanïo pobra-d in se o njih pogovoriti Mi pa se pogo varjamo o tem, ali smo m ministrstvu za to, da sem, na to območje pride tuj kapital To je odločitev, ki jo je treba sprejeti na lokalni ravni. Će ne b^ domačega kapitala, bo verjetno tuj, ampak jaz bi najprej rada vedela, ali doirače podjetnike, gospodarstvenike, to pbmočje zanima kot poslovna priložnost?« Vprašanja nič provokativna In vprašanja? Kakšna so s^ vam zdelat «ZaLumiva, nič provokalivna. v realnih okvirih. Na primarni ravni l/postavlja- 4 C m ' nje bolniških izostankov (op. avtorja: Sonja Jamnikar, sekretarka Območne obrtne /bamice Velenje je opozorila na položaj samostojnih podjetnikov v luči odmerjanja bolniškega stalc^.a. V bolniško gre podietnik 73 toliko časa^ kot gre ta tla njegov računa, potem prekinite za dva ali tri dni in spet v bolniško na njegov račun). Zanimivo se mije zdelo razmišljanje o preventivnih pr eg ledili (op. avîoija: podjetnik Franc Krevzel ocenjuje, da se preventivni zdravstveni pregledi opravljajo zeltj površna, nestrokovno in hitro, pri čemer nadaljnje komunikacije do osebnega zdravnika, ki bi lahko ocenil in speljal, da se morebitra obole-iiia zdravijo naprej, ni). Potem tudi to. Ca moramo bolj skrbeti /ji preventivo in Škoda, da jih ni prišlo več, ne zgolj preštevati vrsi v zdravstvenih domovih. Vsi pa se trudimo v lem, da ustvarimo sistem, ki t>o vzbudil zaupanje pri prebivalcih, ki morajo imeti dostop do zdravnika in do katerekoli bolni šji ice.« Tokrat ste oi)isk namenili Topolsicu Šoštanju, Sniarinemu oh Paki, Celju? Kaj pa Velenje? »Skozi Velenje sem se tokrat samo peljala, ker sem prišla iz I.jubljane, Za en dan se nikakor ni dalo več, ker je bil tudi v Celju pomemben dogodek; zaznamovali so 120-lelnico bolnišnice, tako da sem si obisk Velenja prihranila za januar.« Imamo kaj pokazati v Obisk ministrice za zdravje so v občini Šmartno ob Paki izkoristili za predstavitev rezultatov prizadevanj v skrbi za zdravstveno varstvo ob&nov in njihove želje na tem področju Tatjana Po^oriek Šmartno ob Paki, 30. novembra - Splet prireditev, s katerimi so v občini Šmartno ob Paki zaznamovali letošnji občinski praznik, so sklenili 2. obiskom ministrice za zdravje Zorge Mazej Kukovic in nekaterih njenih sodelavcev. Ministrica je na priložnostni sh> vesnosti (popestrila sta jo mlada domača glasbenika N>jc Robida In Urbaiî Urleb) predala svojemu namenu prenovljene prostore tukajšnje zdravstvene postaje ter medicinske pripomočke: defibri-lator z I:KG-jem. reanimacijski kovček in hematološki analizator za laboratorij. Slednje so kupili z donacijami podjetij, v katerih so zaposleni krajani občine Šmartno ob Paki. ter s sredstvi, zbranimi na dobrodelnih prireditvah ljudje za človeka. Po mnenju šmarškega župana Alojza Podgorška so lahko upravičeno ponosni na vse. kar so posti>rili za zagoiavljajije čim večjega zdravstvenega varstva občanov v zadnjili petih letih v sode- lovanju z Zdravstvenim domom Velenje. Lekarno Velenje, gospodarskimi družbami, nekaterimi pridobili otroško-šolski dispanzer, prositjrza laboratorij, panro-nažno službo in delo na domu. Kupili so zobozdravstveni kompresor in zamenjali nekaj oken. Tega leta je začela delovati diabc^ tološka ambulanta, ki deluje enkrat na mesec. V letu 2004 so zdravstveno postajo opremili z defibrilaloijem, z HKG-jem v vrednosti veČ kol 14,5 tisoč evrov. Vzadi^ih treh leiih so za naložbe v zdravstveno postaj<3 in za nakup nekatere mcdicinske in tudi druge opreme namenili približno V pritiodnje jih čaka še obnova eiektro in strojnih instalacij, un^d-itev prezračevalnih sistemov, zamenjava talnih oblog ter stropov. »Sami tega ne bomo zmogli. Menim, da smo si glede na ves trud in opravljeno zaslužili ludi pomoč ministrstva,« je dejal Alojz Podgoršek in nadaljeval: "Večina občanov je z organiziranostjo zdravstva na tej stopnji in v tej obliki zadovoljna. Želimo pa si, da se ne bi zmanjšale pravice iz varovanja zdravja, morda bi lahko nekatere storitve še približali obča- 2700 pacientov, se kakSno pomoč. Prav tako bi radi v naslednjih letih posktt>li za občasno delovanje ginekološke ambulante z n eka teri m i storitvam i. « Zollja Mazej Kukovič je bilaza-dov lakral bomo nanj smeli ludj odlagali. Okolje varstveno dovoljenje pa ima do polovice leia 2009,« jc povedal direktor velenjske komunale Marijan Jcdovnicki. Na ugotovitev, da naj bi vozili odpadke iz občin Velenje. Sosiaiij in Smarlno ob Paki na Cchj Celje od leia 2009 daJje slabo pripravljeni, pa je odgovoril. »Tudi lo ne drži. V Celje bomo vozili del odpadkov. Do takrai bomo v Velenju /.gradili manjši področni center za ravnanje z odpadki ozimma í)bjekl za ločevanje ločeno /branih odpadkov, za ostanke ločenega zbiranja oziroma za sedanje komunalne odpadke b, gospodinjstev, objekt za prevzem nevarnih odpadkov in še nekalere druge dejavnosti, povezane s smeiml. Priprava dokumeniacije za naložbo, vredno dva do iri mi-lij(me evrov, je v polnem zamahu. Pričakujemo, da bomo spomladi prihodnje leio pridobili gradbeno dovoljenje, podnični center pa zgradili v šesilh do osmih mesecih.« Na odlagališče v Velenju odlo?.ijo približno 33 tisoč ton odpadkov iz gospodinjstev 1er nenevarnih odpadkov iz industrije na leto. Po analizah naj bi bilo prbnemih za odlaganje le pribli/no 15 odstotkov vseh zl^ranih odpadkov i/ gospodinjstev (v Celje naj hi torej vozili od 7 do 8 Usoč ton na leto), vse ostale količine smeti pa so primerne za recikliranje in nadaljnjo uporabo. »Zato tudi načrtujemo sortiranje ^e ločenih odpadkov, da bi tako v Celje vozili čim manjše količine in seveda s lem poskrbeli za čim oiž.ii strošek storitve. Bo pa potrebnega še veliko iruda. reda in discipline pri po-vzn)čiieliih odpadkov v Šaleški doliiii zato, da bodo zbrane Trakci-je bolj čiste, kot so danes. take. da jih bodo uporabniki surovin lahko uporabili za nadaijtyo predelavo. Tudi pri komunalnih odpadkih bo potrebno man>ikaj postoriti za dosego ravni, primerno današnjemu času in trenutku.« po zagotovilih Jedovtiickcga vodijij poleg priprav na odvoz smeti v Celje tudi postopke za zj^piranje odlagališča v Velenju že nekaj let. Velik del 4.5 hektarjev veJikcga območja so že pripravili za zapiranje. Za rekultivacijo namenjajo na lelo približno 20 lisoč evrov i/ amorlizacije, za te namene odvajajo tudi dobršen del takse. V zadnjih 7 do ^ lelih so odlagališče namenili blizu milijon 200 lisoč evrov. hi kaj se bo dogajalo a a ^fitiagalisčH v VeJenju po njegovem zaprl' jut danes izvajamo monitoring oziroma sistem nadzora vpliva odlagaUSča na okolje. Tako nadzorujemo melereološke podatke, odliv izcednih vod iz telesa odlagališča, podzemiîe vode. izvajamo nadzor nad odvajanjem bio plina in še kaj. Monitoring bo deloval se približno 15 let po zapriju, skrbi žatý pa ne bo praktično nikoli konec» saj bo območje potrebno urejati - kosili travo, nasipaii območja. k^ier sc bo ugrcznilo. in podobno,« je se povedal Marijan .le-dovnicki. Največji poslovno-stanovanjski kompleks S položitvijo temeljnega kamna je Vegrad uradno začel graditi 821 stanovanj, 2405 parkirišč, številne trgovske in poslovne prostore in seveda vso potrebno infrastrukturo Mira Zakošek Ljubljana, 2S. novembra - Na prostoru nekdanjega industrijskega kompleksa Avtomoniaže ob Celovški cesti sla glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak in ljubljanski župan Zoran Jankovic položila temeljni kamen za gradijo trenutno največjega pošlovno-stano-vanjskega kompleksa v Sloveniji. V novi soseski ^»Celovî^ki dvori« bo 821 staníwanj, hotelsko-poslov-ntvnakupovalno središče in 2.40S Temeljni kamen največje stanovanjsko poslovne soseske v gradnji v Sloveniji sta položila generalna direktorica Vegrada Hilda To vsak in ljubljanski župan Zoran Jankovic, parkirišč z vso potrebno infrastrukturo. Prvi stanovalci se bodo lahko vselili že leta 2009. Gradnja hn potekala na kar 37.200 kvadratnih metrih, pod tremi sklopi objektov pa bo štirietaž-na garaža. Na tem območju bo zraslo tudi hotelsko-poslovno-na- kupovalno središče s hotelsko-po-slovno sti>)pnico in nižjim objektom. namenjenim ti^ovski dejavnosti. Vegrad bo za lažji dostop do objektov zgradil tudi tripasov-no povezovalno cesto z dodatnimi raz vrst ilnimi pasovi. Na območju gradnje Celovških dvorov je Vegrad/e izvedel varovanje in i/kopal gradbeno jamo, začel pa je že ludi prva betonska dela. Na priložnostni slovesnosti jegeneralna direktorica Hilda Tov-sak med drugim dejala: »Danes poslavljamo temeljni kamen največjemu stanovanjskemu projektu v gradnji v Sloveniji. Temeljni kamen polnega, zdravega življenja, ki ga bodo lahko /jveli prebivalci Celovških dvorov. Stanovalci bodo imeli namreč dostop do celovite ponudbe soseske, ki jo bo zaiiknv že val o h t >tclsko-po s I ovn ona k upt v valno središče. Celovški dvdajni cenier največja posltwal-niča zadruge in po dolgih lelih ludi njena največja naložba. Stala je 1,3 milijtma evrov. Pričakujejo, da bodo ob takšni prodaji, kot jo dosegajo, vlaganja poplačana v približno 10 do 15 lelih. Po dobre pol leta poslovanja v novih prostorih je prodaja v okviru pričakovanj. Prave rezuhate naj bi center dosegel takrai. ko bo dokončno zgrajen poslovni center Podrož-nik. »Na začetku odločanja o kora- ku, s katerim smo dodobra zaznamovali zgodovino zadruge in še posebej po čakanju na začetek gradnje, smo bili deležni številnih kritik in najrazličnejših govoric. Prepričan sem, da smo danes vsem skeptikom in kritikom dokazali. da želimo imeli dolgoročno in stabilno zadrugo. Takšno, ki ho zagotavljala osnovno poslanstvo. To pa je povezovanje, solidarnost in poslm bančne storitve v občini Mozirje že i^ekaj bank, je Ivan Suhover^nik. tukajšnji župan, vesel dodatne konkurence. Prepričan je, da se čas na začetku /gornje Savinjske doline ni ustavil, kar dokazuje ludi takšna pridobitev, kot je nov prodajni center /fC/, Njegovega odprtja se bodo z veseljem spominjali tudi v Bt»lnišniciTiv polšje 3. saj sta Drasko Vesel in ovic iiî Andrej Presečnik izn>čila direktoriu zdravstvene ustaniwe Damjanu Jus^nekii ček v vrednosti 3000 evrw za nakup ntjvega CT aparata. ŠALEŠKI STUDENfSKI KlUB www.ssk-klub.si December bo vesel in delaven !"a konec ledna je bil zelo pester za člane upravnega tîdbi>ra SSK. Že v petek zjutraj smo obiskali ravnatelja gimnazije Rajmonda Valcla in mu predstavili naše zamisli in željo po obnovitvi sodelovanja z dijaško skupnostjo- Hna od prioritet letos je. da dijakom čim bolj široko odpremo vrata Šaleškega študentskega kluba ter jim omogočimo pi>dobne ugodnosti. kot jih imajo polnopravni člani oziroma študentje. V interesu vseh nas je. da dobijo dijaki ze v rosnih letih čim več infi»rmacij o delovanju študentskega kluba v njihovi dolini ter katere prednosti imajo s svojo včlanitvijo. ŠŠK je dal ludi p{ibudo. da bi organiziral inširukcije za dijake med vikendi ter da bi januarja obiskali maturante in jim predstavili fakultete. Najzanesljivejše informacije so tiste iz prve roke svojih sotrpinov, /elja po takšnem sodelovanju je bila izražena z obeh strani. Še isti dan zvečer, petek, 30. n red v Mariboru in sicer v Klubu mariborskih študentov. Vabimo že 12. decembra. Za dobrti vzdušje bodo skrbeli legendarni Orle-ki in Trubači iz Velenja - Fešta band, /a ljubljanske študeiue bo SŠK organiziral prevoz iz Ljubljane. Petek. 14. decembra, bo v znamenju potopisnega predavanja »S piciklom po Mongoliji« v MMC Kunigunda. V soboto, 15. 12.. sc bosta zgodila kar 2 dogodka, in sicer ŠŠK biljard open pri Kasesniku in večer elektronske glasbe, ki bo potekal v MCju in Maxu. 18- decembra se bo dogajanje prestavilo v Ljubljano, kjer se bodo ludi letos Šaleški studen-ije zbrali v Companierosu ... Več o drugi polovici decembra in aktivnostih ŠŠK pa prihodnjič. Vsem članom ŠŠK se zagotovo obeta pester praznični december, članom upravnega odbora pa naporen delavnik. ■ Dortkihot NASI KRAJI IN LJUDJE Novi prostori KS Šoštanj Selijo se v prvo nadstropje občinske zgradbe - Svet Krajevne v skupnosti Šoštanj bo v tem mandatu več kot v infrastrukturo vlagal v ljudi - Prebarvali še zadnji dve hiši Milena Krstić - Planine_ Šošfanj • Krajcvaa skupnost Sosianj se jecclo leto pripravljala na sclilcv v nove prostore. 1/ se-diinjih selijo v obćinski) /^trad-ho, v prvo nadstropje. Selilev naj bi bila uvedena v tem Icdnu. »Dosedanji prostori Krajevne skupnosti Šo$uinj so v lasti Občine So55ianj, krajevni skupnosti pa dani v upravljanje. Ta pomeni, da so vse pravnivformalne aklivnt>sii ve/ane na Občino Šoštanj. Ker je la v /adnjcm lelu /ari^di sclilvc najemnikov na nnvo pridobila nekaj pra/jiih pn)s:oriw v sv5)ji zgradbi, smo /ačeli ra/mišljaii. da bi bilo smiselniî /družiti dejavnost občine in krajevne skupnosti v eni zgradbi- Takti bi prihranili ludi nekaj slroskov, Id so povc/ani /. invest icijskijn vzdrževanjem zgradbe in lekočini poslovatijem. /delo se nam je nesmiselno, da dosedanje prosi are krajívne skupnosti, ki ne omogočajo obiska večjili skupin, koristimo le /a U>, da imamo en-krat na leden v njih uradne ure in enkrat na nicscc sestanek mna. le prostore so sicer koristila tudi društva, a lo koriščenje ni bilo posebej pogosto. Vse, kar se je doslej d<^gajalo v zdaj /e bivših prostorih krajevne skupnosti, se bo odslej (»dvijal der pa naj bi projekt nadaljevala krajevna skupnost Topolšica, Ta del je zaradi različnega pristopa k trasi, predvsem pa lastništva zemljišč, zelo zahieven.fl Štirje letni časi Šoštanja v zaključni fazi i/delave je nim o Šoštanju z naslovom Stiije leini časi, Premiera je predvidena v sredini januarja. »Skozi film bomo lahk(î spoznavali Šoštanj v preteklosti in videli, kaj lahksianju se premiere že veselimo.^ Veselijo pa se ludl svoje, mestne himne, pa zgibanke o turističnih znamenitostih Šoštanja. »Skupaj zObči-no Šoštanj smo si začeli velika prizadevati za programe za mlade. Vemt), da mladinskega centra v Šoštanju ni. /a zdaj smo zanj iskali delne in začasne rešitve, slej ko prej pa bomo družno rešili tudi lo vprašanje,« je prepričana Vilma Fece. Uradne ure KS Šoštanj Te ostajajo kol doslej, ob sredah od 15, do 16. ure. /aradi veliko zanimanja - občani Šoštanja se namreč pogosto oglašajo v prostorih krajevne skupnasii -pa razmišljajo, da bi prihodnje leto razširi-11 uradne ure tudi na eno uro tedensko v dopoldanskem času. »Hvala za vse, kar ste naredili« Krajevni organizaciji RK Šmartno ob Pa ki\\\ Gorenje sta v sodelovanju s šmarškim društvom upokojencev te' tukajšnjo občino v počastitev občinskega praznika pripravila tradicionalno srečanje prihajajo, in da so starejši marsikje in marsikdaj še vedno v precej« siîjo pomoč s svojimi izicušnjami. »Hvala za vse. kar sle naredili«, /aželel jim je, da bi jim prihajajoče leto prineslo veliko zdravja. tva upokojencev .Šmartno ob Paki Franc Tíýnšek. Tudi lelos so obdarili najstarejšega íq najstarejšo udeleženko srečanja. To sta bila Franc Kumer in .Vlarua Žerjav. Priložnostni kulturni program je pripravila otroška folklorna skupina šmar-ške osnovne šole pod vodstvom Lucije Usnjak. BTp Bo potrebno sodišče? Krajani vaške skupnosti Podgora menijo, da so zaradi delovanja kamnoloma na slabšem kot pred 20 leti - Klančnikovi v takem ne nameravajo več živeti, če se v kratkem zadeve ne bodo spremenile na bolje -Občina bo zagotovila izvajanje monitoringa merjenja vplivov na okolje Tatjana Podgoršek Kamnolom v Podgori v občini Šmartno ob Paki že dolgo povzriv ča nezadovoljivo med tamkajšnjimi krajani, O razlogih zanj in t) ukiepih, s katerimi bi bilo življetije v njegovi okolici znosnejše, sta VîUstvi vaške skupnosti (VS) in občine že večkrat razpravljali s predstavniki prejšnjega lastnika kamnoloma • podjeijem Gradiš <'clje» kol tudi z novrni večinskim lastnikom - dnii^.bo 1'ori Iz Velenja. Prav tako j« bil kamnolom že nekajkrat tudi lema sej tukajšnjega občinskega sveta. Vsem ukrepom, naprezanjem vs. občine in Inštituta za nepremičninsko pravt» in družbe /n nepremičninski inženiring iz Maribora. ki ga je na predlog odbora VS najela lokalna skupnost v /vezi s tem. krajani danes ugotavljajo, da so na slabšem, kol so bili pred 20 leti Slabšanje ra/mer in še večja mera nezadovoljstva sta bila (^s-jiovna razloga skupno sejo odbora VS Podgora in članov delovnih lelcs-odbora za gospi^darsivo. varstvo okolja in gospodar^ške javne službe 1er /a negcjspodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti občine Šmartno ob Paki prejšnji lorek. »Naša pravica je zdravo in varno življenje!« Danijan Loćićnik, predsedtiik odbora VS Podgiîra, občinski svetnik in predsednik odbora za negospodarstvo. je na seji pf^udaril, da so ležave prestopile meje strpnosti in da je skrajni čas, da jih rešijo v dovoljstvo vseh vpletenih - krajanov, lastnikov kamnoloma In lokalne skupnosti Nik<^li nist) zahtevali zaprtja območja, kjer izkoriščajo naravno bogastvo. Vedno so bili konstruktiven dialog, »vendar žal, z leporečjem nismo dosegli ničesar, Hrup je neznosen, ceste sti še vedno polne prahu, asfaltna baz^ pa je moteča tudi zaradi stnradu. Tukai^iiji lečeči zdravnik ugotavlja, da imajo krajani večje težave pri di-haoju. daje več respiraloraili obf^-lenj. psihičnih in llzičnih zdravstvenih lezav. To je slabo za krajane Potpore in za lokalno skupnost. Sploh pa me skrbi, ker se vse te težave pojavljajo tudi pri mladih.« Lodčnikješe povedal, daje odbor VS v zvezi /. rešitvijo težav že sprejel nekaj sklepov, seznami z njimi lastnike, li pa so jim še največkrat doslej povedali, da bodo naredili tisto, kar jim ho naložilo sodišče, '»saj vseodlíícbe, ki so jih izdali inšpektorji ob pregledu, potrjujejo, da obratujejo po zakonih, inšpektorji, ki jih je na teren posla- za dogovor, če bo ta pameten. Se pa - glede na dosedanje izkušnje -boji. da brez strok(wne pomoči in brez sodišča ne ht) šlo. Zadeva je zapletena /upan Občine Šniarlno ob Paki Alojz Podgoršek je seznanil udeležence sestanka z dopisom celjskega Ciradisa. v katerem je zapihana kronologija dogajanj in sanacijskih ukrepov v kamnolonm Ptxl-gora od lanskega septembra dalje ter seznam ukrepov, ki jih imajo v tiačnu urejajija kamnoloma. Ktît Si> ugtnavljali v razpravi, so slednji brez rokov. »Osnt^vna naloga lokalne skupnosti je /ugotovili občanom kar se da kakovostno življenje. Za 10 si prizadevamo, je pa zadeva zjî plete na. Krajani Si) ogroženi. vse iJišpekcijske odločbe pa so v prid lastnikom kamnoloma. Rešitve. ki bodt) zadt)vtîljile vse vpletene, ho [Potrebno pKjiskati. Sjj pa Damjan Ločičnik: "Želimo^ da bi bilo delovanje kamnoloma bolj prijazno do okolja^ predvsem pa do ljudi, da bi bilo njihovo življenje kolikor toliko normalno In zdravo.« la bodisi VS, občina ali kakšen krajan, pa ne vedo. da so pred njegovim napovedanin^ prihodom zadeve ^»uredili«, po ogledu pa delali pcj starem.» 'l\idl rezultati meritev naj ne bi pokazali na prekoračitve zato (Si) prepričani k-ajani, z njimi pa tudi nekateri u deleže Tici skupnega sestanka), ker jc meritve doslej vedno naročil lastnik kamnoloma. »V takem ne bomo več živeli!« Milan Klančnik, najbližji sosed kamnoloma, je povedal, da se je njihova družina odločila ci\ilno tožbo. j»V takem se ne da živeli. Cc se zadeve ne bodo v kratkem spremenile. bom zahtevali preselitev, za kar imam vse pravne mtv.nostl /alostnt) je, da sc z dogovi)rom ne da nič na redid- Lastniki kamnokv ma so se do nas obnašali zelo neti> lerantno. Ne želimo nikogar izsiljevati. želimc^ si le znosna, predvsem pa zxlravo in varno življenje.« Milan Klančnik pravi, da je šc vedno Milan Klančnik: »Človek težko prenaša vse to. Doma postajamo vse bolj nestrpni." zaktmske poli ne samo /iiplctene, ampak tudi dolgotrajne. Upam. da bomo našli ustrezen kompromis, da bomo v pogovorih in dog(Worih našH skupen jezik in se izognili sodtiim mlinom. Ce pa ne. pa bo potrebno poiskali pravne potbPti razpravi, v kateri so med drugim ugiskaii pa namera-vajaj pripravili vesel popoldan za starejše krajanke in krajane. Člani PCrD Škale • Urastovec so s prevozi poskrbeli /Ji lisle, ki so brez avtomobilov, učiteljice in olroci OŠ Škale pa so pripravili prisrčen program. Nastopil je tudi 5-leinl Matic, kije veselo zaigral na frajtonarico. Hvala tudi domačim fantom za prijetno glasbo. Spregiivorila sta predsednica KS Vera Pogacar in predsednik območnega združenja Rdečega križa Velenje Jože Kožar. Prireditve se je udeležila tudi najsiarejša krajanka Pepca Jan. ki je še vedno zelo čila in zdrava. Posebno doživetje pa je bilo s 4 pari zlat o poročen cev. Zanje sc^ pripravili lorto velikanko. miM UTRIP "^HjiS 6. decembra 2007 Od srede do torkâ • svet Ía donofiia Sreda, 28. novembra Kriminalist: so v /w/] z iijtžgovi-m\ j/javami o prisluskavanju Janezu Janši in Im Sanadcrju za^slisali AiUoiia Ropa. Kop jc dejal, da je bilo i/ razgovora jasno, da iiro za -polilično insceniran proces« in ob-lo/.bc brez osikwc. Kol je pcjve-da!, pričakuje usiaviiev prc.)cesa, saj ne verjame, da je v naâ državi se možno polilicna preganjanje mc/njkt>v, /Jaili lislili, ki so v dn^av-neni /boru. Dr/avni svet je na svoji /adnji seji j/^dasoval veto na zakon Svetnik Ladislav Kaluža Ja opozoril, da do zapletov ne bi piiělOf Če bi bili delojemalci povabljeni k pripravi zakona. o irgovini. Id vključuje deregulacijo p<'kljca irgovca. Predlog /a veto je p(Klala interesna skupina delojemalcev, ki moii. da bi odprava vseh kriterijev za opravljanje poklica ir-govca /Jiižala ceno dela in škodila tako zaposlenim kol panogi na ^plo-^no, l^retnier Jane/ Jan^ je v intervjuju za Ma^ izjavil, da je bila prodaja paradržavnega deleža Mercalorja napaka. Kgu zmagal Danilo TUrk, Premier Janez Janša jc končal obisk pri papc;^ Benediktu XVI. ki je dejal, da sla Slovenija in sveti sedež na dobri poti k sodelovanju. Premier je papeža tudi povabil na obisk v Slovenijo. »7e!cli bi si novega obiska sveiega očeta«, je dejal in Povabljen Je, da bi Slovenijo obiBkai Čez dve leti. predlagal da bi bila morda dobra priložnost za lo K), obletnica beati-Fikacije Antoiîa Martina Slomška, ki bo leta 20(i9. Iz Razkrižja so sporočili, da nameravajo preseJli tamkajšoji brvaski del mejnega prehoda. Prostor kjer živi slovenska družina, so že zakoU-čiii. Namen Hrvatov je širitev mejnega prehoda zaradi prihajaiočega schengenskega sistema. Hiša slo venske družine leži namreč na lir-vađccm katasiru. Osama bin Laden jc v novem zvočnem posnetku pozval evropske države, naj končajo vojaško sodelovanje z ZDA v Afganistanu. »Ker se ameriški val vztrajno niža in se bodo sčasoma vrnili dtmiov na drugo stran Atlantika, mora biti v va» sem interesu, da prisilite svoje voditelje. da se oddaljijo od Bele hišo.-je v posnetku povedal glas. ki naj bi pripadal bin 1-adnu, Petek, 30. novembra Socialni demokrati so pravosodnega ministra I.ovra Šturma /aradi razsodbe v primeru Aleša /jtlarja pozvali k ixlstopu, kar je že zavrnil. V SD so prepričani, tla hi m;>ral minister odstopiti iz spostovanja do Slovenije kot pravne države, kar bi utrdilo položaj sodstva. /a rad i spi osne stavke v prometu s<.) bili na meji z Ilalijo zasr{)ii. vlaki pa so vozili samo do meje. Približno .^00 tisoč dclavccv v letalskem, železniškem in ceslnem prometu |e Italijanski časopisi so pisali o "črnem petku za Italijo^. stavkalo zaradi nezadostnih sredstev v proračunu za prihodnje lefo. pa tud zaradi neuspešnosti pri reševanju finančne krize državnega letalskega prevoznika in državnih železnic. Ruski predsednik Vladimir Putin je ptîdpisal zakon, s katerim je potrdil odstop od ključne pogcxJbe o konvencionalnih silah v Rvropi. (Xlstop od <.1-l>ia bo začel veljati 10. 12., to pa je eden od ukrepov, s katerim želi Kremelj pred parla-moniarnimi in predsedniškimi volitvami Zahodu jasno poka/ali. da vodi svojo ptřliiiko, V Venezueli prestolnici Caracas so v organizaciji študentov potekali množični protesti proti predsedniku Ilujju (.'havczu. Sh^xl je bil naj-biilj množičen protesl pred nedeljskim referendumom, na katerem bodo volilci glasovali o predlogu Chaveza. da lahko neomejeno kandidira za predsednika. Sam je dejal, da je državi pripravljen siužiti do konca svojega življenja, če bo ljudstvo to hotelo, Proteslniki so mu očitali, da si hoče prilastiti vso o\> lasi, medlem ko so privrženci levičarskega voditelja trdili, da gre za utrditev demokracije. Sobota, 1. decembra Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu smo slizli za skrb vzbujajoč pjv datek Unicef» za leto 20í)ř>, da je po svetu z viru som nrv okuženih 40 milijonov ljudi. Število ljudi, ki živijo z virusom, je naraslo po vsem svetu, najbolj pa v vzhodni in osrednji A/iji ter vzhodni Hvropi. Društvo študentov medicine in mnogi 15 tu den i ski kltibi so ob tem dnevu izvajali akcijo »Aids ne izbica. Ti lahko!« Na stojnicah so delili rdeče pentlje ( kot sinîbol hoja prt>ti aidsu), informativno gradivo o bo Iczni, zdravi in vami spolnosti, o okužbi z virusom (IIV in zdravljenju. Razdelili so tudi ňO tíw koiî-< lomov, V ukrajinskem rudniku Zasjadko, v katere!» je pred dvema rednoma v eksploziji metana umrlo sto rudarjev, je spel odjeknila eksplozija. Ob eksploziji je bilo pod zemljo 385 ru- darjev. vse so že rešili. V bližini eksplozije je v trenutku nesreče delalo 65 rudarjev, med njimi je bilo najmanj pet httje p< »s kodova nih, Pt«ehne enote tur^e vojske so na severu Iraka napadle položaje upiimikov iz prepovedane Kurdske ^írankc Okoli <\rt pripaii-tlikov posebnih enot je ob pcKJpori topništva in helikopterjev prizadejalo hude izgube upornikom, po operaciji pa so se vf.>jaki vrnili nazaj v Turčijo. Lento za mis sveta 2007 je dobila predstavnica Kitajske /i Lin D/ang. Mis Slovenije ladeja ler-nar se ni uvrstila v polfinaie, Kitajka je ves čas veljala /a eno od lavte-kal prav v njeni domovini, in sicer v letovišču Sanya. Zi Lin je diplomirala na fakulteti /h upravo in zdaj dela kot tajnica- Rada potuje, bere. glcd« filme, se ukvarja s 5portt)m, posebno obožuje troskok, najraja ima sadje, čokolado in sladoled. Nedelja, 2. decembra Mediji so poročali, da je vlada pred kratkim /nova dvignila število d<;voljenj za zaposlitev tujcev v Slo veniji.in sicer s prejšjijih 24.500 na 29.51)0. Pri tem gre u tujce i/ tretjih držiiv, zlasti nekdanje Jugoslavije. ki za zaposlitev pri nas potrebujejo deUT/na d^woljenja. Dan so zaznamovale taksne rdeče pentlje» Vrnil se Je Peter Lovšin in njegovi Pankrti. Po 20 letih so mova zarohneli Pankrti. Nič kaj vidno postarani, so mlado in 5taro legendarne gUsbe željno občinstvo razvneli in seveda tudi potešili. V Sloveniji se je na dvodnevnem obisku mudil norveški zunanji minister Jonas Ciahr Store. S slovenskim kolegttm Dimitrijem Ruplom seje Store pogovarjal predvsem o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja KU. Siigtwturnika sta se dotaknila tudi drugih aktualnih tem, denimo razmer na Zahodnem Balkanu in prihodnjega statusa Kosova. Prvo nedeljo po 2fi. novembru se je začel štiri tedne trajajoči adventní Cas. v katerem potekajo priprave na božič- Med kristjani je advent v veljavi že od 6. stoletja naprej. Nekoč je ta čas zaztîamoval predvsenî post, danes pa ga simbolizJra tudi venček iz zimzelenega rastlinja s štirimi svečami. Verniki vsako ne» deljo prižgejo po eno, tako da zadnjo nedeljo pred božičem gorijo vse štiri. Ponedeljek, 3. decembra Slovenija je začela pristopna pogajanja /n člansivo v Orga-nir^aciji /a ckononisko sixJclo-vanje in razvoj. Proces vstopanja Slovenije v OHCD bo vodil minister za razvoj Žiga Turk, ki ga je vlada imenovala za javnega pogajalca, potrebno pa bo sodelovanje skoraj vseh ministrstev in drugih vladnih organov oz. služb. Ob oblelnici rojstva Franceta Prešerna je Ljubljana za/.arela v praznični razsvetljavi in tako siopOa v prednovoletni čas. Lučke na 20-me-trski jelki jc po kratkem nagovoru prižgal ljubljanski župan Zoran Jankovič. sledila pa je recitacija pesmi Prižgimo luč. ljudje. Minil je dan kulture -rojstni dan Franceta Prešerna. Spomnili smo se 3. decembra 2004. koje državni zbor z 51 glasov vi xa in s 37 proti navzočih) imenoval 15-člansko ministrsko ekipo vlade premierja Janše. Do zdaj je vladno ekipo zapustilo sest ministrov. in sicer marca 20()() minister za rarvoj lo/c P. Damijan, v začetku decembra 2006 minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Dmbnič. ki ga je zamenjala Marjeta Čolni an. Januarja je ministrico /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marijo [.ukačič zamenjal Iztok Jarc, koncc avgusta pa so t>d-stopne izjave podali še minister za zdravje Andrej Bručan, minister /a visoko šolstvo» znanost in tehnolcv gijo Jure Zupan ter minister za promet Janez Božič. Novi ministri so tako postali Zofija Mazej Kukovič. Mojca Kucler Dolinar in Radovan Zerjav- Ztinanji niinister Rupel je izrazil pričakovanje, da llrvaSka ne bo uvedla zaščitne ekološko-ribolovne cone tudi za članice F.U. Kot je p<> jasnil Rupel» Slovenija rR<'-ju na-sprt)tuje predvsem z;áradi spornih zemljevidov le cone, ki bi lahko prejudicirati mejo, ne pa zaradi nasprotovanja zaSčiti Jadranskega morja, Wolfgang Ischinger je pred zadnjim obiskom v regiji izjavil, da je negotovost Kosova nevzdržjw, njegov status pň mora biti razrešen. Torek, 4. decembra Vlada je na dopisni seji določila končno ceno delnice Nove Krctlit-ne banke Maribor v višini 27 evrov. Malim vlagateljem bo tako prodanih 24 odstotkov osnovnega kapitala NKMB, domačim institucionalnim vlagateljem 10.19 5xlstotkov. tujim pa 14.81 odstotkov. Za nakup delnic je izrazilo interes 110.256 državljanov, ki stí vplačali 749,48 milijona evrko puško. Potem Jo-tek loti Franca, češ da nm je grozil in da ima zdi^ i)sihičJie po-sledice. Odnosi med medi pa niso niti najmanj idealni ali. èe hočete, normalni med tislimi, ki tivijo v blokih Na primer, v našem hlo ku v Ljubljani tivijo pretetno starejši, /majo dosti časa za s/>mn-Ijanje dogajanja pred blokom, v bloku, ne uide pa Jim tudi na novo vseljeni par v stanovanju, ki sploh ni v našem vhodu. Če razumete. Te gospe in gospode srečaš na síoiwišču, lepo pozdnjv-ijo. il na.Uejej') bolezni, kijih pestijo in mimogrede ^íiíošimíajo^ še lega in onega v bloka. '/,di se. da imajo vse jxid kontrolo in res vedo. kdo /e kdo in kdo je kaj storil ter bodo fmnagali prijeti tistega, ki kar naprej vlamlja r vhodna vrata bloka. Ampak ne! Nihče ničesar ne ve, nič ni videl, nič ni slišai Tudi gospa, ki inw vso noč pritgiino luč in vsakič, ko se nekdo pripelje, kuka skozi zaveso, nič ne vť. Ko se gospod Iz pritličja odi)el}e po opravkih in jx^zabi ugasniti štedilnik in s tefp pusti, da se v piskru žgejo vampi, se ne zgane nihče od sosedov. Po bloku in po mc^i dnevni sobi se širi sladkoben \mj. ki ga očitno zaznam samo jaz. In jaz sem tista, ki pokliče gasilce. Gospod iz priňičja se medlem te í>rifKHje. ugotovim, da je imel opravke t' gosiilni. Takcý zatem prispeta še dva gasilna avtomobila in kombi in gosjx>d iz pritličja ni videti najbolj navdušen nad n/imi. Meni tiaslednji dan ne reče nič, sicer ni videli jezen, hvaležen pa indi ne. Kot du ni bilo nič. y našem bloku imamo ludi nekoga, ki naj bi />0 besedah swedov in njihovih otrok imel probleme z drogo^ Res se {)0g0varja sam s sabo in ima dolge lase. vemlar lo seveda še nič ne f>onieni. Jma probleme, saj se iz njihowga stanovanja /x)gosto sliši vpitje (n razbijanje (lo sixit nikogar ne moti), on pa rad brca v balkonska vrata na stopnišču. Policije ne kliče nihč£. noví> šipo plačamo vsi. In vsi se ga na nek naan bffjimo. Slovenci se radi zapiramo za .^liri stene, postavljamo visoke ograje da smo skriti pred tujimi pogledi in se neradi izpostavl/anio. Ne nte.^amo se v Jrutinske stnire. četudi bi K-asih kakemu otroku ali pretepeni ienski to koristilo. Za svoje sosede se ne brigamo ali pa se kregamo z njimi. S fta juînimi*r se kregamo, ker smo jim jtjauš*( otokov in morja, oni pa z nami. ker so nam nevoščljivi ropske nnije. \fi nočemo dol na morje, ker biznisa Jim te ne l)omo delali, oni ne k nam smučat zaradi isiega razJoga. Joj. a nimamo te poln kufer vsega? l|!radio®alfa ^ t 103,2 & 107.8 Mhz ^^ vsak dan 36 ur GOSPODARSTVO Jamski reševalci razred zase Vsako poseganje človeka v naravo, kar je tudi pridobivanje premoga, je pogojeno s številnimi nevarnostmi - Varnost je pri delu pod zemljo na prvem mestu -Premogovnik praznuje stoletnico organiziranega delovanja reševalne službe Mifena Hrstič • Planine Jamska reševalna čela Premogovnika Velenje praznuje Icu« lOO-lelnico organiziranega delovanja. Oh lej priložmjsli je i/sla knjižica, v kater: je popisana zgodovina teh ncuslrasniii. vedno na pomoč tovarišem pripravljenih članov. Skozi Uc-seilcija seje delo jamske reševalno slu/,-be razvijalo, tako bu se je razvijal sam premogovnik- Veliko gcneracij jamskih reševalcev je bilo v tem času usposobljenih in nenehno pripravljenih priskoCIti na pomoč. jamske reievalcc velja, Ja so bili vedno najboljši med najboljšimi. Odlikujejo jih predanost delu, «upanje, nesebičnost. neustrašnost. pripravljenost na odrekanje, pripadnost, tovarištvo. Ivlii-nosi jamske reševalne čete se ka2e tudi v znanju, usposobljenosti in dobri llzični kondiciji njenih članov,« je v uvod v knjigo zapisal direktor Premogovnika Velenje dr Milan Medved. S<^delavci se nanje /vnesejo. Vedo, da bodo ob nezgodnem dogodku reagirali prav, jim pomagali. Trenutno Šteje četa blizu 90 aktivnih rcševalccv in 20 člamiv tehničnega osebja, zdravnikov in serviserjev. v letih, ko je bilo v Premogovniku zaposlenih več ljudi, je bilo tudi članov reševalne čete več. Reševalna enota je elitna enota Premogovnika »Najštevilnejša je bila v osemdesetih letih. koje štela preko 250 aktivnih članov in 30 članov tehničnega osebja.« pravi vodja reševalne službe, ki in enoto Premogovnika Velenje vodi žc petnajst let. mag. Maijan Kolene. »Oprema v jamski reševalni slu/bi sc skozi zgodovino ne menja prav pogosto. Reševalni aparati že vrsto let zagotavljajo varnost reševalcev. govorim o dihalnih iz reševanje opremo in obiekte.« Reševalec pa ne moreš hiti v nedogled. »Do lani je bil eden od kriterijev tudi starostna omejitev - do 45. leta starosti. Sprememba zakona pa zdaj dopušča, da si član reševalne čete tudi dlje oziroma tako dolgo, kol ti dopušča zdravstveno stanje in lahko Izpolnjuješ naloge, za katere si določen, in da vodstvo vate vefja- Mag. Marjan Kolene: »V osemdesetih letih je četa štela preko 250 aktivnih reševalcev," Rudarji pa so znani po tem, da pri nesrečah v rudnikih solidarno pomagamo. »Pomagati pa smo pripravljeni tudi v drugih primerih, zato smo povezani ludi z Upravo za zaščito in reševanje Republike Slovenije in tudi z delovanjem civil-iie zaščite na lokalni ravni.« pripoveduje mag- Kolene. Bile so nesreče, ki so se do gajale tudi drugod, in marsikje so jamski reševalci iz Velenja nudili pomoč. Najbolj odmevni in b(>leči zaradi velikega števila ponesrečenih rudatjev sta bili reševalni akciji v rudnikih Aleksinac v Srbiji, kjer je leta 1989 umrlo 90 rudaijev, Miran BoiiČ: "Z leti postane to način življenja," Miran Božlc je jamski reševaiec že celih 25 let. Ima najdaljši staž v jamski reševalni četi. Pojasnil nam je. kako sploh lahko postanes jamski reševalec. »Na dva načina. Nadzorno tehnično osebje je zavezano, da nastopa kot reševalec, lahko pa se pride med reševalce tudi s pnisto-voljno odločitvijo.« Ko je sam vstopal med jamske reševalce, so bili drugačni pogoji. »Usposabljali smo se z akcijami, ki so bile na dnevnem redu. Danes so vaje, na katerih se usposabljamo, naša stalnica.« Česa se jamski reševaiec najbolj boji. čeprav pride strah običajno šele potem. Matjaž Podvratnik: "V vsaki nesreči je vedno tudi nekaj sreče," me. Članstvo v laki četi pa z leti gotovo postane način življenja,« je prepričan Božič. Rudarski Srečno! ni naključen Matjaž Podvrafnik je tisti pogumni reševalec, ki gaje predsednik republike nagradil z medaljo za hrabrost za pomoč sodelavcem pri reševanju v rudarski nesreči, ki se je leta 2003 zgodila v južnem krilu jame Preloge. Je rudar, ki dela v Znani podatki za zadnjih 50 let Jamska reševalna četa je imela v zadnjih 50 letih približno 240 akcij. Največjih je bilo povezanih z refeva-njem ob jamskih požarih, na drugem mestu 80 bile akcije ob vdoriJi plinov. V akcijah so člani čete opravili obilí 20.000 reševalnili ur, od tega 10.000 ur pod iwîlacijsklmi aparati. Poprečno se je akcp udeleževalo 25 reševalcev. Z nesrečo običajno prvi seznanjen dežurni Največkrat je dežurni premogovnika iisli, ki prvi dobi obvestilo o nesreči. Njegova naloga je. da ob sumu nevarnosti, poákodovanili ali pogreša-nili takoj skliče rcSevalce. ki so v lîs-icm trenutku na delu v jami Ce se pokaže potreba po večjem Stcvilti re-icvalccv, preko vodstva reševanja skliče ludi rc§evaicc, ki so doma. In v 15 ali 20 minutah se v reSevaloi postaji zbere med 20 do 30 rcSevalcev» kar pomeni àtiri ali pel operativnih reševalnih ekip, ki potem nastopijo v reševalni akciji. Premogovniku /.e 16 let, cîd lega je dobrih devet let aktivni reševalec. Med reševalce je prižel na svojo željo. Vaje, ki jili morajo jamski reševalci opraviti enkrat mesečno» pridejo prav, pravi. ï»Tudi v ci-vilncm življenju, saj nesreča nikjer nc počiva. Pomagal sem že ponesrečenim v prometnih nesrečah.« In ko spomnimo na zadnjt) skupinsko nesrečo ob vdoru jamskih plinov, v kateri seje posebej izkazal, preprosto pravi: »Ta dogodek me ves čas spremlja In me bo najbrž w dolgo. Manj mislis nanj, bolje je, a se ga preprosto ne da pozabiti« Pove pa se lîckaj. To, da je v vsaki nesreči vedno tudi nekaj sreče. »To drŽi kol pribito. In tudi radarski pozdrav Srečno! ni naključen. Tudi Ki dr^^i kkovni literaturi. Ob podelitvi je direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved dejal: *V Sloveniji je vel iko stro kovn ega te h n ič n ega znanja in priznanja IZS bodo pripomogla k promociji tega znanja pa tudi k promociji tehničnih poklicev. Velenjska odkopna metoda je plod dela velenjskih rudarskih strokovnjakov in slovenske rudarske stroke. Je tudi pomemben sestavni del slovenskega kapitala tehničnega znanja.« Temeljni pristop pri odkopa-vanju s to metodo je v povečanju območja pridobivanja premoga ludi nad varovani prostor na odkopu in pri tem izkoriščanju naravnih sLI lomljenja ter drobljenja sloja premoga. Odkop je višinsko razdeljen na podkopni in nadkopni del Podkopui del. višine od ^ do 4 m. je zavarovan s hidravli- čnim podporjem. ki omogoča mehanizirano pridobivanje z odkopnimi stroji - kombajni ter odvoz 7. zmogljivimi verižnimi transporterii. Nadkopni del v višini od 7 do 17 m je izpostavljen dinamičnim jamskim priliskom, ki porušijo plast premoga. Tega rudarji kontrolirano spuščajo v odkopni transporter in ga sproti odvažajo. Dovoljena odkopna višina na širokem čelu je odvisna od debeline izolacijske plasti gline nad slojem premoga, ki šči-t\ odkop pred vdori tekočih peskov in vode. V območjih, kjer je zaščitna izolacijska plast zmanjšana, Velenjska odkopna metoda omogoča umetno utrjevanje in zapolnjevanje starega dela s pomočjo vtiskanja pepelnih mas za odkop. Posebnost Velenjske odkopne metode je v zadnjem desetletju uveden postopek kontroliranega pridobivanja premoga i/ nadkopnega dela odkopa s »točenjem« prek stropnikov v čelni transporter. kar omogoča zelo viso ko zmogljivost od kopava nja ob izredno visoki stopnji varnosti in veliki ekonomičnosti MED DRETO IN SAVINJO jwífjlS 6. decembra 2007 tlđ cirâtcco Denar za regionalne razvojne programe P rasi ekonom skill cen. so temu sledili ludi reči s ki svetniki. Na osnovi razprave se je izoblikovalo nitienje, da bi morali v vrtcu razmik Ijati o bolj racionalnem izkoristku notranjih re/orv, v enaki meri je prisotna bojazen, da bodo začeli siarši otroke prepisovali v cenejše vrice. po pričakovanju mnenja svetnikov niso prepričala ravnateljice vrtca Ane Rebernik, saj naj bi samostojni vrtci delali bolic od listih, ki so priključeni osnovnim Solani. Kvalilela dela v mozirskem vrtcu je na visoki ravni, je ludi rečiSkiiD svetnikom zagotovil« Rebernikova in se skupaj / njimi strinjala, da je potrebno čim prej sprejeli odlok o javnem vzgojni>izobraževalneni zavodu Mo/jije. Delitev premičnega premoženja Na osnovi seznama premičnega premoženja, ki ga je Občina Mi>zi[je posredovala Občini Rečica ob Savinji, in splošnega delitvenega ključa naj bi bila novoustanovljena občina Rečica upravičena do premičnega premoženja v skupni vrednosti (O tisoč evrov. Na skupnem seslanku obeh županov. Vinka Jer^a in ivnm Su hovers nika. je bil dosežen dogov<5r, da se v preteklem letu kupljena oprema ovrednoti po nabavni ceni. skupna nabavna vrednost pa se deli po splosnem delitvenem ključu. Izjema je oprema iz naslova pmjekia Intcregg. ki ni predmet delitve in v celoti ostane občini Mozirje. Na osnovi tega dogovora pripada Občini Rečica ob Savinji se dodatnih 12,3 tisoč evrov. kar pomeni, da župana soglašala, da rečiški Občini skupno pripada za 18.7 tisoč evrov premičnega premoženja. Pomanjkanje svetovalk Mlečne kvote so rešitev za male kmete, $i) bili s<3glasni člani mo/irskc izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice vSlovenije, zato bo morala Slovenija pd vplivom alkohola že na začetku in tako zagotoviti varnosl drugim udelcž^incem v cestnem promelu. Ko bomo naleteli na opite voznike, bomo preverili» kje je do opilosti prišlo, in nato ukrepali zoper strežno osebje tega gostinskega lokala.« napoveduje Matjaž Sem. Policisti poziviijo voznike, naj v primeru, da so pili, pn)Sijo za prevoz drugega, ki ni pil, ali naj uporabijo sredstva javnega prevoza. Sem ob tem poziva vse. ki opazijo /a volanom vinjenega človeka, naj pokličejo na številko 11?. Pomočnik mozirskega komandirja poziva ludi lasinike gostinskih lo-kaltjv in natakarje, naj alkohola ne strežejo mladolcinim osebam ter osebam, ki že kažejo znake alkoholiziran osti. ■ Savinjcan Nov dosežek zgornjesavinjskih literatov Člani Kulturnega društva Slap, v katerem se združujejo ljudski pisci iz Zgornje Savinjske doline, so ob obletnici rojstva Franceta Prešerna predstavili novo literarno zbirko Kulturno društvo savinjskih ljudskih amaterskih piscev (SI ,AP) je bilo osnovano pred enajstimi leti. V tem času so pod strokovnim vodstvom prof Vinka Smajsa izdali kar osem zbirk proze in pfjezije in za mnoge je to edina možnost, da svoja dela v knjižni obliki predstavijo tudi jSirsi javnost i. Njihovo osnovno po slansivo je utrjevanje domače slovenske besede, pravi predsednica Rozalga Tkavc, trdno prepričana, da prav Ucerama srečanja bogatijo in utrjujejo njihovo izrazno moč. Po mnenju Vinka Šmajsa osma knjiga Slapa krasi duSe i^ornje Savinjske doline in slovenskega prostora. Njegova spremna beseda izžareva pristno veselje nad Dteramo rastjo piscev in v enaki meri zad<3Voljsivo, ker so avtorji ljubezenski liriki, ki /ajema odnos do dekleta in dímiovijíe, dodah šc refleksivnih ali miselno linko. » Ce smo v ljubezni sprosčujoči in odkrivamo lepoto, smo v miselni liriki bt^lj kritični do sebe in okolja, v katerem živimo. Vesel sem spoznanja nekaterih, da ljubezen ni koristno del<3 z raznimi navadami, služečimi le koristnosti,« je med drugim v svojih razmišljanjih Zgornjesavlnjski ljudski pisci proze in poezije imajo še mnogo neobjavljenega gradiva, ki Čaka na knjižno izdajo. ljudskim literatom položil na srce Vinko Smajs. Kar triindvajset avtorjev se predstavlja v tokratnem zborniku in večina je na predstavitvi svoja dela ludi prebrala, kar je naredili) celotno dogajanje še bolj prešerno in dnevu rojstva velikana slovenske poezije primerno. Tako ko; predhodne je društvo tudi osmi zbornik poezije m proze izdalo v samozaložbi, ob podpori kulturnega ministrstva in javnega sklada za kulturne dejavnosti ter s sponzorsko pomočjo zgornjesavinjskih občin. ■ Savinjcan V znamenju adventnih venckov V Solčavi so adventni čas začeli z Miklavževim oratorijem in izdelovanjem pristnih adventnih venckov Prvi znanilec božičnih praznikov je advenlni venček. ki v družino s svojo simboliko prinese svetlobni ter vzbudi veselo pričakt)va-oje bližajočih se praznikov. Venček je mogoče kupiti v vsaki cvetličarni, lahko pa ga z malo truda izdelamo sami. Pomembna je dobra volja in le na sobotni delavnici v Solčavi ni manjkalo. Tamkajšnja občina je skupaj z društvom za ra/voj in ohranjanje naravne, kulturne in etnološke dediščine ler Najmlajši Solčavani so z zanimanjem sodelovali pri izdelavi adventnih venckov. župnijskim uradom povabila mladinsko skupino, ki je pripravila pravo razstavo adventnih v^nčkov. v Solča^ so se izdelovanja adventnih venčkov lotili iz povsem naravnih materialov. Osnova, na katere so pleili vejice, je sklenjen krog iz vrbťjvega ali leskovega sib-ja. Vejice so lahko smrekove, brsl-janove, jelkine ali iz kakšnega drugega drevja ali grmovnic. Važno je, da so zimzelene vejice obstojne. Solčavski mladi mojstri so si ptmiagaU ludi z mahom. Poznavalci »pravih« adveninih venčkov pravijo, da morajtJ biti svečke. ki simbolizirajo štiri tedne pred božičem, vijoličaste barve. Vijoličasta po krščanskem izročilo simbolizira spokojnost in je značihia za adventni čas. V zadi\iem času so se klasičnim venčkom pridružili tudi bolj modemi venčki. vendar so v Solčavi tudi v tem primeru prisegli na tradicijo. Predvsem zaradi mladih, pojasnjuje vsega dogajanja sestra Jerca iz Doma duhovnih vaj v Logarski dohai. Z njimi je vredno ohranjati pristno izročilo tako krščanske kol naravne in kulturne dediščine. ■ Savinjcan LJUDJE Še več lučk, še več veselja Včeraj slavnostno prižgali praznično razsvetljavo - Občina pozvala lastnike stavb in lokalov v centru, da sodelujejo pri praznični okrasitvi mesta Vřietye - /c prvi dan v veselom decembru, mesecu pra/Jiovaiija iii pričakovanja, jc Mcsliia občina Velenje poskrbela /a postavitev dveh osrednjih novt)lel-nih jeik v meslu. V soboit) ob I?, uri so novoielno jelko posisvili v airiju Nove. Prispevala jo je dru^.i-na l.enicž i/ Smartinskih Cirkovc. Ob 14. uri pa so posiavili in okrasili se osrednjo novoielno jeiko na Titovem irgu- I.elosjoje prispevala dru/lna l eiici-jan / Goriške cesie v Velenju. Pri postavitvi so luUi Iclos sodelovali kwjani Šentilja. Včeraj, na predvečer sv. Miklavža, pa so v prvem mraku v mestu prvič zagorele praznične lučke. Slavnostno jih je pri/^al /upfin Srečko Meh, in to skupaj s prostovoljci, ki jih je pol ure prej sprejet v mestni hi^i, saj se jim je ^elel zahvalili /.a njihiivo delo. Podjetje niektro Je/ernik, ki je bilo izbrano na osnovi javnega razpisa, je nameščanje lučk, ki bodo v decembru in začetku januaija pričarale praznično razpoloženje. začelo že pred dobrini tednom dni. Velenje je letos še bolj okrasent> kol lani, starim lokacl- povabila lastnike oz. apravljalce večjih siavb v središču mesta, da tudi sami prispevajo k lepši urejenosti mesta v prazničnih dneh. Predlagali sojini, da uredijo praznično razsvetljavo med 5. decembrom In 10. januarjem 200X, kar je skladno z Uredbo o mejnih vrednostih sveilobnega onesnaževanja. Koliko se jih je odločilo za to. bosle videli /a če se boste danes sprehodih skozi center. Tudi letos Ledena dežela Na Mestni občini Velenje so se odločili, da tudi lotos 1 itov trg spremenijo v osrednji praznični trg. Na njem bodo lahko najmlajši 14. decembra pozdravili Dedka Mraza, ki bo takral uradno prišel v mesto, poleni pa kar nekaj dni skrbel za obiske in obdartv vaiija po krajevnih skupnostih, vricih. solab ... Ta dan bodo odprli tudi drsališče, ki bo odprto še v januarju. v lednu od 17. decembra dalje se bodo na odru vsako popoldne predstavljale velenjske sole. à li i 'SI -a- , • I JI ffî^raiiiL^« V: - Xmbí Postavljanje novoletne Jelke je v Velenju v«dno prazničen dogodek. Tudi letos so jo pomagali postaviti krajani Šentlljai ki imajo veliko izkušenj, pa tudi dobre volje jim ne manjka. Darovala pa jo je družina Felicljan z Goriške, kjer je rasla 25 iet(foto: vos) jam sn namreč ludi letos dodali nove. Pogodl>ena vrednost del za praznično okrasitev mesta, kijih bo kril meslni proračun, je 5X.00n ev-rov. Znesek je leios malce vi^ji kot lani, ker seje razširil ludi obseg okrasitve. Cisto na novo je okrasen stari Salek. okolica vile Miijca. Multimedijskega centra Kunigundain Lekarne v zdravsivenem domu ler novi rondo na Celjski cesti. Poleg lega so v lanskem letu uničene okraske zameniali z novimi lučkami ^l.liD«. ki so za 20 do 30 odstotkov draine od starih, vendar je njihova življenjska doba nekajkrat da lisa. Mestna občina Velenje je leios konec novembra v petek, 21. decembra, bo vrata odprla Ledena dežela. Vse do 30. decembra bo v njej vsak dan resnično živahno in praznično. Polekáte bodo ustvarjalne delavnice, na odru se bodo vrstile predstave in nas-topi glasbenikov ... Istočasno bomo (a h ko Šalečani obiskali praznični sejem na Titovem trgu, ki bo letos odprt dva dni. torej v pelek. 2), decembra, in soboto. 22. decembra. Na MO Velenje pravijo, da bo prava pasa za oči, v petek pa bodo pripravili tudi tekmovanje v kuhanju golaža, ki ga bodo razdelili med obiskovalce sejma. Mbš Adventní venčki in novoletne dekoracije Velenje • V prostorih Društva prijaieljev mladine Velenje je bilo prejšnji ponedeljek zelo živahno. Pod strokovnim vodstvom Katje Brinov-šek so se udeleženci lotili izdcl ve. nekaj pa so jih namenili /a prodajo na novoletnem bazarju v Vili Mojca. Društvo prijateljev mladine Edvarda Kardelja je v prostorih mestne četrti in njihovega društva pripravilo kreativno delavnico, kije v celoti uspela. Cas pričakovanj .^tanj, 2. december - Advenlni čas, ki je čas štirih tednov pred praznovanjem božiča, drugega na-.'jvečjega krščanskega pra/tiika, so v SoManju pričeli s iradicionalnim dvigčnost. Ta čas naj bi izkoristili za razmislek, koliko smo bili dobri in kaj naj hi storili, da bi bili še b<^ljsi. To naj bi bil čas miru, ne samo v nas samili, ampak tudi okoli nas, v naših družinah, v oko Iju, kjer živinu).*' Prva svečka na vencku v županovih rokah, je zagorela v znak strpnosti ki naj še posebej vlada v tem <3bdobju. V imenu orgainizatorja prireditve, Turistično olepševalnega drui^tva Šoštanj in Turistične zveze. je /brane ob koncu nagovoril Peter Radoja, ki je vse povabil na praznovanje M iklavž^í (v sredo 5. decembra ob 1X.00). priredhve. ki je zagotovo ne bodo zamudili mladi, mlajši in vsekakor tudi ne starejši oir gramov MZPM Velenje. mbš Šentiljska dolina je pela in igrala Šentilj pri Velenju - Krajevna skupnost Šentilj je konec novembra v domu krajanov obudila koncert z imenom Šentiljska dolina poje in igra. Dvorana je bila to nedeljsko popoldne polno zasedena in v raniastlčnem vzdušju so si obiskovalci lahko ogledali talente vseh starosti. Nastopili so pevci, glasbeniki, avtorji poezije, pa tudi ^ humor je bilo poskrbljeno. V resnično spniščenem vzdušju so domačini ponovno odkrili, da imajo ogromno talentov v kraju in da je prav. da ima vsak vsaj enkrat na leto priložnost nas- topiti pred domačim ob(^instvom. Predsiavilo seje 20 različnih sestavov, kar je zadosten razlog, da prireditev ostane iradicionalna. Uvod v koncert je zaigral Mirko Kralj s svojo kitaro in besedilom, ki ga je pred leti napisa) prav za prireditev z imenom Šentiljska dolina poje in igra, ki>ncert pa je zaključil uovouslauovljeni šenlilj-ski trio "Špricer in klobasa*'. ■ KULTURA "^HjiS 6. decembra 2007 Ta veseli dan kulture Šmartno ob Paku 3. decembra - V pocasiiiev Pre-šemovciřa rojstnega dne je javni /.aviid Mladinski center Šmartno ob Pa k i pripravil Iri dogodke, pitvc/al pa jih je v skupni naslnv Ta veseli dan kuliurc. V spadrijiiî prostorih Hisc mlade sta direktor Kfiji/nicc Velenje Vlado Vrbic in vodja splošne knjižnico Lado Plan ko predala svojemu namenu knjigo« mal Bibllo 24. To jc drugi Hnjigomat j« đrvgi v S/oveirf/i lakšcn kiosk v Sloveniji, s pt)-močjo katerega bodvembru razstavili v Slovenskih Konjicah, kjer so ru-glasili tudi dobiluike najvi^iih priznanj zveze - zlate palete» med umetnike pa so razdelili tudi certifikate kakovosti. Najvišje priznanje - zlato paleto - je za svojo umetniško sliko »Brez naslova* prejela dolgoletna članica Druš- tva šaleških likovnikov Anka Ran-getov, ki je hkrati prejela ludi certifikat kakovosti. Certifikate kakovosti sta prejeli še Veronika Svetina in Marjana Verbuč. Komisija, ki »i jo tudi Idos sestavljali ugledni likovni strokovnjaki, je v obrazložitvi zlate psleie za Anko Rangelov zapisala: »O abstraktnem likovnem ustvarjanju se nam lahko pojavijo mnoga vprašanja o tem. kaj je abstraktno, kako nastane abstrakcija, kje se v likovnem ustvarjanju začne abîarakcija itd. Mnogi ljudje si predstavljajo preprosto lu spontano mazanje barv ali risanja čn brez kontrole in še marsikaj drugega, vendar abstraktna umetnost ni rezultat nekega nenadzorovanega čustvenega početja, tem več je tako ustvarja-tije v zgod<'>vinskem razvoju pomenilo matenjatično m logično prcv uče va nje vidnih in drugače čute-nih efektov likovnih elementov, kol so: kompozicija, analiza barvnih efektov, harmonija likovnih elementov. Tak{5 5c v likovnem delu Anke Rangelov »Brez naslova« lahko čuti kontrolirano oblikovanje belega-sivobelega ozadja, v katerem so opazne silhuete pravcv kotnikov, na katerem se izrisuje črra linija in manjše ploskve. / t^zirom na Irdo geomeiriisko ozadje nam črna risba deluje dokaj organsko. Moč volumna linije umetnica IÙ poudarila le v črni barvi, temveč je za črno črto uporal>ila volumen žice. Vse skupaj nam prikazuje razumno čist kontrast med svetlim In temnim organskim ter anorganskim elementom. Slika kot taka je čista abstrakcija ■ bš Individuum Šoštanj. 30. November - /adnji petek v novembru se je v okviru rednih gale-rijskih večemv v šošianjskl Mestni galeriji predstavil pesnik in pisatelj Josip Bačič'Savski iz Velenja. Večer je bil kot nalašč priložnost za predstavitev njegove knjige Individuum, kije pred kralkim izšla pri Mariborski liierami družbi. Z avtorjem seje o njegovem literarnem ustvarjanju pogovarjala Marua Lebar (na sliki), kaieri je uspelo na kraiko preleteli Bačičevo sicer piodovito in ustvar* jalno pol. Iz njegovih obširnih del so bile v večeru predstavljene njegijve pesmi in kratka črtica. gosi pa sc je Izkazal kot dober interpretet svojih del V pogovoru so gostje lahko izvedeli marsikaj zanimivega iz njegovega nemirnega življenja, v katerem mu ni bilo dano študirati H-lozoiljo, katere mnoge zasnove pa je zaslediti prav v îijegovi zadnji knjigi, ki je sicer označena kiU priročaik. Zanimiva naključja, ki so botrovala nastanku knjige, za katero jc avtor zbiral gradivo kar let. so skupek te knjige, kije bila prvotno napisana v hrvaščini. V toku let je Ba-čič gradivo poslovenil, preoblikoval, dodajal in odvzemal. Delo je zorelo, kakor je zorel tudi avtor sam v skladu s svojimi življenjskimi izku^ njaini in spoznanji. V njem in v knjigi je zasledili globoko vero v premoč dobrega. Knjige zaenkrat se ni na policah, da sejo do-biti pri izdajatelju In pri avtorju samem, /.ago tirebno publikacijo, ki ima domoznansko lečo. predstavi ti predvsem v domaćem okolju. Tn bo najbolj 'iskana, brana in doi^rodošla. Zanimivo se ml zdi, da I' enakem obdobju število nosilcev zvoka ne narašCa tako kot število publikaci/ îer mnogo bo(i niha. Nekoč smo imeli Res Nullius. Chaieau in seized a Sank Rock, bili smo fako lekoč pnn rokersko me.sto v dr^vl. Ostale ioliste in kantavtorje uspesno nadomeSčajn raperji, hip-ltopovdpri narodnozabavnl glasbi pa se siafde še najmat\j si>reminja, kar je verjetno txiraz širfie baze glasbenikov te zvrsti in posleàiùu) ludi večje irzm zaledje. Ker mi Je roke zakl pregled publikaiij iz leta 19%. se mije nehote pred dobrim desetletjem in kaj leios. Leia I99(} Je iz^la pesiniSka tetralogija .Salobiija, Vrefit^urja. Spegla in iJpiùùka, pe.smi 'Ihnje Pnstrr/žnik, Siormamfv Mein Kampf, Turistični vodnik Veletije-Soštanj-Smarmo ob Paki. pa tndi prvi zbornik raziskovalnega tabora Bele í^ode in J2, številka Sa-le.^ih mzgledav... Ob se neka/ ne namlenih naslovih je to izjemna bera> kiji vsebinsko težko na/demo prlme/ja\'o celo zadi0i nekaj let Govorim seveda o kvalitetnih i>esniških zbirkah zrelih avto/jev in predvsem o tivi domoznanski literaturi vfonnl Šaleških razgledov in zbornikov ra^skovalnih taborov, za katere dandanes ni pravega izdajateljskega in lokalnega interesa, ce ie p<»iavadi z denarjem ob dobri nameri menda ni tefav. Razgledi>v in zborm'h^' je res škoda, rudi na račt/n kwnlilete ostale pnblicislike. Œgovorni v domači publicistiki bi se nad tem de/stvred-vsem individualna zavezanost publicistiki. leiH>slo\Ju. kot tudi Hrša domoznanska in znanstsena zavest. Zato Je logjčfKK da ob kvaliteinlh nashrvih najdemo v letošijjem predvsem nekc^j dobrih prev(xiov (lloz-Jan. Strahovnik da naštejem le avtorje, ki mi niso ravno na dosega rok), umetniške monogrcúije, nekaj odmevnih mladih poetičnih stvorite^'. i^'emno Ravnikao'e^v zgodovinsko monografijo, Stropnikow "poe-tikonizlranje in lirikonizlran/e*^ z nič kaj domoznansnvnimi avtorji, novejše MariniJcot'e in fblesove publikacije. \vč. je otroške in mladinske literature, k poseliej ihí se mi zdi izpostaviti dve publikaciji (čeprav po videzu relativno skmmni): zelo díváme domače Riwi.^e skup-na'itl, za katero .'ítoji motor - Slobodan Nesrovlć, ki negirata večtio marginalizirar^e te skupnosti in zaokrožujeta domoznanúo zbirko. Ob konai tega zrtpisa. pisanega na i*ta ^vseli dan kulture» 207 let po Prt'šerrtovem nosivu, mi i>o3ornosi pritegne hdturna vesl iz tnedije*'. Pre.'>emnvo naiirado bosta čez slaba dva meseca, na predvečer slovenskega kulturnega prazrnka. f>rejela literal in pn^vjalec Janez Gmdi-šnik 1er oblikowlec Milfenko }.icvl (oblikmii oče Slovenskih tolarjew lH)tnih listov, naših evrokovancev...). Pravzaprav sezavem. da sem pravkar mučil računalnik o le{y)ii in estetiki ixnedanega, zapisanega In videnega - na lokalni ravni... Ja. driavazna ceniti to. kar ostane natisnjeno na papir... Zxtvem pa se tudi, da knjiga, publicistika, še ledno nima te vrednosti, kot bi jo v lokalnem okollu lahko imela Pa še na vehko knjig nmeinin. blagodejnosti in še na kakšen domoznanski. literarni ali znanstveni biser iz naših krajev: ne samo prebranih, vidanih, temveč tudi navdihnjenih, ustvarjenih, zbranih, prevedenih... prav SaJJ-ISKUH 107,8 MHz Glasbene novičke Almanah 2008 Pa smo abkljukali sc en projekt, ki jc vsebinsko /ahtcvcn in ludi llnančno velik zalogaj za našo medijsko hi^o in vse njegovo usivaijalce. V tisku je namreč jubilejni, 15. po vrsti AJmanali obCin Velenje. Šoštanj in Smarîno ob Paki. Knjigo, ki ne sme manjkali na iiobcnj knjižni pt^Iici, uvrščajo poznavalci mcO najboijk lovrstne edicijc v Sloveniji. Predstavili jo bomo v sredo, 19. decembra. v Knjižnici Velenje. Boris Zako.^k, glavni urednik Almanaha, meni. da bo ludi letošnji zadovoljil zahteve bralcev. Tistih, ki bodo v njem iskali kakšne podatke, in ludi listih, ki si bodo z branjem vsebin krajšali čas. Na 300 straneh so namrcc predsiavljeni d bolo, v velenjski Rdeči dvorani nastopili še Big Fool Mama, Dan D, l.eeloojamais in Make Up 2. it Pankrti razprodali dvorano Tivoli Minulo soboto, 1. decembra, so v razprodani ljubljanski dvorani Tivoli po zelo dolgem glasbenem premoru nastopili legendarni Pankrti. Na koncertu, polnem nostalgičnih spominov po nekih drugih časih, so v korektnem nastopu odigrali števikie zjiane skladbe s svojih albumov, ki so jih izdali v letih od 1977 do 1987. Za ogrevanje generacijsko mešanega občinstva so posb'beli člani bendov Carina in Elektrika, Pankrti pa so na oder stopili v zasedbi Peter Lovšin (vokal). Bogo Pretnar (kitara). Boris Kramber-ger (bas). Slave Colnarič (bobni) in z gostujočim češkim kitaristom Ivanom Kralom (Paui Smith in Iggyjem Popom). To je bil po dvajsetih letih, ko so v dv(v rani Tivoli nastopili na zadnjem koncertu Zadnji pogo v Ljubljani, prvi pravi koncert pionirjev slovenskega panka. Viti Grabner Hočete začeti od začetka ali znova ? Iščemo mlajše, dinamične ljudi za delo v restavraciji McDonald's v Velenju za delovno mesto DELAVEC. Pričakujemo da: - ste stari med 20 in 35 let, - ste pripravljeni delati v izmenah, • se ne bojite fizičnih In psihičnih obremenitev pri delu, ' zlahka in radi vzpostavljate stik z ljudmi, - ste samozavestni in samoiniciativni. Izbrani kandidati bodo sklenili z nami delovno razmerja za določen &as z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Pisne prošnje pošljite najkasneje do 13.12.2007 na naslov: Restavracija McDonald's Kidričeva 2b 3320 VELENJE IWifjlS 6. decembra 2007 Jože Hribemik je že celo življenje športnik. Včasih je bil rokometas, sedaj si energijo nabira z balinanjem, ribarjenjem^ igranjem šaha Dragica Hleb pa je^ tudi po zaslugi svoje hčere Gordane, odlične operne pevke, ljubiteljica kul' ture. Odkar sta Jože in Dragica par^ je življenje pestrejše. Za oba. Ne le, da sta rada v veseli družbi, obiskujeta tudi tako športne kot kulturne prireditve. Pa naj še kdo reče, da šport in kultura ne gresta skupaj! Franc Višnjar je poln življe« nj a, družbo pa ponavadi zabava s svojimi čarovniš* kimi triki. Ko se prelevi v čarodeja, mu rečejo preprosto Čarodej Franc. Da pa ni spreten le pri čaranju, je na srečanju ve* lenjskih gobarjev dokazal tudi na plesišču. V dobro voljo je spravil tudi soplesalko Zdenko Pra-protnik. In pri tem ni prav nič ča-ral, ali pa. Dolgoletna direktorja Premogovnika Velenje Slavko Janežič in dr. Franc Žerdin na prireditvi ob stoletnici jamske reševalne čete. Slavko: «Veš Franc, ko smo še mi kopali, so bili pa čisto drugačni časi, zdaj pa vsa tale sodobna tehnika.« Franc: »Ja, ja veliko se je spremenilo, a še zmei3j je važno, da so fantje pravi kameradi, da te nobeden ne bo pustil na cedilu...« Tisira Supermiš /nansivcniki so predstavili su-permis, ki ima gen, zaradi kalere-4?a nc more zboleli za rakom. Miši. ki so jih vzgojili ameriški /nansiveniki, imajo pcivečano de- lovanje geoa Par-4. zaradi česar nc morejo /boleli /a rakom. Sin> ka upa, da bodo izsledki pripomogli k napredku v zdravljenju rakavih bolnikov. C/en Par-4 so odkrili v zgodnjih 90. leiih, imel pa naj bi vlogo v »programu umiranja celic«, Telo ima namreč las-len sistem, ki izloči oz. uniči poškodovane celice. Misi s Par-4 niso zbolele za rakom, prav lako pa so živele malcc Olje od mi^ brez omenjenega gena. kar je spodhudnra na sveiu Mount F.veresi. Ogromne stopinje so odkrili na bregu reke Manju in ena od njih meri kar tretjino metra. Stopinja je po dobna tistim na skicah, ki prikazujejo jetija. za katerega verjamejo, da prebiva v snežnih jamah. ni. hi to lahko zmanjkalo občuick krivde pacientk in privedlo do sprememb pri načinu zdravljenja. Pti ocenah naj hi med 100 ženskami. starimi 15 in 30 let. ena med njimi bolehala za anoreksijo. To pa še ni vse: sporna Studija kanadskih zjianstvenikovje pokazala celo. da je tudi vzrok za ped(v filijo mogoče iskati v okvarah na možganih. Znanstveniki so prime ijalJ natančne slike možganov - ^ * v*' - w ' ť •. ' . * - - ' 1 I I ' / s ^úraMti wTgrttáloilíA« ^«fl^en^^nx^tfni ««lUrïcil m-'^-Cmngilin» «Iflfitčc »nrjjtntjr S têt)^ X.ttenU ^'»«(•VBrte»;» SfiifCtM • "^ftilxc« On^Mtem iBCDt» »•mei^tleftonitabVn» mUeMtm im vr^ a-M^y-m^ . «çnlnn CcCn «n» ntcttcfn mmx slala na Luno. Plovilo s tovorom in bivalnim prostorom. Hier bodo staro ccrk ve no s l< j va n s keg a d ok u-mcnta iz prve ptjiovice II. stoiet-ja namreč hrani Narodna univerzitetna knjižnica. Gre za dokument. k) sodi med najbolj znane in najbolj dragocene na svetu, in hkrati za rokopis, ki je v mnogih pogledih temeljno povezan s slo vensko kulturo. Ogromne stopinje Ameriška televizijska ekipa je v Nepalu našla ogromne stopinje, ki naj bi pripadale mističnemu divjemu ledenemu možu jetiju. Sku- Krivi so možgani Izpopolnjeni testi so razkrili, da je anoreksija povezana s posebnimi vzorci možganskih dejavnosti. V izsledkih, objavljenih v ameriškem časopisu za psihiatre, so strokovnjaki zapisati, da tudi leto dni po ozdravitvi anoreksičnih deklet testi kažejo drugačen vzo rec možganskih aktivnosti. Hkipa zdravnikov je spremljala žensk, ki bolehajo za anoreksijo, in zdravih žensk. Cc bodo potrdili nevrobiolo^ki vzrok bolez- pri pedofîlih in ljudeh, ki niso zagrešili nobenega spolnega napada. Ugotovili so, da pri pedofilih primanjkuje »belih tkiv«, ki zago tavijajíí povezovalce različnih delov možganov, kar pripelje do zmanjšanja aktivnosti možgani Zaradi tega pedofili niso sposobni razlikovati med primernim in neprimernim spolnim obnašanjem. Pr> besedah znanstvenikov šiudija vseeno ni opravičilo za dejanja pedofilov. Nova študija je obrnila na glavo dosedanje teorije, da so vzrok za pedofilijo travme in zlorabe v otroštvu. Blišč in beda Blišč praznikov za večino ljudi traja le kratek čas; potem se začne spet beda vsakdanjega življenja. Ali živ-otarjenje. Mir pred viharjem Nemir po sestankih in drugih burnih razp:ravah o predloženi trasi hitre ceste se je nekoliko pomiril. Vse pripombe so romale v Ljubljano. Nov vihar lahko pričakujemo, ko od tam pridejo odgovori. Kot običajno, ko kaj pride iz Izubijane. Napočni ljudje Ce želimo dobiti denar za obnovo ceste Ve> lenje-Arja vas, bi morali za podporo pritegniti zgornjesavin-jska poslanca Pre-sečnika in mernika. Kot se je pokazalo ob zadnji proračunski razpravi^ opozicijski poslanec Kontič za tak primer ne velja nič. Umetnost Marsikje pri nas že imamo nogometna igrišča z lunetno travo. Zato na njem mnogi ne znajo igrati naravnega nogometa. Vse za okolje Prihodnjo jesen bo v Velenju startala Visoka šola za varstvo okolja. Upajmo, da bo res prinesla bolj visok odnos do okolja. Vse večja veljava lUdi Šoštanj bi rad postal središče Saše -vsaj za energijo. Ta pridobiva veljavo in ceno. Ne center, energija! Kdo več veljo Res me zanima^ komu bodo bolj podlegli Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, vladi ali trgovcem. Jasno pa je, da so najbolj odvisni od delodajalcev. Premislek Ponekod so tudi v pred-prazničnih dneh pripravili zbiranje odpadkov. Morda je kdo drug ob takih akciji našel kakšno stvar, ki jo bo lahko dal kot edino darilo! Misel zo konec Položaj postavlja človeka na položaj. v SREDISCU »»Odvisnosti so bile in bodot< Tako so menili udeleženci okrogle mize na temo zasvojenosti, preprečevanja in pomoči odvisnikom - Enostavne rešitve ni - Preventiva je pomembna, a ni dovolj pred nedavnim sprejeli ludi sirale- življenje pa za marsikoga lepše, gijo boja proli niidovoljenim dro- Tako pa jc na celjskem sedaj lako, gam in pomoći odvisnikom. V da glede na i levilo zasvojencev mestu so po be se d ali Že (j k a CI- programov ni dovolj. Velenje - Prejšnji torek je velenjska i.okaln^ akciiska skupina (LAS), ki deluje v boju proii drogám in ržt/iičniin obDkam /asvoje-nosi i na phmocju Velenja. Šoštanja in Šmariuega ob Paki. pripravila okroglo mizo z naslovom ^•Odm)S do odvisnosti v naši k> kalni skupnmti«. Udeležili so se je lako strokovni delavci, ki delajo z zasvojenci, kol tisii, ki delajo z mladimi v času odraščanja in mladosti, koje možnosii in priio/uo-sii. da mladi pose/:ejo po drtJgah, največ, /a vzorec je bUo v dvorani ccnira Nova ludl mladih, pa nekaj predstavnikov svetov starsev. V dvoumi razpravi smo lahko spoznali, da vsi (iienijo, da je preveti-livno delovanje, s kaicrim se ukvarja ludi LAS. zelo pomembno. še bolj pomembno pa je. da sc imajo mladi, ki postanejo zasvojeni, in njihtjvc dru/inc, ki so pri tem ludi mi)čno pri/-adete, sploh kam obrnili po pomoč. O odvisnostih od dovoljenih in nedovalienili drtJg smo v mesccu novembru, kj jc mescc b(»ja proti odvisnosti, zagolovt) spet slišali in brali več kol med letom. Udeleženci okrogle mize so bili enotni, daje treba o problematiki zasvojo-nosli in pomoči zasvojencem in njihovim družinam govorili še več in še bolj glasno. Predstavnik sveta staršev i/ šoštanjskc jcQostjo nisem prav veliko slišal.« Predvsem pa so bili mnogi udeicženci prepričani, da bi morala skupnost naredili šc več za pomoč zas"vojcncem. Tako pri odvajanju od nedovtiljenih irdib drog kot kasueje, ko st) ozdravljeni, pa sc mnogi /elo ic/ko spel vključijo v delo in živlienje. Povpraševanje po testerjih narašča V<îdileljica ptigovora Milena Zevarî je spretno usmetjala razpravo. v kaleri so nam udeležecci p(ïstregli ludi s šievilnimt podatki, ki sami po sebi pričajt). da je vprašanje zasvojenosd z nedovo Ijonimi drogami pri,Sí)lcn povsod, ne le v mesiQî» ampak ludi na deželi. In ravno zato je prav. da se strokovnjaki šc bolj povežejo med sabo, in l islc. ki imajo moč. da zagotovijo sredstva za pomoč že zasvojenim, lo Ludi zagotovijo. T\i očitno najbolj peša. Veliko je na-n\rcč že narejenega za preven-iiv<î, tako v ťsnovnib kol srednjih šolah. Vse bolj so s tc/avami seznanjeni ludi starši, čeprav na pogovore in predavanja na to lemti po besedah svetovalnih delavcev iz šol ne hodijo prav radi. Ponavadi pridejo listi, ki doma z otroki nimajo te/av. Dejstvo je ludi, da 50 med nami zasvojenci bili in bodo. Pa naj gre za uzivauje mehkih drog, kol je med mladimi pre-cej razširjena mariliuana. kot trdih, ki povzročajo hude oblike zasvojenosti- Slrokovnjaki ugotavljajo, da za^/ojetmst s heroinom upada, je pz vse več mladih, ki posegfiio pt) kokainu in modnih sinleličnih, ludi »plesnih« dri> gah, kol je ckstazy. To verjetno potrjuje ludi podalek direktorice Lekarne Velei^e mag. Sabine Grm. kije povedala, da jc prodaja injekcij za vbrizgavanje irdili drog v /iidnjeni letu upadla za 60 %. .Sicer je dodala, da je lahko lo tudi pokazatelj, da nimajo pravih injekcij. Povedala pa je tudi, da opažajo večje povpraševanje staršev po testih za prisotnost drog v telesu. Kar lahko pomeni tudi lo. da so starši bolj osveščeni. Metadon ni (več) edino zdravilo v velenjskem Ceitiru za zdravljenje in preprečevanje zasvojenosti sov ziidnjih 13 letih, odkar deluje, ptmiagali vsaj 400 zasvojencem. Strokovna delavka Vilma Kuti^ak je povedala tudi, da imajo trenutno 40 % klientov iz Šaleške doline. 40 % jih v velenjski zdravsivcni dom prihaja iz Koroške, kjer cenira sploh nimajo, 20 % pa so klienti \r. okoliških občin širše savlnjsko-celjske regije. Dnevno jih v center prihaja okoli 70. Od sedanjih klicn-lov jih je .^4 % brez zdravil, ostali pa dobivajo dnevne nadomestke, ki /e dolgo niso le metadon. / njim so sicer začeli zdraviti hude odvisnike od heroina, je pa dejstvi», da v zadnjih letih uporab- /elva. vi^di pa ga psihologinja Natalija Zupančič, ki nam je o dejavnosti centra povedala: »Dnevni center /elva je nevladna organizacija. Delujemo z dvema dnevnima centroma in bivalno enoto. Naš program sodi v program niz-kopražnih programov, zato se alkoholizma, težave povzroča tudi marihuana, kokain. Vsi li prihajajo k nam. Vse več je tudi ljudi z rn/ličnimi drugimi diagnozami, ne le z zasvojenostjo Natalija Zupančič ima veliko izkušenj pri pomoči zasvojenim. Prepričana je: »V l'ežava v zvezi z gle rja. s I ro kovnega delavca na Mestni občini Celje, težave z odvisnostjo zelo velike. Opozoril pa je še na nekaj - Ja se morajo občine na širšem celjskem območju bolj povezati in naredili več za pomoč zasvojencem in njihovim družinam. V Ljubljani je namreč za njili veliko bolje pi>skrbljcjto, na na^m področju pa je prepričan. da smo še precej na začetku. K temu je dodal: »Najprej se bo pcurebiKi dogovoriti za programe, k) so pri težavah z odvisnostjo že (>kn)gla mi/a je bila dolga. Po lyej je bilo se bolj jasno, da pnv blemaiika zasvojenosti ni od včeraj in daje do jutri tudi odpravili ne bomo. Ne pri nas in ns v svc\u. Velenjski policisti so. kot je povedal Janez Pravdič. ki je tudi član I.AS-a, letos v primeijavi z lanskim leiom opravlh za lrcijint> več zasegov nedovoljenih drog koî lani in napisali več ovadb proti prepnîdajalcem. So pa. smo slišali, />žal prvi v verigi«. Oe sc to žiloc ne odloči za pripor ali ka- ib t m i- ' . Udeleženci okrogle mize so bili predvsem so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preventivo ali kurativo na področju zasvojenosti. Vsi so si edini, daje preventiva pomembna^ žal pa ni dovolj. lahko vanj vključijo tisli, ki ne ab-stinirajo od drog, in tisti, ki so brez bivališča. Pri nas imajo na voljo varen pn^stor, kjer lahko v miru popijejo kavo, pojejo topel obrok. Sočasno imajo na voljo strokovne delavce, ki jijn v različnih razgovorih ponujamo informacije o programih odvajanja od drog. V trenutku, ko zasvojenec pride do laslne odločilve, da je potrebno neknj storiti, pozna .J Zdravstvena delavka Tanja Hontic o problemih zasvojenosti in njenem preprečevanju svetuje tako staršem kot mladim. Policist Janez Pravdic prav tako, a s svojega zornega kota. Eden od starsevje menil, da bi morala policija veĆ narediti pri odkrivanju diletjev, preventivo pa prepustiti drugim. Ijajo sodobnejša zdravila, ki ne povzročajo novih odvisnosti. Zanimivo jc. da jc kar 45 od 47 kli-enlov. ki v Velenju dobivajo dnevne odmerke zdravila, ki nadomešča heroin, redno zaposlenih. Po mnenju Vilme Kutnjak večiiía v službi niii ni povedala, da 50 bivši odvisniki in da se zdravijo, ležje je za liste, ki dela nimajo, saj je programov, ki bi jih postopno vključevali v življenje in delo, vse manj. To je poirdila direktorica velenjske enote Zavode za zaposlovanje Tanja Zapušek. Predvsem zato, ker država namenja vse mauj sredstev za t jvrstne programe. V večini jih izvajajo društva in nevladne organizacije, ki pa ravno zaradi pomanjkanja denarja programe, v katerih so doslej pomagali nekdanjim odvisnikom oa poli v Dovo življenje brez drog, opuščajo. Tudi dnevnega cen ira za odvisnike. lega siga v Velenju že dolgo želimo {največ aktivnosti je peljal Zavod RUJ. ki pa se je novembra preselili iz Velenja v Mazitje), še vedno nimamo, /e dolga leta pa deluje v Žalcu, kjer je problem zasvojenosti s trdimi drogami že nekaj let zelo pereč. Imenuje se svoje možnosii in programe, ki mu pri odvajanju lahko pomagajo. Svetujemo uko individualno kol skupinski», svetujemo tudi svojcem zasvojencev, /clo se trudimo, da bi dosegli oseb-noslre spremembe posameznikov. Pri nas izvajamo tudi program »suhega kriziranja«, ki poteka brez zdravil. To pomeni, da se lahko pri nas »sčisiijo« tïedovo-Ijenih trdih drog. potem pa jih vključimo v nadaljnje programe pomoči.« V ?!clvi pomagajo vsem ljudem v stiski, tako uporabnikom dfTvoljeaih ki)t nedovoljenilt opojnih subsianc. »Vedno več je zasivojenostjo ni le zasvojenost sama, je pravzaprav cclotncî življenje zasvojenca. Problem je tudi v njegovem razmišljanju, rek vanju težav. Poskušamo mu pomagali, da bo nekoč živci odgovorno življenje brez droge. Sogovornico sem vprašala tudi. kaj meni o preventivnih programih. Povedala je: »Preventiva je zela pomembna, saj je zasvojenost kompleksno vprašanje. Nikoli ne moremo pokazali le na enega krivca, ki je pripeljal do tega. da pi>same/jiik uživa drř)ge. Preventiva jc p{)membna pri starših, pri katerih se dejansko zatakne pri vzgoji. Prepričana sem. dn vsi želimo bili dobri pri vzgoji. Starši kol siarši imamo radi svoje otroke. Dejsrvo pa je. da pri vzgoji delamo napake, ker ne znamo in ne zmcv rcmo drugače. Naloga vseh, ki delamo na lem področiu, je, da tem sia'šem pimiaganio, ne pa da jim očitamo in jih krivimo. S skupnimi močmi jim lahko pomagamo. da bodo p(miagali lastnim otrokom. Sama pri tem, da delajn z < odrasli m i uporabniki drog, vrsu) let pa sem delala tudi z otroki, ugotavljam, da najlažje uspejo in rešijo ležave tisti, ki imajo ob sebi drtŽJno. svoje bližnje.« Kombi vozi tudi v Velenje Na okrogli mizi smo slišali, da 12 slovenskih občin financira tudi poseben kt>mbi, ki se vozi po Slove riji in skrbi za zjimenjavo igel in oskrbo s sterilnim priborom pri odvisnikih, ki si drago vbrizgavajo. Občina Velenje, koroške in zgornjesavinjske občine sc niso odločile, da ga sofinancirajo. So pa idejo in projekt, ki ga jc pomagala uresničili iivropska unija, mrčjio podprii v Celju, kjer so preverjeni, izvajajo pa jih predvsem nevladne organizacije. Gre za programe, ki pi)magajo tako odvisnikom k<3i njihovim staršem, ko ti ugotovijo, da je težava prist> tna v družini. Nevladnih organizacij je veliko prcrrak) glede na problematiko. Zagotoviti bi morali veliko večji del družbenega proizvoda in sialno financiranje teh organizacij, saj je razširjenost drog tudi na širšem celjskem zelo velika. Ne le da gre za težke družinske In mcdicinske situacije, to je povezano s h jdinii s(KÍalnimi težavami, kriminalom, sodnimi postopki. Ko sešteješ vse stroške, ugotoviš, da čc bi la država namenila več sredstev programom, ki pontagajo zasvojencem, bi bila situacija dt^sti boljša, sin>ški manjši. ženski pregon »dilerjev«, jih imajo kar kmalu spet na starih pn)dajnih mestih. Tam pa st^ policisti poiem skorajda brez moči. Droge namreč prinašajo inastue zaslužke, in zanimivo jc, kolje povedala Natalija Zupančič, da po zaprtju večje preprodajaIske mreže krize na trgu nikoli ni čutiti. Nili en dan. Pač pridejo novi prodajalci, saj si tisli, ki le mafijske posle vodijo, ne privoščijo, da bi oslali brez dobička. Boj proli narkomaniji In zasvojenosti je zato /elo ki^mpleksen hoj, v njein pa bi morali še boli sodelovali vsi vpleteni. Od preventive do kura-tive, pa ludi države. Najslabše pa je. če si vsi le zatiskajo oči. Kar si jih, očilno, šc marsikje. ■ Bojana Špegel mifm ■ GOZDARSKI VITLI melianskđ ali elektro hidravlično uproviionje »13SkNdoeOkN(i3d3,Srdo8f) ■ HIDRAVLIČNI CEPILNIKI pogon preko elekrror^oloria oli rraktTOjG odćtio20t ■ možen kajem cepilnikov www*uniforest«(om Vaš trgovec: KZ Šaleška dolina UNlfORESr d.0.0., Dobri» vos Hn, 33D1 Petrovce, íeL: 03/ 713 U 10, mfodunHorest.si Vabimo perspektivne vrhunske kadre, da se nam pridnjžijo v skupinah za sistemsko integracijo, prenovo v svet informacli^ih sistemov In razvoju. TrendNET je s svojo širitvijo poslovanja zanimiv za ambiciozne in sposobne strokovnjake, ki lahko v naši sredini uresničijo svoje poklicne sanje. • SistMiski inžMlr z znanji in cerlifikacijami vsaj MCSA In znanji ter Izkušnjami pri delu v kompiaKsnih woljih na MS piatfbm^h. Poznavanje Cisco sistemov in f^itev. • SpeeMM sa poàatkovM bmxm Potrebne izkuânje In znanja s podreja MS SQL In Oracle sistemov. Ustrezna certi^kadja. * LINUX spMlallst Za delo na področju razvoja In reditev NetworksDefender programov • varnosti v info sistemih in komunikacijah. Izku§r\je in znanja s področja vamosti v ra&jnainl&Klh sistemih. Zdželjena Red Head certifikacija. * Programer Znanje in fzkulnje C#, ASP.NET, PHP in podobnih orodij. Zaželene izkuânje pn programiranju dodatkov za ERP slst^e. • Načrtovalec ^stomaklh roiHov MCSE ali ustrezna cdrtifikacija. znanja s podro^ designa sistemskih reSi^ na podrodu Dtiil (data lifecycie management) reéitev. Veščine komunikacij in predstavitev. Poznavanje trga rešitev IT v Sloveniji. * ERP spoelallati avotovalcl Izkušnja pri uvajanju ERP sistemov in prenovi Info sistemov. Zažeijene izkušnje s področij Pantheon, SAP, Navisk)n al« QAD. PotfBbe na področjih -SAP in Pantheon 1er mi. in CRM * Prod^N Inžonir S certinciranimi znanji In izkušnjami v trienju storitev /rešitev v informacijskih sist^ih. Dobro poznavanje tr^ IT v Sloveniji, obvladovanje Mjučnih uporabnikov, izkušnje v komunikaci|l In pogajanjih. Mhwsaft »^P^ ooioccBTirieo Cđ datolab TrendNET rešitve Vašo cenjeno prijavo pričakujemo v roku 8 dni od objava na naslov: TrendNET d.o.o., Slandrova cesta 6d, 3320 V^nje, s pripisom: zb razpis. VI PIŠETE 6. decembra 2007 Prepevali so župnijski otroški pevski zbori Precej prostorno cerkcv sv. Mihaela v Šošianju je v soboto napolnila skupina razigranih obrazov i/ otroških župnijskih zborov dekanije Šaleška dolina. Na srečanju. ki je /daj It vsakoletna stalnica, so vsi oiroci skupaj prepevali pri darovanju svete maše. /a lem pa jih je obiska) poseben gost. Matjaž Knez. sicer avior mnogih skladb, ki jih danes prepevajo oiroški cerkveni zbori, je /brane oiroke razgrel. /. brenka- njeni na kitaro, domiselnim kle-petom £ malimi korenjaki in s skupnim prepevanjem /nanih in manj znanih melodij je po obrazih sodeč navdui^ii. Tako veseli so se po njegovem nastopu predsta- vili tudi prav vsi sodelujoči zbori. Vsak od njib najprej z besedo, nato pa še s pesmijo. Tako otroci kol njihovi zborovodje so dali vse od sebe. zaioje čas vsem hitro tekel. Kar naenkrat so se predsta- vitve končale in vsi sodelujoči so se dru/ili še malo drugače. A še vedno v veselem duhu, da se prihodnje leto spel srečajo. ■ m. & Izenačeno! v soboio se je v Mladinskem ceniru zaključil Mini Mamotni abonma - abonma improvizacij-ski h skupin. V Velenju je bil letos prvič na voljo abomna improvizacijskih predstav, poiekal pa je v okviru Mladinskega abomaja. ki so ga organizirali: impro skupina Ma-moo-ti. Mladinski svet Velenje. Mesina občina Velenje in Mladinski center Velenje. V sklopu mini Mamooti abonmaja so potekale tri predstave; prva je bila na sporedu ze v začetku novembra. Naslednji dve sia bili tekmovalnega lipa, na vr- sto pa sia prišli konec meseca: v soboto. 24. decembra, sta se pt> merili Impa) skupini Karjola in Zelene pink pong Âigice (ZPPZ) • slednja se je uvrsiila ludi v naslednji krog, kije potekal prejšnjo sobdo- Tokrat so tekmovali proti ekipi Gledalisčniki 50+ ((îJOt) in se / njimi pomerili v Štirih disciplinah: Tv dnevnik, Od P do P, Ne-znani predmet in Roke. Nastop je poleg dvočlanske komisije ocenjevalo tudi občinsiw. Vsak gledalec je dobil rdečo fza in modro zastavico (za ZPPZ) in po koncu vsake discipline z dvigom ene glasoval. Po eni uri smeha v Mladinskem centru je bil rezuliai neodločen, kar je seveda pomenilo, da so z odra vsi odSli kol zmagiTvaicI. Mini MamoMi abonma seje s tem zaključil. po novem letu pa bo vsak mesoc v ovir u Mladinskega gledališkega abonmaja na sporedu druga predstava. ■ riasa ABONMAJSKA KINO VSTOPNICA improvizacija too ve pri občinstvu največ smeha. Možnost tiska teksta ali n/Vi logotipa na hrbtni strani! Vstopnica je lepo darilo! WÚH\ Z nakupom abonmaja so ^ o^edi filmskih predstav cenejši! L^A/^ Naročila In Informacijo: - tajništvo Knjižnice Velenje (Dom kulture, II. nadstropje) - blagajna kina (v Sašu prodaje vstopnic) * telefon; 03 898 25 70, e-pošta: andreia.2elenlk^uest.ames.sl Gilizgsifl ttHiihg iNVESTiRAJTE V ZDRAVJE ste kdo| oftrvoinl, nopett, petireno irtnijenl, slobo spita? ali h idltê pnprosto nasčitl ene iflju^nkovhejilb fihnik sprošča b|q? si iilitft, do bi bili 0{mzni, oázrnl, prodoní, priícigo4ll[fivr, krmlîvnl, vidriljhri, uspiiil? Udeležite se teča|a AVTOGINI TRENING najíou^a pot 00 sprostítvi, ziranosti IN večie ucinko^osti t((a| vodí: srdait ínakk, salv. dipl. p^liftiog sodiliijfl: prinorij jan«z PoIk, dr. brdlolpg Prljave In iitfonnodje: ascottdeinaíl.sl ali 051 630944 Na kmetiji je lepo Velenjski taborniki spoznavali kmetijo Na kmetiji je lepo, ija ija o, lam se levi pasejo... ups, levi na knie* iijl. ne. kje pa, n^bli/ji levi živijo pribljižno 100 kilometrov síran, v ljubljanskem živalskem vrtu. Najmlajši in najmanjši taborniki rodu Jezerski /maj • vodi murnov - smo si peikovo vodovo srečanje popesirili z ogledom kmciijc Ariić • Špeh v Skalah. Pridemo na kmeiijo. pred "šialo". oiroci začnejo s svojimi iskrenimi smrdi, videli, da krave nimajo stranišča, videli mlade icličke in mlade muce. Drugi so si ogledali mol/isčc in sc podučili, kako iz krave »priieče« mleko. Zopei zanimiva vprašanja. Tretji so videli zajčke, koze in pujse. Na koncu so nas pogostili z domačim mlekom, Se toplim, sve^e pečenim domačim kruhom, sirom in piškoti. Mmmmm, /elo dobro. Nekateri otroci so bili prvič na kme- otroskjml komeniaiji. »Uf kako smrdi!« -»Zakaj smrdi?« - «Ali bomo videli leve in niîsoroge?« • »Kaj pa to delajo?« •» /akaj je lako majhen?« Na takšna in drugačna vprašanja so nam z veseljem odgovorili gospodarji kmetije Arllč • Špeh, mama Sonja, oče Janko, hčerki Lucija in Zala 1er sin Nejc, Vsi trije otroci so ludi ze od malih nog taborniki. Nekatera vprašanja so jih kar nasmejala, saj verjetno niso pričakovali, da bo oiroke zanimalo, kje so levi. Razdelili smo se v iri skupine, saj bi 50 nadebudnih tabornikov zagotovo prestrašilo sicer številno živalsko druščino na kmetiji. Eni so najprej ugotovili zakaj liji» prvič božali teličke, ko/e. pujse in pili domače mleko. Na začetku so si jih ogledovali od daleč in s strahom, saj so mislili, da jih bo muca »okrempla«. da jih bo teliček »brcnu«, /ajci pa »ugri/nali«. Ugotovili so, da ni tako. da so živali prijazne in so jih 7 nasmeškom na obra/u prijeli v roke. Ob tej priložnosti pa bi se vsi najlepše zahvalili kmettli Arlič -Speh za ogled, predstavitev in pogostitev na njihovem domu. lipam, da nas bodo se kdaj sprejeli odprtih rok in še malo večjim tabornikom predstavili delo ter življenje na kmetiji ■ Taborniki RJZ MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje vabi v sredo, 12. decembra 2007, ob 17« uri v dvorano Centra Nova na predavanje z naslovom: Gensko spremenjeni organiimi - stvar, ki se tiče nas vseli. Predavala bo Meta Vrhunc Iz društva Ajda Vrzdenec. Prijazno vabljeni! t fTRGOTUR Aqvc4i a poveciovanjs zspusUtve TRSOTiJR d^a, KidrovsU inztnMng tjubljinsks cesta 13b, 332D Veln|« TiL 133/ m B2 87, E-nulL modloltrDoOrrjI 1. P06LUŽEVALEC LIMUE ARNITt ct€lavd brez poMlu z vsa^ B masni deiinrih izfculeri delo Je v Zdcu 2. DI8PONENT PREVOZOV: vsaj {lol Iat3 Movnlh Izkiâer) grl orsvtizstiji pravnzov» kumanlluCvnBSt. urejaiuut. natanônét Iraj dM: Redca ob Savinji 3. BRUSILEC VAUEV: bnisilcl. itnigio>i obliloivatd kmrin. zaŽBlm 1 leta iMnnib idiuseij, lahko tudi acétňtí 4. SUKOPLESKAR: vsaj 1 leto dâw« IzlaÁrj m çodoMi dA, lahUi tudi prtrâri 5. POtAOÔ PRI STREŽB« IN V KUHIMJb îûâvù IzkiMje v gostoBtvu. iaNca tudi đčaCniki (Icuhaif. nslaka^, dstora tnz poUica] Podrobniji« lnformooi|o «o Vam nm volj« rm »pWnwm n««lovu .to^otiv^ sli na t»t tov. SAMSUW^n «nobil» Il Moj Mobi. Moj Samsung SGH-C260. Moj Mobi. Moj S^em MylSOX. Moj Mobi. Moja Nokia 2626. Moj Mobi. Moj Sony Ericsson W200Í. Moj Mobi. Moj ffvet. MciiMi>4rvn Frodflim mrr^a uixtgoto rva}ii4j U<4>i (m^iiu no 1000 prciletniK mr^li pov^&Weriiji. vw^p^^ Wiint^ V» om» \4<|udu|(*l<> OOV, PuniHthn v«U|q dixjiin^li^o/ak^ ^ItuHifi^fnMtMeienuru v<>l|iina (A>d«tnili rtvofit r ne eruiiMnl iinrilhl ;t9 MnMTrkw ijpcvnNiHro Ml 700 100 mobi NASI KRAJI IN UUDJE »Nam res ni vseeno!« v Velenju bo 55 sirot iz Bosne in Hercegovine preživelo zimske počitnice - V Mladinskem centru zanje že zbirajo oblačila, sladkarije, igrače... Velenje • Pa lem, ko lansko polcije 45 siroiam i/ Bosne in llercegoviDc omogočili leden dni /anjc nepozabnih pj^leinih pnčjt-nic v Sloveniji - delno so jih preživeli v Velenju, dchin pa ob slovenski obali - s« se v Bošnjaškem mladinskem kuiiurnem društvu Velenje odločili, da akcijo pono vijo. Tako bt)do januarja pripravili zimske poOiinice /a siroie iz Bosna. K sodelovanju so pritegnili velenjski Mladinski center. Drusivo rcjnic celjske regije in Mladinski svel Velenje. Humani-larno akcijo so poimenovali Nam ni vseeno, saj bi radi s pomočjo dobrih ljudi, tako posameznikov kol podjetnikov, počil nice v Velenju omogočili vsaj 55 sirotam \i Blil siariin od šesl do oscmnajsi loi. Veè o poteku priprav na prihod otrok v Velenje - počitnice naj bi /ačcli 25. januarja in končali I. februarja 200H, v mesiu in okrske akcije. zato odziv doslej ni bil velik. Upamo, da nam bo uspelo januarja se zbrali manjkajoča fi- nančna sredslva. Dejstvo pa je, da bodo otroci zagotovo k nam prišli slabo oblečeni in obuii • to se je namreč zgodilo že prejšnjič, ko so prišli s plastičnimi vrečkami, v katerih so imeli dvojne spodnjicc in trenirko in nič kaj več. To 80 res siroie, ki nimajo kje veseli ludi, če bznali in družili z vrstniki s podobno usodo. Aktivnosti v obliki iger, kreativnih delavnic, druženja in izletov pa bi>do organizirali i>rganizator-ji v Velenju. Nanje bodo p(^vabili otroke iz Bill in tudi slovenske otroke iz rej niskih družin. Pri izpeljavi projekla jim bo, verjemite, prav prišla šc tako majhna pomoč. Tudi zato, ker želijo sirotam iz Bill dokazali, da svet ni pozabil nanje. In zato upajo, da bodo po zimskih počitnicah v letu 200X lahko organizirali še kakšne. ■ Bojana Špeget Praznično obarvana Livada V petek. 30. rwvembra, smo učenci OŠ Livada v Velenju s pomočjr> učiteljev pripravili božičnonovtilelni bazar. Izdelke smo izdelali učenci sami. vendar i>a brez pomoči učiteljev ni šlo. kí> smo v petek popoldne priliajali na bazar, smo že od daleč zagledali pravljično svetlobo bakel. ki so (isvctljevale dv\)riSce šole. Ko smo stopili bližje, pa je bilo v zraku moč C'utili vonj po cimetu in čaju. Med ljudmi je vladalo veselo praznično vzdušje, ki ga je dopolnil otroški smeh. Obiskovalce smo tudi malo povprašali, kaj meniio o bazarju. Bili so vsi enotni, da so izdelki čudoviti in unikatni, všeč pa jim je bilo tudi to, da je bil letos bazar na prostem. Odrasli pa so v šali dejali, da manjka samo še Ziikuhano vino in kakšna snežinka. Tudi učenci mo bili nad bazaijcm navdušeni, pos^ bej nam je bil všeč to^*«! čaj, ki nas je pogrel, in radodanu)Si obiskovalcev, Upamo pa. da se bo bazar drugo leto ponovil, ■ Sveto mašo posvetili svoji zavetnici Šentjanž v Vinski Gori - Rudarska sveta maša - Okrog 30 rudarjev v nedeljo je bila prav posebna maša v cerkvi svetega Janeza Krstnika v Šentjanžu v Vinski Gori, kjer se je pri obredu poleg ostalih vernikov zbralo tudi okrog 30 uniformiranih rudarjev. Ti so s swîjo prisotnostjo pri redu želeli počastiti svojo zavet-nico, sveto Barbaro. Vinskogorski rudarji so ta običaj začeli gojiti že pred leti, natančneje lela I9XH, koje bila tovrstna sveta maša prvič. Takrat se je obreda udeležilo pel rudarjev. V naslednjih letih zaradi različnih rzrokov maše ni bilo, kasneje pa je postala tradicionalna. Tako je bila letošnja /ji deveta zapored. Rudarii so se sprva zbrali pred cerkvijo, kierjih je pozdravil tamkajšnji župnik AiUon Kiašovecin jih povabil v cerkev. Vsak od njih je v znak spoštovanja svoji zavetnici prižgal svečko, nato pa je sledil cerkveni obred, potem slikanje, malica in veselo druženje. ■ vg V praznični cas z Miklavževim sejmom Šmartno ob Pakl, 3. decembra • December je mesec, ki prinaša s sabo veselje, prijeme spomine, druženje v krogu najbližjih in dobre želje. Na osnovni šoii bratov f.clonja v Smarlnem ob Paki so za uvod v praznične dni pripravili že šestič zapored dobrodelen Miklavžev sejem. Na prostoru za ID«^ mladih so učenci na stojnicah prodajali izdelke, ki so jih izdelali pod vodstvom menlorjev in učiteljev ter učiteljic in so še kako primerno darilo za prihajajoči čas. Kol novost smo opazJIi stojnico s pekovskim pecivom, ki so ga spekle zaposlene na šoli. S sredstvi donaior-jev, srečelovoní in prodajo peciva lerizJelkov učencev so s tokratnega sejma namenili za šolski sklad / roko v roki blizu 3000 evrov, kar je skoraj polovico več kol lani. Dogajarye so popestrili učenci otroškega in mladinskega zbora šole, instrumentalna skupina, plesalke plesnega krožka, za vedro razpoloženje pa je poskrbel domači ansambel Navdih, Obiskal jih jc seveda rudi sv, Miklavž- Šolski sklad Z roko v mki so ustanovili ua šoli leta 200Û zalo, da bi pomagali učencem iz socialno šibkih družin pri plačilu stroškov. povezanih s šolo (za delovne zvezke, šolo v naravi, tabore „.). S lem pomagajo približno 30 družinam v šolskem letu. Z denarjem sklada so poleg loga kupili platuo. na katerem vrtijo šolske nt>vice in obveščajo o drugih aktualnih dogodkih, plačali bodo učencem novoletno zabavo, za potrebe šole so kupili prenosno ozvi>čenje, del denarja pa bodo porabili še za nakup garderobnih omaric na ključ. ■ Tp Vstopili smo V čas pričakovanja še približno mescc dni bomo siccr up^trabljaii stare koledatje. minulo nedeljo pa so po cerkvah praznovali začetek novega cerkvenega leta. V znamenje lega niso natisnili kakšnih svojstvenih označevalcev dni in tednov, so pa izxle-lovali in blagoslavljali vsem dobro znane adveiitne veučke. Pri tem niso pazili na modo, saj pravijo, da kaj takšnega pri pravih adventnih vcucih pač ne obstaja. Ti naj bi namreč vedno bili v obliki kroga, ki predstavlja večnost, izdelani naj bi bili iz pravega zelenja, ki spominja na upanje, sveče ali drugi dodatki pa naj bi bili (ïdeti v vijolično barvo, ki pomeni resnost, premišljevanje. Adventne delavnice v šoštanjski župnijski cerkvi so v soboto dopoldne pripravili adventně delavnice. ki se jih je po besedah nekaterih staršev udeležilo •veliko otrok, precej več kot listih v raznih trgovskih cen- trih.« V uvodu so skupaj z duhovnikom obnovili znanje o simboliki venca, z molitvijo pozdravili Boga. nato pa se lotili deia. S pomočjo animatoijev in nekaterih staršev so zbirali zelenje, navijali žico in L nekaj truda oblikovali venec. na katerem so v nedeljo že prižgali prvo svečo. Adventní koledar Otroci pa v adveninem času no bodo le prižigali svečk - v tednu pred adventom so pri verouku vsi prejeli »adventni koledar«, torej zvežčič, v kaierem je z.a vsak dan pričakujočib štirih tednov pripravljena zgiïdba. To naj bi družina ob večeru prebrala ob prižgani sveči na ad-ventnem vencu, ob tem pa premišljevala. kako se vsak od njih pripravlja na pomembni praznik. Blagoslov vencev Da smo vstopili v čas pričakovanja, so se v Šoštanju spsp(>-dvirsk(JHjčncKii in dru2licncu pnMJčKev prcJ- latiune Irusc hitre ccslc. V obçiui Velenje je usicuiovljen» ill /.C nekaj Času Jcluje<'ivtlna iniciativa /a okolju prija/no in prebivalcem sprejemljivo uinesliicv irasc hilre ccste skozi Šaleško dolino. Ci-vilnH iniciativa je bila ustajiovljena zaradi nc7iîdovoljsîva občanov, ki sc nc iilrinjajo s predlaganim potekom trnsc skozi Šaleško dolino, načinom sprejemanja odločitev o icni it; /iiradi /aved^mja. da gre /h pomembno odločitev, k) bo imel« trajne posledicc na okolje in življenje prchivalcev te doline, (^cprav se je v delu javnosti uslvarila slika, ko! da gre za skupino ljudi, ki nasprotujejo razvoju in irciji raz.vojni osi, moramo povedati, da predstav, ljamo vse krajane vzdolž predlagane trase, ki ne belijo dnicega, kakor da jim hitra cesta ne bi v celoti oneniogoêUa življenja v krajih, kjer živijo. Na prvi prostorski konferenci februarja 2006 v I.jubljani in v obd<5bju po njej ste s svojim spzahodno varianto« (Holmec -Sen-t rupe rt) to zavrgli t. i. »v/hodnih varianto* (llolmcc-Arja vas). S lem sle traso hitre ceste pripeljali prečno v Salci^ko dolino in prevzeli odgovornost 7a takšno umestitev (rase v prostor, ki mora v celoti izpolniti vse naraviK^varstvene. 7. d raVSÎ ven e. s ocialn o-ekon * >mske in gospodarske zalncvc. veljavtie v Hvrot^ki uniji pri gradnji taksiiili cesi. V lej Ta/i razprav menin^o. silcem načrtovanja trase hitre ceste kot uradna stališča gospodarsko-po-litičnih struktur naše občine. V Civilni iniciativi bomo ta razmišljanja tudi javno i>bjavUi in jih ludi sami dt)stavili Ministrstvu za okolje in prostor, županoma občin Velenje in Ši>šlanj. svetnikom obeli občin ter še naprej po/orno spremljali potek dogodkov. V odgovoru M()P-a pa prič a k u-jenjo tudi jasno in nedvoumno pti-jasnilo o načrtih Republike Avstrije o mozjiostih nadaljevanja tretje razvojne osi od Holmca dalje proti severu. V pričakovatiju razumevanja iia-ših razmišljanj vas prisrčno pozdravljamo. ■ ZaCJ SD^CMina Iniciativa Šaleške doline Miran Ahtik Braslovčani so proti hitri cesti 3. razvojne osi je bilo zasledili v javnih občilih, (îre pa za Zbi)r občaiiov. ki je bil v ponedeljek, 19. 11, 2t)U7, v KD Braslovče. Seveda mc (o nc preseneča. Namreč Braslovčani so vedno proti vsemu in vsem. Tako Se žal niso ugi>loviii, da je del njih(W občine, kjer tudi sam živim, t. i. Roje ob levom bregu Savinje, ze vsesko/J »odsekan« od občine Braslovče. In so seveda strtimno proti, da hi se ta kos. ki geografsko spada v občin je bila sedemdeseta obletnica osvoboditve Maribora in posredno Štajerske in Prekmurja. je bil postavljen spomenik v Mariboru. / velikiin zanosom senî odšel z ženo na odkritje spomenika Rudolfu Maistru in njegovim bor- cem. Pripravljen je bil lep kulturni program. Navzoči so bili se nekateri bfjrd za severno mejo. Bili so veseli, radosino so se jim iskrile oCi. ker st) po tolikih letih zatajevanja dočakali ta vehk do godek. Bilo je enkratno doživetje za vse tiavzoce. .Se sonce se je na ta dan veselo smehljalo. Ljudje so prišli iz vse Slovenije. /aman pa smo čakali na tiajvid-nejše politike takratnega časa i/ Ljubljane. Ni jih bilo. Nikcjgar nisem videl. Spraševal sem se. zakaj? Danes sem vesel, da sedaj že tri lela praznujemo to pomembno obletnico kol državni praznik. ■ Martin Pustatičttik Dimitrij Rupel in zunanja politika Po opredelitvi je politika skon-centrirana ekonomika. Ce je tako, potem opredeljena dcllnicija sc posebej velja za zunanjo politiko. Tako je tudi v prakai sleherne države. tudi lislih v centralni Afriki, na Karibili. v osrednji Aziji in vsepovsod. To pa ne velja za Republiko Slovenijo. Republika Slovenija o/iroma njeni /akonodaialna in izvršilna velja oblasti pa sta tie-kaj posebnega. Drugače rečeno: če je ministrom v drugih državah, še posebej tistim s podr')čja zastopanju interesov navzven, jasno, da v konkurenci opravljanja različnih vrst nal(»g so v vsv(?), drugič pa je izrazil, da obravnavano ne sodi v prvi plan ozironia med prioritetne naloge. Pri tem je verjetno niisht na vse v zvezi s pred sedni kova njem Hvropski zvezi, loje lahko zaključili tudi iz dejstva njegovega bivanja trenutno v Berlinu, kjer si pri Wallerju IŤanku Steinmeierju nabira ustrezne izkušnje. Za zaključek lahko ugotovim, tla je stalno, stoletno kopnenje naiega naci v lem obdobju svt>je^a življenja priložnost, da lahko razvijajo svoje talente, ki jiJj prej zaradi takšnih in drugačnili razlogov niso mogli. Mentorja - Marjeta ValcI vodi likovni krožek. Robi Klančnik pa kiparski-sta jih zelo pohvalila. Da ne brez razloga, smo sc lahko prepričali na razstavi v preddveiju knjižnicc. Čudovite izdelke so razstavile tudi slušflteljice krožkov ročnih del - kleklja-nja. vezenja in kvačkanja. Mentorice filka Kom-pare. Erika P^k, Jožica Grobelnik in Marga Kuz-man so poudarile vzirajn<»si svojih slu^leljic in željo, da bi svojo ztianje prenesle tudi na mlajše n)dove, pri katerih znanje teh veščin izginia. Vsi mentorji so poudarili pomen terapevtskega učinka pri delu v teli knûkih. Svoje pa so dodali tudi slušatelji, ki so izredno zadovoljni z načinom dela svojih menioriev. Na zadnjem večeru smo predstavili mentorico Nado Salobir in njen krožek Kuhamo s srcem in beremo z Manco Košir. Njen krožek deluje vrsto let v skoraj nespremenjejii sestavi in lahko se pohvalijo, da so s svojim delom ob likof jih je še ostala skupaj s preloženo lekmo s trboveljskim Ru-daijcm, bi !o pomenilo slirinajsi lock, predvsem pa bi s lem ujeli priključek /. vrhom, Pa uvrsliivj v drugi del lige prvakov in i/padu iz slovenskega pokala, ki pa je bil /anjc po lezi tako ali lako na irci-jem mestu spiska /.elja, je sedaj pred njimi lov na ćim boljšo uvr-sliiev v državnem prvensivu. Osvojiti želijo (morajo) enega od prvih dveh, Oe se želijo se celrlic uvrstili v prestižno evropsko kometno družbo - ligo prvakov. Glede na lo, da je /a mnoge prvo mesU) že vnaprej rezervirano za akiualne prvake, moštvo CVlja Pi- r-Hfjup'!' _ vovarne Laško, jim preostane boj /a drugo mesto. Ik pa bo gol ovo zelo trd in bo negotgu drugi (1» mos Koper in irelji Gold Club {(îore-nje je celrto). Najbrž pa Trimo in Jeruzalem Ormož, ki zaokrožujete prvo polovice lestvice, nima le lako kvalitetnih igralcev, da bi laJiko že v iem prvenstvu načrtovali uvrstitev v ligo prvakov. Veletijčani so v 11, krogu v domači dvorani gostili Knauf Insulaiion iz Škoje Loke. To tekmo si bodo ljubitelji rokometa zapomnili po nizu. ki ga v Rdeči dvorani se nismo videli. Gostje so jim s svojo mladostjo, /.avzelo in nadvse motivirano igro zelo dolgo kljubovali. K<5 pa so po slabih desetih minutah igre v drugem polčasu celti dvakrat povedli /a gol, so se gledalci zbali, da se bo ponovil deseti krog. V njem so Ve-lenjcani na veliko presenečenje, resda zelo oslabljeni, izgubili v go s te h s Slovanom- Novega stresa na srečo Ijubiieljev rokometa ni bilo. Igralci so vendarle spoznali» da si moštvo, ki igra v ligi prvakov, novega bolečega poraza ne sme dovoliti. In začeli so doka/ovali, zakaj igrajo v elitni evropski družbi: nanizali so košarkarskih 16 :0 in zjnagali /dvo- sleviično razlikt> (.^4 : 22 ). Se bolj so navdušili v 12. kmgu proti moJtvu iz llrpelj, neposrednem tekmecu za vrh lestvice. Po prepričljivi zmagi z ->I : 26 gotovo lahko zapišemo, da v klubu sedaj lažje dihajo. Velenjčani s tekmo manj za Gt^ld Clubom sedaj zaostajajo le še za dve točki. Zanimiv bo p<ïgled na lestvico po naslednjem, 1.^. krogu. V njem bodo gosiovali v Slovenj Gradcu. Prevent bo resda imel prednost domače dvorane, vseeno (îore-njcvi navijači pričakujejo, da bt> sla točki odšli v Velenje. Osrednja tekma tega kroga pa bo v llrpe-Ijah, kjer se bosta ponierila domači Cîoid < 'lub in Cimos Koper. In zna se zgoditi, da bo po teli odigranih tekmah lik pod vrhom prava gneča. ■ vos Zanimiv derbi pripadel Elektri Esotech Števihii glodalci v Šoštanju so bili priča pravemu lokalnemu derbiju, v katerem sla se po štirih letih pcmovno srečala domača nieklra Hsotech in polzelski llopsi. Srečanja teh dveh ekip so se posebej zanimiva tudi zaradi lega, ker so številni igralci v prete-klt>sli nosili drese obeh ekip. V sredini devetdesetih let so bili polzelski kf>šarkarji kar trikrat za-ptîred drugi v Sloveniji in se veselUl celo naslova pokalnih zjnagoval-cev. Uspesno pa so zaigraD tudi v r.vropi. V zadnjih letih pa so boljši šošlanjski košarkajji, saj so že pel let med osmimi najboljšimi slovenskimi ekipami. Najb<^ljša njiliova uvrsiliev pa je četrto mesto, Po nasploh - to so biii s skupno starostjo 255 let člani ekipe TS Koroška (Polde Dolenc. Jožicii .Stiflar Lojzka Bratuša in Jelka Vrbnjak), ki so redni udeleženci rekreativnih tekov po Slove-luji. ■ Diana Janežič o NA KRATKO Nino Drolc in Tina Meža osvojili po dve medalji Velenjski plavalci so ob koncu preteklega tedna ponovno zelo uspešno tekmovali, V Kraniu jc od četrtka do nedelje potekalo zimsko odprlo prvenstvo Slovenije, na kalerem je nastopilo 2.^3 plavalcev iz 20 klubov iz Srbije. Bosne in I lerccgovine in Slovenije. V klubu smo zelo veseli, dii se je kar šestim plavalcem 15-krat uspelo uvrstili v A finale, v kalerem so osvojili tri srebrne iti eno bronasto medaljo. Dve srebrni medalji jc osvojila Nina Drolc. srebrno in hn>naslo pa Tina Meža- Z rcziiitaii in iivrsiiivjjo je prijetno presenetil tudi kadel Žiga Hudournik. Omembe vreden je tudi dober rezultat mešane ženske štafete. Številni doseženi khibski rekordi potrjujejo, da so se plavalci pod vodstvi^m trenerke Vere Pandža zelo dobro pripfa\a]i tîa to prvenstvo in si zato zaslužijo iskrene čestitke. V Ljubljani je na dvodnevnem teknujvanju »Miklavž 2007«« tekmovalo 460 mladih plavalcev iz Italije, rrancíje. Avstrije, Srbije, Slovaške. Hrvaške in Slovenije- Med njimi jc bilo 12 velenjskih, starih 10 do 14 let. ki so se / doseženimi rezultati zelo izkazali. Osvojili so 2 prvi, 2 drugi in I tretje mesto. Zmagala je Tina Meza in ženska štafeta. med najboljše pa sta se uvrstili še Kaja Vrhovnik in Nasija Go-vejšek. Konec tedna je bil prav gotovo najbolj naporen /m lino Mcž^i, ki je v soboto dopoldne tekmovala še na državnem prvenstvu v Kranju, popoldne pa je v Ljubljani z odličnim finišem pripomogla k odmevni /magi velenjske šialete pred francosko iz Pariza. V ekipnem vrstnem redu, za katerega so upoštevali rezuUate osmih plavalcev v dveh disciplinah iz vseh štirih kalegorij, je ekipa Plavalnega kluba Velenje osvojila dobro 6. mesto. Taekwondo Preteklo soboto so se tekmovalci laekwondo kltiba Skala udeležiti 9. mednarodnega božičnega turnirja v laekwondoju v čeških Bttdje-jovicah na Češkem, Tekmovanje je bilo namenjeno vsem slarosinim skupinam. Vetcnjčani pa so se kljub precej pristranskim sodnikom domov vrnili z lepo zbirko odličij- Ztale medaiicso si priborili Borut Sobota (dečki, borbe.-IňO cm). Uroš Rupreht (mladinci, borbe.-5K kg) in Stasa Lípnik (deklice, borbe. -170 cm in mladinke, borbe. -60 kg). Drugi so bili Žiga Pole (dečki- borbe,-130 cm), Mirza Hodžić (dečki, borbe. «170 kg). Luka Rcdnjak (mladinci, forme, modri pas) in Crašpcr Rek (člani, borbe, -SO kg). Bronaste medalje so osvojili Nejc Ruprcht (dečki, borbe, -1.30cm), AljažŽvikan (mladinci, forme, L dan) in Urška Smid (mladinke, borb«. -53 kg). Šoštanj odpira drsališče V sobtilo. 8, dccembra. ob 18 h, bodo v Šoštanju na rokometnem igrišču prvič odprli -3i)0 kvadratnih metrov veliko drsališče s pravim ledom. Drsalna sezona, obljubliajo v Snšianju. bo iraja vse do 5. marca. Ob otvoritvi napovedujejo velik drsalni speklakel, drsanje pa bo vso sezt^no brezplačno. Tako so igrali 11, krog l.ADRL za moške Gorenje : Knouf Insulation: 34:22 (14:12) ûorenie: Seier (6 obramb). Pros! (5 obr.}. Skok (4 obr.), TainŠe, J. DobelŠek 12(31 Kavaš3.8ashkin 5(1}. Vukovíde (D.Blaževió. Mlakar, Sirk 1. Sovič 3. Oltir. Gautschi ]. Řezníček, Goíčar 1. 12. krog l.ADRL za moške_ I__—I Gorenje: Gold Club 31:26 (15:14) Goranie: Seier (2 obrambi}. Skok (S obr.), Prosí, Tamse. Oobefiek 4 11}, Kavaš 6, Voković A, Oštir, Sovič. Sirk 2. Mlakar 2. Gautschi, Bashkin 8 (3}, Rezniček 4 (3}, Blezevič 1. Golčar. Vrstni red 1. Celje Pivovarna Laško 22, 2. Cimos Koper 19, 3. Gold Club 17.4. Gorenis (tekma manj} 15. 5. Jeruzalem Ormoi 15.6 Trimo 14. 7. Prevent 9.8. Kreuf Insulation 9.9. Ruder EJV (tekme mzr\\) 8.10. Slovan 8.11SVÈ Pekarna Grûsuplie 6.12. Intr^Go leasing NGO. Liga UPC Telemach, 8. krog Elektro Esotech • Hopsi Polzela 81 :77 ( 65 : 57.99:40,16:18) Elektra Esotech: Dobovicnik 2 |2-2}. Licaftovsky 19. Kunc 19 (9-1I3}. Jersin n {3-6). Vidovič (1-2} 7, Šin^unič 8. Bub-nič9(1-2} Hopsi Polzela: Godler, Vodovnik 8, Rit man. Catovic 24 (24}. Kobale. Podvrfnik 9. Jovanović 17 (3-8). Rituper 10 (2-2). Brele6(2'2).lorbek3 '"'^ÉAS 6. decembra 2007 Številni trki Vzroki: prekratka varnostna razdalja, preblizu roba, prehitra vožja, izsiljevanje prednosti Veleiye-Vsredo. 28. novembrd popoldan, seje promclm nesreča pripRfi^a na magi^ralni rt^fli VeîenjcvAija va^ pri oHrcpii partizanske grobove. Voznik osebnega avtomobila je zaradi prekraike varnosl.nc razdalje povzročil lrcer\ic §e s ircmi vo/Jli. V nesreči s;a sc dve sopotnici v vo/ilili udeležencev lažje poškodovali, Zvečer je do fiesrečc pri§b na lokalni cesti Gabcrke-Vclunia. Voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje preblizu desnega roba in vožnje pod vplivom alkohola zapeliaJ i vozišča in trčil najprej v robnik, /a leni pa v belouški zid. V trčenju sc je lažje poškodovat V. reševalnim vozilom jû bil prepeljan v Bolnišnico Slovenj Gradec. V ponedeljek 3. decembra, je voznica zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala z tnagistralne ceste na Selu. Po§kodovaJa je oiirajo avto pralnice in podrla prometni znak. V nesreči, do kaierc jc prišlo na Cesti talcev v Velenju že dopoldne, sta se udeleženca sama dogovorila o krivdi, kasneje pa je povzročitelj iskal zdravniško pomoč v Bolnišnici Slovenj Círadec. kjer so ugotovil da je v nesreči utrpel lažje poškodbe. Policisli so po ogledu trčenja ugotovili» da Je bil rzrok za nastanek nesreče izsiljevanje prednosii. ■ Znani nagrajenci Velenje, ('eije • Na Policijski upravi Celje so izžrebali prvo-šoke. ki so v okviru akcije Varno na poti v šolo iii iz nje, poslali po-barvaiike z nagradnimi kuponi, l-ctos so jih prejeli kar 1.208. Nagrade bodo izžrebanim prvošol-cein izročili vodje policij skill okolišev Pazite no svoje stvari! Veleiýe. 3. decembra - Pazite na svoje stvari! V decembru, ki je vesel ludi za nepridiprave, pa se toiiko bolj. / enim od njih ima neprijeine izkušnje nakupo-valka trgovine Spar. Storilec ji je iz torbice, ki jo je odložila na puli, vzel denarnico z osebnimi dokumenti, bančnimi karticami in maajSo vsoto denarja. Oško-dovanko so kasneje na banki seznanili, da ji je ncznanec z njenega transakcijskoga računa že dvignil 400 evrov- Oškodovanka je imela namreč v denarnici poleg bančnih karric še listič s PIN kodami. Najlaže, ne pa najceneje, je odpeljati Velenje2. decembra - V nedeljo dopoldan je na parkirnem prostoru prodajnega centra Inierspar v Šaicku neznani voznik osebnega avtomobila ( registrske oznake vozila so znane) trčil v lam parkirano vozilo in odpeljal s kraja. Kršitelja čakata plačilna naloga za dva prekrška. Na lokalni cesti v Bevčah je istega dne neznani voznik osebnega avtomobila (regisirskc oznake znane) trčil v vrl no ograjo, jo poškodoval in nalo s kraja odpeljal. Vlom v štiri pisarne Velenje, 1. decembra • V noći na soboto je neznanec vlomil v štiri Usodna vožnja v napačno smer Letos je na območju, za katerega je pristojna Policijska uprava Celje v prometnih nesrečah življenje izgubilo že 38 ljudi, lani v enakem obdobju 24 Arja vas. 3. decembra • V pone-dftljek jft /íiíTVa kosila snirî na re-stall. Poročati moramo o novi. že .^K. žrtvi promelnib nesreč na Celjskem letos. Promeina nesreča, v kalen je življenje izgubil 46-Ierni voznik osebnega vozila, sc je zgodila dopoldne na avtocesti zunaj naselja Lopata. 4^-letni voznik osebnega avto- mobila. doma območja Do brne. jr vozil pn prehitavalncm pasu po nasprcinem smernem vozišču aviocesie, v smeri proii Celju. Zunaj naselja Lopata mu je pravilno pripeljal nasproti IG-leini voznik os^jbnega avtomobila, ki je skušal trčenje preprečiti z umikanjem v destio, vendar je kljub temu priSlo med vo- zili do bočnega trčenja. 46-leini vo/nik jc naio natlaljwal voÂijo po nasprotnem smernem vozišču avtoceste ter silovito čelno irčil v 25-lelno voznico osebnega vozila, ki je s svojim vozilom pravilno pripeljala po avu> cesti iz Celja proti Arji vasi. V čelnem trčenju je na kraju nesreče poškodbam podlegel 46- letni voznik osebnega avtomobila. 25-leina voznica pa je bila posebno hudo telesno poškodovana. V irčenju si a bili lažje poškodovani še dve oschl. Avtocestni cxlsek med Lopato in Arjo vasjo je bi! dobre tri ure zaprt zaves promet. Minuli konec tedna pa je v celjski bolnišnici za pi>sledicami poškodb. dobila jih je v prometni nesreći, ki jp /godila /e 10 avgusta, umrla 69-lelna kolesarka. Nesreča se je pripetila v bližini naselja išmarno ob Paki. Kolesarka je, ko jo je pravilno prehiteval 75-ieini voznik osebnega avtomobila, neuadoma zapeljala \ kvo tîa nasprotni víjzni pas. pisarne v pritličju stanovanjskega bloka na Cesti bratov Mravljakov. Iz dveh pisarn je odnesel večjo vsoto denarja, štartno pišlolo, etekirični paralizator in prenosni računalnik. Tega dne je bilo vlomljeno ludi v brunarico turističnega društva Ravne na Pristavi. Neznanec je odnesel več pločevink piva. skodelice za kavo in električni radiator. Delovna sreda Velenje. 28. novembra - Sreda je bila precej delovna, tako za sio-rilce kaznivih dejanj kol za policiste. Ze dopoldan so obravnavali vlom v lokal v aviopralnici na Selu. Neznanec je odnesel menjalni denar in več škatlic cigaret. S cerkve v Šoštanju je nekdo odnesel šest metrov dolgo bakreno odtočno cev. Vlomilec se je lotil bankomata na Splitski cesti, a se mu vbm ni posrečil. Mu je pa uspelo poškodovati vratca za dvig denarja. 1/ prostorov konjeniškega kluba je nekdo odnesel [,CD rv Philips 5.^22, z diagonalo 106 centimetrov, in večje šievilo cigarcl. Na Cesti heroja Gašperja v Šoštanju pa je prišlo do poskusa požiga lesene barake. Tlenje jc ponehalo samo, tako da baraka ui pogorela, je pa ogenj pt^kodoval nekaj desk in nosilni slcber. Tatovi se zanimajo za agregate Letuš, Locica ob Savinji. 3. decembra • Neznanec je na cesti pred Letušem iz delovnega s(roja. parkiranega ob císti, odtujil aku-niulaioric In izločil okoli 300 litrov goriva ter lasmika oškodoval za dobrih 600 evrov. V Ločici ob Savinji pa je bilo vlomljeno v gradbeni zabojnik, od koder pogrešajo agregat in več orodja. Izvajalec del je ošk(^do-van za dobrih 3,000 evrov, Vratainl stroj in pločevina Veleiye» 3. decembra - Policisti so v ponedeljek popt>ldan obravnavali prijavo odgiwome i>scbe podjetja, ki napeljuje optični ka- bel. Neznanec jim je že v sredo popoldan s poltovornjaka, parkiranega v Saleku, vzel akumulatorski vrtalni stroj znamke llilli 6A. komplet v rdečem kovčku, vredeji okoli 2.000 evrov. /večer pa so posredovali v Go renju. d. d., kjersovamosiniki pri tatvini obrezlin neriaveče pločevine prijeli mlajšega moškega. Policisti so storilca, slarega »znanca«, zaradi zaslišanja pridržali do šesi ur. sledi pa še kazjjn-ska ovadba na državno tožilstvo. Iz policistove beležke Psa spet lajala v soboto, L decembra, so šli policisti že zjuiraj v Šošianj v večflauovanjsko zgradbo na Kajuhovl, kjer je stanovalec svoja dva psa znova pusiil v stanovanju brez nadzora. Psa sla z nenehnim lajanjem molila sosede. Lasinik psov si je prisluiil še en plačilni nalog. / dogodkom pa bodo policisti seznanili tudi veterinarsko inšpekcijo in Občint^ Šoštanj. spet zasegli nekaj droge V petek. 30, novembra ponc^čl. so na Koroški cesti v Velenju mlajšemu moškemu zasegli zavitek kokaina, ob dva zaviika marihuane pa sia bili ludi mlajši ženski v Vinski Gori. Kršitelja, tistega s kokainom, pa so policisli isto noč tudi pridržali, ker ni upošteval prepovedi vožnje, sirokovni pregled (mamila) pa jc odklonil. V soboto, 1. deccmbra. so dva zavitka kokaina zasegli mlajšemu nuv škemu oa Cesti VI v Velenju, v ponedeljek, 3, decembra. pa je mladenič ostal brez marihuane na Cesti na jezero. Znanka udarila znanko v petek. 30. novembra, je zavrela kri pred lokalom Mladost na Šaleški cesti, kjer jc znanka udarila znanko. Morda policisli za dogodek ne hi zvedeli. če poškíxíovana (lažje poškodbe) ne bi iskala zdravniške pomod v dežurni ambulanti. Ženske so žrtve v soboto, 1. decembra zvečer, so policisti obravnavali prijavo mlajše ženske. Ja jo je na Kidričevi cesti v Veleniu v parkiranem oschneni avto mobilu njen fant z glavo udaril v predel nosu In jo lažje telesno pošk;)dovaL V nedeljo, 2, decembra, pa so posredovali na Vojkovi cesti, kamor se je zatekla mlajša ženska in povedala, da jo je fizično napadel njen fant. NOVO v Velenjul Zastopnik MI'MOf{TMUQn Pečovnik s.p.. Žarova ul, 3320 e-maH: ml-montevdja.net PVC okna 1n vrata wwv^.simer.sf ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu oú 26. novembra 2D07 do 2. decembra 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na obmoSju mestne obStne Velenje, obùne Šoštanj in obline Šntaano ob Paki, nikjer presegale mejn^ 24-ume koncentracije 125 mikro-s S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONOSNTRACUE S02 od 26. novembra 2ÍXJ7 dn 2. decembra 20D7 (vmikfo-g S02/m32r8ka| mejna vrednost: 350 rnikro-g S02/m3 zraka —h— h- LjjJlUkii i » Sâ 126. n«v ■ 27. nov ■26, nev ■ 29, nov ■ 30. nov ■ 1.dc« ■2. da« • lilffIVfIVfffffff 9 v t PREDZAKONSKE ZORAM E {^Md IjiekOiiK^ ISllO so. NE 14(20 SO.N£ 16M iMé 20:50 2M0 PC.50 MMflttt, OMoiSfaMMftt Uipyfcut • ••I lUiMft. AnmMMMtn. 1300 so, NE 21IOO 23tS0 Pe.so EUZABHA: ZlATA DOIA (Eilubeih: 114 Mta. fh« Golden Ap} cSSbMMv ÛmOM. SJtiiiftuli. lijlO so. NE i^áSř IgjJO « I IMÏrALAaiAUUtONI OflSnladja i;ubnii{ Mala. 14rOS sa Ne 1S:4S 20tSS 23^55 PE.50 i^MHMk airMlv-W. DfiaMud. mWiM. NMIMctel fftff9fl99| VDOUNISMim ittmh. EUn) IStlO SO. NE i6m 19sl0 21t30 23s59 PC.SO •••••••I HrrMAN-A6Eirr47ie»«ta. {HItnan) 22;30 sa NE 16t$0 19:09 21sl0 23as PC, so POSntEUJIH CS^MoC&FiUp) ntMihiifinmm. ««MWii «71 OotOmwv ■•«Mutekaj, (•»Mi in«« jcn.num MICKAELCLATTON 21?20 23s2e PE.50 • 9 ■ « ^AfiENfCn rN LEVI nmh. ÎUûfts for Lambs) ■ 11 99•919T¥ FRAMČEX IN ZAKLAD ««I«. ŽElV}e6A lEZCftA iFniiUtn «ud th« Tifji I IMi I lltSO SO. NE 14:00 sa NE 15:50 17:40 19:90 Pe.SO MKHAEL OAYTDN U9mh. {Mk>iM4 Clayton} 12]00 sa NE 19i20 21s50 •ivSt (TheEiO 13:00 sa NE 16:20 18:50 ZO-M 22:40 PE.SO SMxCuUm, ItoSiif 0. UiáméiOMdtK «■•ngam AttMlřMb iwcwawi—tf. CMteCfNK »^rsT«*, li^ «aB«. AM LM*. t » • « 1 1 3171111«. 9:10ZAYUIIO ^teza Yaciai) m MCWAAUi. fail f mill. 11:90 so. NE SS^ IfolS %m%m%mmmm â iriliTlTiTII ■■■■■ ■■■■■■ I I t řf ^ Informacije 0 programu nd avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tus.com ali po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722 Kinematoeraf^ěltidBuJdfi Pftvice do sm^nembc oroflrimdf wwq^.plar>et*tus.com Sftgfotui doo. Cesti v Trr^Je iot. Celje; P.t KJnemMcgrifí. FHinet TU$ Cdje, Mirlborska 128 s« w a a, §§ Is a o • s- D® a. rî Ko UTRIP (T.fioroskon PORTUGALSKA (#) Oven Qi do 20.4. ^^^^^^ Dobto vatovano sl(rivnosl boste, ker ne bosla veí rifzali, v dobri veti n» "P^li nekomu. U je obl|iibil da bo molčal in pomagal. Pa ne bo. Ampak vam X f ^ bo pripravil celo zmetio $ ko bo povedal ndprsj in ie mslcd dodal. Pck ^m poprana zgodba bo imela poslsdice. Kako jih bos^o gasili, )e odvbno od vas samih. Vsekakor bi bilo dobro. t9 bi čim manj razlagali in čim hitrej« u)ir& pal(. Paiinor bovsakdćn manj razumevajoč. Tudi po vasi krivdi. Zadnji čas je. da sedeta »isto ml20 in ««pomenila SicAr l«tc«njideeembsr nebo najk^ Bik od do 21,5. ^^^^^^ Konêfw« vam bo Izpolnila velite želja ki8i«jo. cepcev nezavedno, ž« ne kaj časa Ilačilf v podzavest. Ne le. da bosle končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, ludi poCutili se boste iz dneva v dan bolje. Ta da ne boste več B ôâkafi na boljše ùse in da si boste znali vzelt prešli čas ludi. će ob vas ne ^^^^^^ bo vedno ludi va^ partner, pa bo tako na/veČji korak naprej. Tudi druçi bodo opdzii. da sassremjntate.Tokrdt bodo pohvale, ki jih bœte dobivali iskrene. Tu in tam i8 vse* enougnzniievjezik, da vam no bo Žal za izrečene bssede. Zdravje^ Bolje kol v preieklih dneh. Dvojčka od 22.5 do 21.6* Veselile se konca tega ledna, saj » bili mirjuli dnevi zelo naporni. Ker se vedale. da bodo prazniki kmalu tu, vam je make lažje. S partnerjem sla se prec6j odlLijila. lato bo to morda ludi časv ko se lahko spet zbliUta. Posvoie partncija razumele, s^ veste, da ^ trenutno v zeh) napeiem obdobji. Vsak neuspeh ga vT?e iz tira, v zadnjem ^su pa jih je bilo ksr nekaj Po drugi stranipa veste da !e nekaj časa sanjarite o drugem. A k^ več od leganeupale storili. Preveč sanjarjenja la h <0 škodi, zfiV> bodiie previdni. December jo sicer čas pravliic, o ćisiodrugaćnth. Rak od 22.6. do 22.7. boste m ne htste mogli najti razlogov za boljše poSulje in dobre voljo. Morda tudi zato, ker vam kratki dnevi in mraz ne pašejo. pa čisto preveč vas zadržujejo doma. Zadnji čas je, da ukiepate in začnete planirati dneve za neka( Časa vnaprej. Veliko boste razmišljali o ssiremembah, ki si jih Je> lite v svojem !iv^en)u. Ni jih malo in karnavsč področjih si jib zeliB. Globoko v sebi se ravedaie. ds so vse to bolj !elje kot pj^ izvedljive rešiive. Vpr^jie se reje. kaj je resnično krivo t2 nezadovoljstvo v vašem življenju. In lud t. bj l^b spremenile sami k^j pa js odvisno od drugih. lev od 23>y> do 22.8. ^^^^^^ Ugotavliali boste, da vam ja začelo zmanjkovati moč». Ni livakral za fBči, da ©bo zaostanek vsak dan večji, a kaj. ko si ne boste zr^li pomagsli. Na bo vam padla krona iz gÍ9/e. če bosle zaprosili za pomoč in priznati, da ste precenjevali svoje spostibrusti. Ker enostavno nimate več toliko energijo kot sle jo imeli pred leii. Vsaků leto prinese s seboj nekaj dobrega in neiâj slabega. Dobre so izkušnje, ki jih imate vedno več, slaba pa je utrujenost, ki jo vsako leto bolj ob-čuiite. Posrbile, da si boste napolnili baterije h prsd drugrm delom veselega decembia. Kot ka^, boste letos morali vefiko delali vse do zadnjega dneva v leiu. Devica od 23.8. do 22.9. Kar ne boste se znali sprostili, čeprav si boste to silno !eleP. Iskali bcsie CD napake na in v sebi, si cefo očitali in se zato počutili vsak dan slabse Kaj, ^^ ko bi SI končno priznali, da sle vredni ljubezni in da vam tega nihče ne bo pokazal, če se ne boste imeh radi tudi sami? To sicer dobro veste. Kot do-bro vesle tudi, da je lažje povedali kot ukrepali P^večje vprašanje v leh dneh bo. ali ostati pri ten>. kar imaie in jeagurno. ali poskusili novo? To pa je vedno zsvrlo v tančico ^rivncsti. paše tveganje vedno obslaja. A zmagujejo le pogumni, kar že veste. Tehtnic« od 23.9. do 22.10. Vsi bodo govorili te prostih prazničnih dn^. vi pa sploh ne boste že^li delali načrtov, saj dobro veste, da si tega ne moreie privoSčitL ^e zunaj bo Sle še naprej kazali zadovoljen obraz, a itsti, ki vas dobro pozn^^o, bodo vedeli, da nekaj v va§em življenju ni tako kol bi morala biti. O tem ne boste govorii na glas, se bo pa čutilo. Mirni ne boste, dokler ne ugotovile, kaj se i ^^ idtrivazanekin'sporočOom. Lahko btse končalo dobra, lahko^abo. Vedno pač ostajala dve poti. Da bosle čim prej mirni ukrepajte tudi sami. Vzemite stvari lake, kot so in se nikar vnaprej ne ^ravljajte ob 2tvce. Morda pa bosle slavili' Škorpijon od 23.10. do 22.11. Čeprav innate ludi kairino čudno misel, se res veselite letošnjega veselega § decembra. KoniSm se bo vse iziekJo tako, kol si 2e dolgo želiie. Po dolgem času vas čaka srsča na kvadrat delli pa jo boste lez najUizjenl Qajeliv-f^tífí tjenje res lepo, boste spoznali ze ob kon»j lega tedna. Dogodek b) prav poseben, zatone bo nič čudno, če boste reagirali veliko bolj burno, bt so ljudje navajeni pri vas. Vseskupaj bo vplivalo tudi na vase zdravje. Po dolgem času se ne bosle imsli kaj prrtorêvati, kar zagotovo pomeni ludi \o. da bosle imeli veliko več energije kot v preteklih tednih. Tega bo zelo vesela tuiji vala družina. Sfreiec od 23.11. do 21.12. ^^^^^ Partnersiznavasmolkinnezainieresiranosi.kisevlečeženekajiirii. raz-^li povsem napačno. Krepala se sicer ne bosia, bo pa tudi molk več kol zgovoren. Lahko da ste res preutrujeni saj je tempo važege iivij» nja ze nekaj časa divji A veliko bolj verjetno je. da se boste odločil naie dití nekaj korenitih sprememb v načinu življenja. Vse ne bodo popilamo, družina jih bo lažko sprejela Spbh. ker se spreminjate tudi osebnostno, kar bo največji šok. Ve* selitesenovtbilelovnrbizzivov, ki vam jih bo navrgel že juirsnji dan, stopnjevali pase bodo v naslednjiti dneb. A ti ne bodo otitehtalt težav v ljubezni. KoKorog od 22.12. do 20.1. Ženekajčasasi niste čisto najasnem z vaàmi čustvi. V družbi nekjga. ki ^L^L ga zete pogosto tečujete, se zeb dobro počutile. Če boste iskreni, si boste pnznali, da pogosio mislite nanj, pa ob lem nibli ne razmišljale, zekaj se ^ vam tolikokrat pnkrade v va^ misii. Morda ludi zato. ker podobno razmiš-^^^^^ ijata. se smejiia podobe i m stvarem in vaju tudi zanimajo podobne r^či. ti^ tile, da se na nasproini strani bijejo isie bilke, s koraka nafirej ne upa naredili nihče. Mcrda pa samo se ni bilo prave pnbbosii. Dajte času čas, če je kaj na tem. se bo ze krr^alu izkazab. Pri darilih varčujte, raje uporabile svojo k rea^nosl in jib naredile sami. Vodnorod 21.1. do 1Q.2. Nekdo bo poskrbel, da se boste spel pogosteje smejali. In res se bosu veselili vsakem dne posebej, ^loh. ker bo delo. ki vam resni bib najboivseč. kmalu za vami, Tudi sicer vas bo življenje razvadah z dobrimi novicffni. Še rtajbolj veseli bosle novice, povezane z vašo družino Tudi zalo, ker veste, da bo prinesla nemab pozitivnih sprememb v življenje vseh vas. Kar se denarja tiče, boste prag tab labko zadovoljni.Večga bobi pričakujete, kar je dobro tudi zalo, kerb) radi se letos do konca izpeljali večjo investicijo. Počutje bo dobco. boij§e kol trenutno pričakujete. Ribi od 20.2. do 20.3. Čeprav niste tip čbveka. ki bi piar^iral dogodke v življenju vefiko viaprej. bosle sedaj v 10 p^iljeni. Tudi zalo. ker bosle velib pričakovali od naslednjih dni. Pa ne. ker bi si lo samo želeli, ampak ker bodo lako Želeli drjgi. To V3S loktal ne bo motib. saj bo ^o za dobro stvar, ki vam zna v bližnji pri-bodnosii le polepšati Življenje . Predvsem pa vanj poskusajte tudi sami vnesti več dobre volje in zadovofjsiva. nr čakajte le nadruge.Vteme je idealno za razvoj virusov, s vi se jib boste .'aenkrat àa uspešno otepali. Tudi i gibanjem po svežem zraku. O času in deževju Prše: Ksja Avberšek Potiuyalski čas ni slovenski čas. [u se vse /ačite piy znej C in konča pozneje. Trgovine se oU-ptTîjn ob deveLih «li kasneje, nekatere pa so sploh odprte samo zvečer in ponoči. Pt)vprcčen Pt>rtiiiJii-lec /ačne delali okR)g devetih zju-iraj in ostane v slu/bi ccl dan. Vntes ima odmor za kosilo, gre v najbližji kafc pojcsi juho z zelenimi listki, eno "losio misio" (kar pomeni "mešani prepečenec". kar pi>dn>bnejc pomeni "propečcnec « sirom in šunko") in vase nujno zlil eno "bico" (kar pomeni zelo močno Črno kavico), Nalo se ^nc v službo in dela še do 6 h ali 7 h zvečer. Ko pride d(>mov, ga čaka (ali pač ne) večerja (iu večerja ima tu večjo vlogo kor kosilo, ker ima človek končno čas jesti kot človek)» prižge televizijo in pogleda ^ kakšni) nogometno iekm ccka: z meiom žoge na koš je športno dvorano namenu predal lakralui direktor šošlanjskc ter-m1jeno Šaleško astronomsko društvo (iosiosevti; -M. dcfťmhra 1920 seje v Celju rtxlil bančnik, zgodovinar, eluo-log in kronist krajev /gornje Savinjske doline Aleksander Vi-dečnik; • Jeccmbra k'la I9K3 so v šošlanj-ski lermoclektrami s 4 milijardami kiiovaintli iir dusegli rekordno proizvodnjo električne energije; prebivalci Šaleške doline so morali decembra lega lela, kljub največji shwenski 1er-moclcktrarnj. njeni rekordtii proizvodnji in s lem pííVczanira velikim onesnaževanjem doline, začed varčevati tudi z električno energijo; -li. decemlH^a 1999 so taborniki labor-niškega rcxlu Jezerski zjnaj iz Velenja svečano proslavili 3(Welnico ohstc^a in uspešnega delovanja; ' 12. docvnihra 18K8 se je na /.dovčcvi domačiji v Zavixlnjah nad Šoštanjem rooimenwali Kul-nimi center Velenje; -12. decenihra I999jevdrugcm krcigu nadomestnfli volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, ki je zbral dobrih 5^% glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo .^50 tekačev Iz 26 evro|> skill držav. ■ Damijan Kljajič tvan Napotnik (Arhiv Muieja Velenje) TV SPORED 6. decembra 2007 ČETRTEK, 6. decembra PETEK, 7. decembra SOBOTA, 8« decembra NEDEUA, 9. decembra PONEDELJEK, 10« decembra TOREK, 11. decembra SREDA, 12. decembra TV SLO rr I TV SLO T7 I TV SLO fT I TV SLO [T I TV SLO FT I TV SLO FT I TV SLO H DAUO Poroiils D/.ID Miu HUD DB.On PartóiH 08.10 Miom 09.I)Q Poročila 09.05 ftbsalmicwa^nvnosi, 4/7^1 09.30 MobvDickinsknvnosiiMeJs 09.50 Mdlssiveixliœ.kvt; 10.3B OvQr|K[i|c. Jokiini. nan. 10.45 7 ram 1140 {}mi\Q 13.0n Pnf^M. ^ori. vreme 13.16 /aCnitiio mm. //36 13.50 ?mwU 1ÍJ.DD Pcjfiy;tl3 Ib.lO Mustovi 16.45 Sisbrnoflriviknr^it. 19/39 16.10 M^HiirlGisi! preseli, ilnïum. I. 1B7S Ena|í5WšQla l/,nO toa.SpofLvrsfnu 1/,3G Jasnn m gla&no 13.15 Duhnvni utrip 10.30 Zrshanje tïm\\\\:e lB.3f) Mmii dPB^ B. dRi:Btnb0r. anmi. 1B.40 [doiriMuiin,rL<;arikâ 19.00 Dnfivnik. vrcnis, Ipofi 19.bb Miiijonat/Jnna^ni 20.65 ierinik ??.00 Dílfiievi.SpwLvreme Z3.00 Osniidaii 23.36 Knfiya rnsiie bnga ?3.66 N|srta Jivljunjska vtoya, frsnc. I. DUb Duhovni iKt^p QIM Dnířvfiik Q2.2b Dnevnik rsniojske IV Q?.4b Intonai TV SLO r? Q6.30 /abHvni lolokanel D/.00 Iniokanal 09.00 Tvorodaja 09.30 /aiavni iniokanal 11,00 OtrDškiinInksnal 12.30 IvpfDfiajd 13.00 KiCâ.ixIdai^ninoà 13.30 tek PDirrânik 13.65 Ciwítilk 14.25 Gink 14.66 GlasEvrape,dokům.wiriaia 16.25 Iv prodaja 16.65 PrviiriJlruyl IB.IB Dohtadclni Mikiw^ev koncert 1/.2S MistDvi 18.00 PoroCda 18.06 Poni aga in 10 SI 1B.36 Lvropsia niaria/ln 19.10 Glas plesni ileœmhdrva rnlarli; 19.1b 0bô0lMinicfQini§kGg^7bna rtv SlovRnijii 19.30 Kmm m yrnilnia. dok. nrldaia 20.00 PntípmáfíkivHalQzab.2/2 20.3b Lvrtjligavkfj^arki, Limon Olinipiia Prnkoin. prenos 22.30 Vikrindpakclslnv. igram fiJni 23.05 Jasnovidka. 1//?? 23.60 UrBiranmnria, ani.liim D1.4b Viisij(i0?ali, riiskililm 03.10 /aliavni iniokanal pop OB.OS 21ur.ponoviiev D/.06 Aiii^ [loplaviia reka. rlok. ocir!. 08.10 Ra/igrant par. nad. 09.06 ljkrad(fnasmCć(, nad. 10.06 Tviirr>daja 10.36 Ric^lakii 11.30 WiiukfoiljivosrcD.nad. 12.30 fvpmdaia 13.00 Spopad siasu. nad. 13.66 TO sorinica, 030. 14.60 Miukrotliivosrce, tifld. 16.60 Ukradena srečft.narl. 1B.66 Ra/igrarii par. nnd. 1?.66 21ur vrenjG IB.OO Spnpadsifd.^u.nftd. 19.00 24 ur 20.00 TiRnia 21.46 Knieliia 22.36 21ur;vBCDř 22.66 Ns kraju ?lí)fína, nan. 23,45 Skfivnosini oiok. nan. 00.36 Prijaiflii. nan, Olilb hla kraju/loCina. nan. QIS6 24 ur. ponnvKfiv D2.bb rVo^fiH ponorefiifl © 09.00 Hi^jroiuuo, iniorrnauvna odilaia: na rfana^n i dan. luirarqR novioe: vii eospoi dnf!va; litranii g osL* plesni koraki; blGdar mreniU3V 10.30 Vabimo k aglRiiii 10.36 Ur^rialema.pon.prnovora 11.36 Pop com, ylasbona nilaia, Doslie: Dig looi mama 11.26 Virifiospni diKva 14.00 VidiiusIrani, obvestila l/.Sb Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi. ÙLro§ka oddaia 18.40 OngionHlnirnovim 18.46 Utrokain/alalikonotoucéki^ pesmi 19.Q0 Asova gibanica, infor. odd., pon, 19.30 Vid&ospoi dmiva 19.36 Virlsosuarii, ubv&siil? 19.56 Vabimo k oy Iti du 20.00 N3obisku.,pnMiliJiinnN^vi Irampiiš. tloktjin. oddaja 20.56 Regionalna novice 21ÍI0 Dneiiisparndiso, odd.olilmu 21i0 bir^da, kooL glasbmia odiiajćt 22.46 li"oddajeDohrrjiuiro 00.16 Vabimo k ogiBdu Q0.20 Vidsnsirani, obvi^sula U/.ÛU Pon>^ila 07JQ Oobfojulro OflUO Pomi^ifa 08.10 Onbroiuiro 09.00 Pcjmfila 09.06 Absaltiriova$k/ivnosi5/24 08.30 ilipcrinlopaka. 18/2B 09-66 Vaianicnjii dvo|ôkov. 6/12 10.10 (ii3|sia&ol» 10.46 Jasno m glasno lU^O Usmidan 12,00 MilijonaríJonasnrr 13,00 Pomćila. ^pon vTMne 1'l?6 Duhfjvniump 13.40 Kinodoni. B/t 14,26 Slovanski uirinki 16,00 Pomr;(la 16.10 Mr)sinvi 16.40 Babar, nan. 16,06 I/popolni* lorbfl; Camdei 16.26 i^ada^i^ca. rhkum. nan. 1?.00 Novice. Spnrt, vrenifi 17.40 Novan^gnřpk. 1/6 1Q.36 AdvenuiiiiMDvi. 7.i1í^4;embt!r, anirn.ssr a 10.40 Karij, nsanb 18.46 Piniju, nsanka 19.00 Dnevnik. vrctftR.^pori 19.bb /ai mm o/nova. 8)35 20.30 Nazrlravjc! 22II0 Orinm iporun^mn 23.00 Polnotniklub 00.16 Novorcřnček, 1/8 01.06 Dnevnit pontiviiBv 01.40 Dmivnik/ameiskr* tv 02.06 Iniokanal 07.00 /gi)dbsiMkoi|kc O/iO raliibajski 07.66 Male sivp celice, kvj7 00.40 Absalonova skiivnosi. 5/24 0,^.10 Winkyiim kuni, bolgijski lilo) in,46 i'olno^lMiib 12.00 Tednik 13.00 Pnroiils, Sport, vrfřfiiy 13.16 ílradaáčii:a. dokurir, nan. 13.40 7al|nbl|ímjvWi.1/16 M.10 /yodba o pfHvljiiara 1/2 16.00 P8S«fnpiii:iroovk.9/10 16.66 Sobotno popoldne sledi Karaoke 16.1D Uhvaíilnnlfiiikifi l{3.2b labinot 17.0n l^orořils.SpiirLvrBmĚ! 17.1b to i;,2D Kraji in Ijudie l/,36 řJjwiij 17.56 Popolna rMna 10.06 /damijanom lflIJ6 Advemiii dnevi, B. rfei^mbKr, risanka 10.40 řiíiinwelliíniki. nsaiika 19.00 Onťvnik,vrffl)e. Spoil 19.40 řuiniiki 19.66 Vehki maù dru^irtski umno, 1/4 2ia6 OrikarsiQdaa.6/7 22.10 IVočila, Spori, vrpfim 22.40 Unbar 23.46 iyU/13 00.46 Davek preiskJosii. am. Iitm 02.36 DrnuV 02.60 Dnavmkiafiiejskutv 03,16 Iniokanal TV SLO r? I TV SLO 06.30 Zabavni iníokaoal 07,00 Iniokanal 0/.60 Iv prodaja 08,20 hsavs 06.46 Evropski maod/iri 09.16 Írnnbeíiřasi 09.36 Milijon Časopisov, m/o/. 11.26 SPvbiatoi.spn(U(M). smućrtnju 13,10 Mi^ga^invalp, 13.40 Spuriipas 14.10 SPvbiatouprinil/j. prcnas 16.40 Uas [vrnfte. dokum. rjifria 3 1810 /a /laiiim vrati, ilokimi. oiiriaja 1/.00 Mosiovi 17.30 /dajl. oddaja/a razgibano iivJjBne 18.00 Poroiia 18I]b Primorski mQ/aik 10.30 Sliiiionisks 20.16 Vesoljska tPkma. 3/4 21,06 Si3listi.3/1? 21,36 Skrili mcC. aponskihlm 23.60 Pokoivliolvv/noilij.ari.lilm 01.30 (aavadruími2.6/B 02.16 /abavni iniokanal pop 06,25 24 ur 0/,2b Irciifa 09.10 Razigrani par. oad. 10J35 Iv prodaja 10.36 Ukradona srsima, nad. IÎJ.^0 Neukrotljivo srce. nad 1230 Tvpmdaja 13,00 Spopad sirasli, nad. 13.56 Naâasodnira.naii. 14.60 Neukrotljivo nad, 16.60 UkiadoMcisrKča.nad. 10.60 Ra/igrani par, nad. 17.66 ?4iir vrpJOK 10,00 Spopad strasu, nad. 19.00 24 ur 20i]0 V/emialipusii 21,00 Koieija 21,60 Civilna ^rtev. arn. film 22,20 24 ur/večer 22.40 CMlna?rtsv.afn.lilm 00,06 Orty sÍDdii, nan. 01,00 Dm Ff lna zvezda, am. 11 Im 03.06 24tjr.panoviinv 04,D6 tela panorama © Oobrujiiiro. inlormalivna oddaia: na danaSiqi dan, liii/an|ii novice, videospoi dneva. iutranjtonst.Je/ikovno |ne)/nank!!, koliidarpiirurku^v 10.30 Vabimo k ogitídu 10.35 Na nhi^ij...pri Mileiu m hiKVi Irampii, dukumeniarna oddaja 1136 Viiíiios pot dneva 11.40 [siralia. glasbena oddaja 14.00 VidKosirani. nhv.^stiia 17,66 Vabimo k fjylufiu 18.00 Mii^maiotrn&kaoili1aia.3.1V mra^a 18.40 nepinnnlno iiovicfl 18.46 Utrokonua lahko noř oirnáke pesnil !9i]0 ùnpiiia paradivo. oddaja o lilmo. ponovi lev 19.30 Videos pot dneva 19.60 Viilrrnsirani. obvGsirla 19.56 Vabimo k 091 ttdu 20.00 Planěl polka, odrla a z narodníj/abavno g asbo, msti»: arsambul ^oguin 21,16 reyiunaliie iiwice 21,20 Nai spot dntiva 21,26 Vabimo k ii[)lBdu 21.30 .lesttn ^ivljunja. aldaja /a ireija ítvljGnisko obdobje. 3.1V mruh 22.20 ízofJdajH Dobro juiro, tniormaiivna nddaja 23,50 Vabimo k ogledu 0r>,36 o/.06 07.16 07.40 oa,oo 08.66 09i5 vmei; 11.26 11.6D 12.66 vines 14.^0 14.65 16.66 17.46 18.40 20.00 21.66 22.26 22.56 01.06 01.66 © i O/.UD i 09.26 i 10,20 I 111.60 : 11.20 i 11.26 : 12.0D : 13.00 laio l 14,30 ! sl^di 14.36 • 14.40 ! 14.60 i 16.20 i 15.26 ! 15.60 I 16.06 : 16.10 i 16.16 ! 16.26 I IBj^O i r/.OD i 17.16 I 17.16 i 17.46 i 18.26 I 10.30 i 18.36 Fv prodaja Skon Í3S ^imofskj riio/aik Siuduniska fakma. debaLodriaia/aiirlade Vmći s loi SPval|Ksriiu^an|ii.VSl (M), 1. vo^ia SPvsmuč.lukih, lOkni (?), nrpnos Maga/in deskanja na snegu Zdajladfl.;a ra/gibsno^ivltnjR Vi«ol|sk3 lekni a, 3/4 SP valp.siiiuían|ij, VSI Ivn^ja SP v biadonu, /asl«fovalna ti^kma M).jiranos Iv Qrrx aia /oiavo na nabavo Sí^v bizonu, zasledovalna t«km!) (/}. pfenos SPvsjouř.sknkili.oriinns Merlnaroilm večer sansonov 20íl/.1.dKl SPvalp.smi3e.,SVSl(/|. prenos KoimJana Plestajnjaka s spremljevalno skupino in Simfoniki rtv Slovitnija. pusn, Alpe. Oonava. Jadran Dty}olk:SiockbolTn,1Q/12 Sobotno ponuídne 8rw pravd. V4 Zabavni irifokartal pop 07.00 Tvprodaia 07.30 Malirdii^irakior.ns.sflrija 07.40 Vpsc?Ii aviobuski, ns.senjd 07.60 HraiaKoal^Hk.ns.Stinia 08,06 Jakanalum.ns.sjinja 08.20 Prj5iafP5it!r.ns.spnja 08.36 NRmdmOfiniard.rfS.senia 09.40 Hon, malt difkalnik, ns. ^řnja 08.66 SlonCdl]iin[amin,ns.senja 09,26 An Aitjrk, i?ob. oddaja 09.66 Wiiix klub. ns. si^nia 10.20 Ni ni a íelvp. ns. senja 10.46 Iransfunintrji, ris.senta 11,10 Piííata. ns.sunia 11.40 Pfa/gorioviftskisalan. dok.ser, 12.46 ljudskasveia,dukum,ssrtja 13,60 VTivalskpm vrtu. nan. 14.60 Najbolj non vidooposnaUi, ;aćavna sen]» 15.26 A.S li nid noi padu?!, jmnoviiw 1/.16 24 uf,vr2ms 1/.20 Kiobosiaoirr^a. am.bitfi 19.00 24ur, vreme 20.00 V»mi all pusi 21.0D h\mi 22.00 D6nn metulja, am. tilni 00.00 Baimanova vrniiEv. am. lilrn 02.26 24 ur, ponovitev 03.26 Nofina panorama 09.00 Mi^ mai, oimška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogleriii 09.46 Jm ^ivlienja, oddaia /a trpiie Jivl[Rnj^o obdobje 1030 Videnspotdniiva 12.00 Videostrani, obvestila 17.66 Vabimo k ogicriu 10.00 Mlaiti upi, otročka oddajH 18.40 Vidëospot dnuva 10.46 Duhovni vralec 18.60 Seja Dr), svuia Republike Sioveiuiii. skraišan posm^l^k 19,10 /nanio /morimo, i/obr. mid. 19.40 VidsQstr;^ni, obvestila 19.66 Vabimo k ogbJu 20.00 IWIB.VlVifiaga/in.rfrgioitHlm Milormativni pfu]ram 20.26 Kuliura, mlormauvna uddaia 20.30 /daj, uiid. n r3;g. >ivljrîiij;i, pori, 21.00 Knnœri za novo (čolnarno na Spici. pn5n, 3, dnla. nastopajo: B^Sjagab instruktori 22.06 UdnriH ipm a, ponovitev 23.06 VabimukoM 23.10 Videaspotmiiiva 23.16 VfdGDSUani, obvestila 18.40 18.46 19.00 19.66 21,45 22J5 22.66 23.2Û OVOb 01.26 01.66 Ntjpo/abni Bt^i^, n;;. (ilni jJinkn. S, oddaia ^ort§pas iVislubnimo U&ini U/are Ub/orja duha Ijudji) in /emlja Poroî^ila, ^ori. vrsmi^ Nn/dravjfi! NIP Nedeljska irifsel m i nm slave love§ki laklur GiasberH dvobrij Klii: PO (irenra se šport Nedeljsko oko^Marjanoai Jermanom Je;ikamn/Ario Marijo li rbano Glasne Sve^i! Oglasni btok. d oki im. oddaja Poroi'iia. SprjřL vrnme NI.P řmiabna f«?a /maijovalRi:glasb,dvobo|a /rcban|ijluia A'IvRnioi dnevi. 9. deismbsr, risanka Pokec, risanka O/l Bu, nsanka Dnewiik, vreme, ^ori Soei doma Ve^mi oosudr.Jane/ Grad AftS3B0 Pomirila, vrpme.Spori Pondad. poleif?. jesen, /ima m iorniad lu/nokorejski íilm Inevnik Dnevnik zamejske iv Iniokanal l]7.nn Pofoilila O/JO Oobioiiitro 08.00 Poroiila 0B.10 Oobroiutro Qg.00 Porotila 09.06 AbsalonwaskrivnfBi'//?4 09.30 Ma(fMn/ari.lB/2B 09.66 Hisanka lODb IJmko, I riddaja 11.00 Ncvonjjimtík. 1/6 11.66 IskanfeoopirineuniBsla. ooriretldvardaKavnikarta 13.00 'ornCila. Spori, vriimn 13.15 Spetdoma 15,00 PoroCila 16.10 Dob^dan,Korriška 15.45 Medviidpk. 13/13 16.05 Pisergora. 10/16 15.20 Ko^a. dlaka, psrje.dnkum. nan. 1B.25 Kugel glava. 10/10 17.00 Novii:e. ^port. vreme 17.30 Ongodiv^iiieSinipari/je dni?inB. 1/4 18.25 ?rehaniH3x3pliis6 18.36 AdventiB úm 10. december. anim. serija 18.40 FhinFani,risanka 18.45 Adi v III onu. nsanka 19.00 lloevnik,vreme,§pori 19.55 Vrařisiol 71Q0 Na^a čeuca koraka, dokurn. oddaja 22,00 Udmnvi.kuilura.ipcHLvreme 23.00 Opus 23.30 tlasbeiiivfresr Í11.00 Ooyodiv&íine §intpan/je dni^mo, 1/4 01.60 Dnevnik, ponoviifiv 02.26 Dnevnik zartff'j.skeiv 02.66 Iniokanal I1B.16 07.00 07,10 nfl,io l 09.06 I 09.30 1 09.46 I 09.66 ! 10,10 i 10,30 I 11.05 1 12.00 i 13.0(1 i 13.25 1 14.20 i 16Í10 I 15.10 I 15.46 i 16.10 [ 16,15 1 16.30 i 17,00 I U30 I 1B.00 Ï 1B,30 I IB.36 i 1B.40 ! 13,00 i 19.66 i 2m I 22.00 t 23.00 i 23,65 i 00,20 i 00.60 i 01.25 01.60 Odnfevi Poroi^ila Oobro utro Poroíi a Onbro futro Poročiía Absaíonova skri vnosi, B/24 Raiinvadni lai^ek Risanka BiSMflora, 10/16 Sfíjalniivetíote, 10/10 /godbNzâkohkc Oogoiliv§^in€ »m pan/je družine Veíerni gosL dr.Janez fîrad Porobila, ^ort, vreiiiti Vrofj siol Ob/orjH dulB PoroCila Míbiovi Tro|i^ce.23/26 iVliidvedki: prví i/leti. 3/16 HoialiJbnforček.nan. Kn|iga mm bnga Noviis. kronika, ^lort. vrernc Kako^ivijo slovenski gradovi, dokům, oddaja Modro /rubaníu Astra Advyninidoeví, ll.tefnbt»r, snim. sen|8 Fraoi^uk. rsanka llnevrnk. vrenifi. §poíi 'iramida ^eima§ yfas, po|!. dokům, oddflja Odmrivi, šport, vrurne Pol pol m poljdsmrti. dok. odd. Kako ^ivijo slovenski gradovi, dokum. oddaja Onavnik, ponovitev 0ncvnik/aiMejsk9iv InliAansi 06.16 Odmevi 0?,00 Pornida 0/.10 Oobrojuim 08.00 Poroi^ila 08.10 Oobro juiro 09.00 Poročila 09.05 Absalonriva sknvnosL 9/24 0935 Wi^pas 10.011 Srpbrnognvikon|iii4/39 10.25 HoifilObmoí^k, ns.nan. 1035 Knjiga mone bnga 11.00 Kako^vijoslovunskigradovi 11.25 Modro 12.00 [[udjBin/emlja 13.00 Pr]ro6la. itioa vrciiie 13.16 ARS3BD 13.35 Oj^us 14.0D Intimnei^povedi.dokuni, iilm 16.00 Poročila 16.10 Mosiovi 16.45 MobyDi(;kinskrivntjSldelele Mj.?6/26 16.05 Puri «obukom 16.35 Risanka 17.Q0 Novice. Spori, vreme 17-15 /vami 18.30 2rpbanjflma 18.35 Aiivmni dn^íví, 12. driïmlvir, 3iDm,stHiia 18.40 Ulica sanj, nsanka 19.00 Onovnik. vrems, šport 19.5b Rsla gospa, síuvíisnkí (ilm 21,1b VenčeksIovtiMskiiipopcvk 2130 Prvi m drugi 22.00 Odmevi, iporl vreme 23.10 Omi/ie 00.25 /vami 01.20 OriHvnik 01.55 Oobtvnik zamejski? IV 02.70 Iniokanal _ • Ol.bfl InliAanai 1 ^ P5P TV SLO I TV SLO r? i SLO F I TV SLO t? nnor. i UR'iù ■ V wkW t 06.30 /ahaviBinfokdirdl 0630 08.10 0835 08.60 09.20 09.66 10.65 12.66 13.26 13.40 16.66 17,56 18.66 20.00 20.66 21.60 2236 23.26 00.46 /abavm mtr^anal 3/. mednarodni folklorni IpsuvsI Bsltirici, 4/4 tJb 60leinli;i otrr^ki^a/bora riv Sioviimia Pomaqajrnosi Alpe, Dunava, Jadran SPvalp.srnut.Si |M). l.voÂija SPvbiailonu.liali^ia |M), jjrfin. SPvalp.smut.Sl |M), Z.voinia SIM)iatIonu.§i3lelaia vkljuiiiBV v prenos SPvsmut;. ^okih, prenos Nogonisma liiknia ang, lige. ioiicnham Manijiesiorcity. grsnos . Sl'valp. smuí..SL(/),l.vti?n[3 Mudn. večer šansonov 2007 Dobrodošli v Isheraru, 1/2 rvalp.smuć.,Sl(/].2.vQlnja §pofina odd a a Vsu po predalčki i,6/6 Umstnosi nlasbfi in plesa 7aiiavni infriansi 0B30 Zaliavni iniokanal 07.00 IrilokannI 0B30 Tv prodaja Í}W NlRra/vodnlnaotMaia 12.40 Sotoino popoldnť 14.65 ívproříaja 15.25 S šporuia oddaja 16.10 Usmidan 1B.40 ARS360 IB.bb Alpp, Donava, Jadran 17.25 Glas ívrop2,ďokum. oddaja 18.00 PoroCila 18.05 Tekma, ilabatna oddaja 18. bb f Ola tna ra/jirodći | a: sni vas i m a rad, 8/10 19.2b / glavo na/abavo. 8. o;iila|H 20.00 Vojntisopnsnclivbarviili.4/4 21,00 Siudioi:!iv 22.00 oddaia o nidli 2230 rias(be|ni Vbfčeri na drugim 2330 Rrj^naie pi^su. mehiški jilm OlOb /abavni m loka nal pop I pop • 07,00 ÍV prodaja i 07.30 Mall rdačiiraktof. ris. «îriia I 073 6 Vi3SHliaviobuski.rES,scrij3 ! 0M5 Rrata Koalčak. ns. i^njd i 0/.65 JakartâLuni.ns.senja i 08.10 Po§lar PelRr. ns. sen I 08.26 Nerodni Barnard, ns. SâOfa i 0630 Pon.malidiricalnik.ns.senja I 08.46 S]onći?kRenjamin,ris,J»nja I 00.10 AriAtiai^k, i;Qb. oddaiR 09.40 Winxklubns.senia : 10.06 Ninia i^ve, ns. serija I 10.30 IransiomiQFjf, ns. senja i 10.56 pi Gala. ns. senja : 11.25 SolskakuâarkHrskaliga I 12,26 Smob m grali, /abavna oddaja i 12.55 Sknvnnstfie poti, nan. i 13.60 Na [ovu/a pravtœ, nan. i 14,46 Sled Rožnatega panU!i]a, anc[. i, i 1630 Jamie: osnove kidiar a dorna i 17.05 WavmJovsveL am. fi m I 19.00 24 i 20,00 Asiiuidnoipadiiïl i 21.60 Sliark,nan. : 22.46 športna scena j 23.30 Peševaoje vnjakaPyHria,sm. I j 02.16 24 ur, ponoviiev I 03.16 Nočna panorama 0B.2 5 24 nr. pontjwiav 07.26 Spoíinascpna OB.IO Ha;i!}ram par. nad. 09.06 Dkradsna^a.oad. 1D.05 ivprodaia 1036 Hidilake 11.30 Ncnkrodjivusriu nad. 123U fgprodaia 13.00 Spopadslrasii. nad. 13,5b Na^asodnij;a. nan. 14.60 Ntiokmiljivusr^. nad. Ib.bO Dkradsna sreča. nar). 1B.50 P a/I orani par, nad. 17,55 24 lir vTcme 18.00 Sirasinad. 19.0 0 24 iir 20.00 Na^a mala klinika, nan. 20.55 GnJa račka, itctn, 21.60 n 32 oča rana g ospodi nj e. nan. 22.4 6 24urA'tiíer 23i)6 Na kraji I/10^)03. oan, 23.56 Pniaiefii, nan. 00.25 Traijai/mGoa.nan. 01.15 24 nr. ponrívilřv n2J5 Noi'na panorama © © PDN(JVII[VUDDAJIřD[N.SPUREDA 09.00 Mfšmaiolro^kaoddííja 1605,VÍVm3ga/in ''iiKura, infr?iiiaDvtia odiiaja orini lorek, šporii^a ml. odd. lortni gosL pogovor Duhovni vrslsr PnA/NUJÎL/NAMI:l?let : VlVVašeiefijvmje. 1 dťlodd. j 12.26 [NtRGtllKAVSAlřŠKI I DDI INI, dokumuniarm him i 12.66 Planěl polka, orldaia/ i narodiio/abavno gíasbo. : oosiio; ansambdlHjgum : 13.10 Vabimo k rulcdu i 13.15 l606.VÍVmaga/in • 13,40 Kuliura. mfomiauvna oddaja i 13.46 Mostrant, obvestila 18.00 18,06 18.46 1936 19.40 20.46 21.45 Vabimo k ogledu Namivo, mladinska oddaja Pop corn, glasbena oddaja, nosije: Giy foot mama vabmio k ogledu onuîrt/a novm^olnarnrina », posn. 3. dfila. nasinpajo: Uaiaoa Ei msiojkion PRA^NUJn/NAMI:17let VIV Vašu lelLWijB. ponovitev 2. di;la niidaia Virions traof, obvestila 09.00 Dobrojijtro, irilormaiivoa oddaja: nadanašnidan, jutranje novice: vtrii^osooi rineva: vrtnarski koiii^ak koledar piirctdnev 1030 Vabimokogledu 1036 Koncfiri za nnvo čolnarno na Spia. posnRi»^k3,dela. nastopdjotDajaga 5 imtruktvi 11.05 Videosj)ot dneva 14.00 V irieosirani, obvestila 17.55 Vabnnokogicdn 18.0 D Pnyionalnc novi es 18.05 Dimkom/alaliknnočrpravliica 18.20 Na obisku., .pn Milt^ lu i n Nevi irampuš. dokumeriiarna nddaja 19.16 Videnja t dneva 19.20 Videosirant 19.55 ValHmokogledu 20/10 GcBivsiui]ii3:Bíj|anŠrDL prs/lsiidtiik SI ovmiskc ljudske siranke 71.U11 P ^'.Qionaine novice 21.05 Košarka, p osne ink tekme Hnpsi Polila:LukaKnper 2235 Iz oddajp Dobra jimo. informativna nddaja, ponnvin^v 00/16 VaNmo k ogledu 00.10 v ideosirani. obvias lila 0B3O /abavm iniokanal 07.00 IrManal 09.00 ÎV prodaja 11.00 Oirnški iniokanal 12.25 îvprrjdata 12.65 Pober dan. Koroška 13.25 7 glavo na/abavn. 8, oddaja 13.60 Glas(ba)ni v&čen na ilrugem 14.50 Studio i;ily Ib.bO Iv prodata 1B.20 Pnslulmimo iiSini 1B.50 Glaslvrope.dokum.oddata [/.25 Mostovi 16.00 Poroiiila IB.05 Kalifiduskop )B.30 Aktualno 19.00 Ilila.semoiroksoni:ain naravti. /godbu Vilma fiukovflc 20.00 Oossa Nova, 13/25 2030 Globus 21.06 Onifišemalvmpe.VS 22.00 lnliia.am.lilm 00.15 Jasnovidka, 11/22 [11.05 /abavni iniokanal pop 06.10 24ijr.ponfjviiBv 07.10 Rickilakfi 06.05 Ba/fgranf par, nad. 09.00 UkradDiiasre^, nad. 10.00 Ivorodaja 10.30 Šolska košarkarska II a 11,30 Nuukrotljivosree. nai. 12.30 IvprorlHja 13.00 Strast, nad, 13.56 Serha nebesa, nan. 14.50 NnukrodjivnsrcH. nad. 15.60 LIkrariKnasrcta. nad. 15.56 Fla/igraoi[iar.nad. 17.55 24 if-vrRm8 1B.00 Strasinail. 19,00 24 ui 20,00 l^nivensno! 21.05 MavniknvavcsLnan. 22.00 Kmeifja 2100 ?4ur/VBčer 23.20 Zakon m ffd. nan, 00,15 ^la kra u zločina, nan. D1.05 Prijate II. nan. ni35 Ireitamněna, na^ 02.26 24 ur. ponovilw 03.25 Nočna pHfmrama 08.30 /âbavni inluka^ral 07.00 Iniokanal 09.00 IvjKDdaja 0930 Zabavni iniokanal 11,20 Tvprodaja 11.60 PoInoCm klub 13.00 Zaliuhluniv/ivah 1/lB 13.30 TvproJaja 14,0D linbar 16,00 Konccn Jana PlKtaijaka, posn. 16.55 Glas hrope. dokum. oddaia 1/.26 Mostovi 18.00 [^oročila 18.05 Crnobcličasi 18.20 OiHgtjnale 19.00 Onj^na Pergar. poitnvitev 20J)0 Tarča 21.30 Pi ram I de.ba. rinkum, feljton 21.50 ligaprvakrjvvodbo|ki.Ach Volley-PansVnlIfiv. posnetek 23.55 Slovenskaja/íscuna 00.30 GeniHlnium.6// 02.15 /abavni miokafial pop 06.10 24 ur, ponoviiev 07.10 Prevtírjanc 08.10 Ra/igranipar. nad. 09.10 likradetia sreča. nad. 10.05 Tvprodaja 1035 IMi Lak;3 11.30 Neukrotifivo srce. nad. 12.30 Tvprodaja 13.00 Strast, nad. 13.55 Sedma nnbesa. nan. 14.60 i^Kukrotliivo srca, nad. 16.50 Ukradena sreča. nad. 16,50 íla^igranipar. oad 1/56 24 ur.vrBrnG 18.00 Strast, nal 19.00 24 ur 20.00 Popob sopror;. am. film 2130 Knmuja 22.25 24urmčer 22.50 Monk. nan. 23.45 Í^K kraju ^Itji^na. nan, 00.35 Pn|3iijlji, nan, 01.05 Treifa l/mena. nan. 01.55 24 ur, ponoviiev 02,55 říočnH panorama © © 09,00 DolKOjutro, intrvmalivna oddaja: na darvtšojf dan, imrsnje nQViis:vineospot dneva; jiiiranii gost; ztiravniški nasvci kr>lHdar prireiliUiv 1030 Vabimo k ogledu ^ 1035 Gost v studiu: fiojanSfOL predstidnik Slovenske iiiir^kfl stranke 1135 Kr^adta. jinsnetek tekniR lloKi Pnl/elailukaKrîppr 14.00 Videostrani, obvias lil a 17,55 Vabimo k ogledu IB.OO MJadiJ3 gie, nModdaia 18.40 Videospot dmiva 18.46 Oirokom/a lahkonoč:j)favljii:a 19.00 Videostrani. obvusula 19.55 Vabimo k ogisdu 20,00 lBD7,VIVmaga/in.regionalni irilurmativni proTjrain jiltura. informativna oddaja iporini lorck.šoortna ilormaiivna or daj a Ipnrini oosikontakinarjdiitiia 21.30 Mova gilianica, infor. oddaja 22.0fl NaPmiiorskam, infor.oiiilaia 22.30 I/oddaje Dobioiutrn 00.00 Vabimo k ngladu 00.06 Videostrani, obveslila 20,25 2030 20.60 09.00 Oobro itiiro. inlnroiaiivna oddajama d3našn|i daa luirani^ novica; videuspoi dnova; intranji gost: iz nale kuhiriie; koled srjinreditev 1030 Vabimokogedi 1036 porini wrèk, Spofuia mlormauvna oddaja 10.56 Jporiru gosi, jwgovQf 11.36 Vidcospoi dneva 14.00 Videostrani, obvssula 17,66 Vabimokogleflu 18,00 uas za nas. mladinska oddaja. 3.1VmrB/a 1835 Regionalne novKp 18.40 Otrokom za lahko no^ pravljica 18.55 Cinema paradiso.ntldaja o lilmu 19.25 Vidliospot dneva 1930 Vidiiostrani, obvcslila 19.55 Vabimokonlndn 20.00 PopDnrn, giasbsnakoniakina oddaja, postje: Sank rod 20.50 llegionafne novN;e 22.55 VabimokoglHdn 21.00 Odprta ifima. 3. iVmrela 22.00 I/oddaje Hobro luiro. inlorniajivna oddaja 23,30 Vabimokoglurlu 2335 Vid BtK ira m. obvestila PRIREDITVE Druge prireditve 21. novoletni tek v Podkraju Drusivo ljubiteljev vztrajnosiiiih sporiov Dura-spon i/ Velenja bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Podkraj pripravilo v nedeljo, 16. decembra, novoletni tek. V več kol dveh desetletjih so organi-zalorji novoletnega teka prireditev prestavljali in se iz prometnih cest preselili na go/dnc poti Zupanovega hriba, ki postaja s tekaškimi progami, sprehajalnimi potmi in igriščem /a odbojko privlačno rekreacijsko središče. Teke bodo pripravili /a kar 20 starostnih kategorij, od najmlajših do 7 let, ki se bodo pomerili na 250 m dolgi progi, do članov na 7600 m ter ćlanic, veterank in veteranov nad 60 let na .^800 m dolgem krogu.Tekmovanje bodo načeli z otroškimi leki ob 10. uri. siart teka /a odrasle in nordijsko hojo bo ob 11. uri. Najboljši bodo prejeli diplome, absolutna zmagovalca v teku na .^800 m in 7600 m bosta prejela pokal nagradili bodo najstarejša in najmlajša udeleženca ter družino / največ tekači in več nagrad tudi i//rebali. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Ptijavc na e-naslov: vasjajerdc^^email.si ali na tel. številki 041-579 960. do četnka, 13. decembra. ■ V Dobrodelni koncert za družino Divkovic Odprtost in čut là sočloveka sta eni od temeljnih vrednot, kiju razvijajo na Poklicni in tehniški soli /z storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje (ÍCV). Zato ne preseneča, da so dijakinje Janja Plevnik. Andreja Lenko. Damjana Skok in Ilva (îro-belnik predlagale, da hi organizirali dobrodelni koncert za dru/ino Divkovic. Ta bo v torek. 11. decembra oh 12, uri v kulturnem domu v Velenju. Gre za dru/ino. ki je na letošnjih počitnicah oh morju v prometni nesreči izgubila dva člana: očeta in sina, dijaka Splošne in siroki>vne gimnazije ŠCV Maria, njegwa mama in brat. Dano. dijak PokEcne in tehniške elektro in računalniške šole S(Y pa sta se v nesreči težko poškodovala. Dano in mama sta se znašla v hudi denarni stiski. Z izkupičkom dobrodelnega koncerta, na katerem bodo nastopili glasbeniki srednjih šol ŠCV. velenjske glasbene šole, Dani Ograjenšek in plesni teater Poklicne in tehniške šole /a storitvene dejavnosti, naj bi jima pomagali pri plačevan^iu stroškov zdravljenja in njune kasnejše potrebe. ■ tp Prvi Miklavžev dobrodelni koncert - Društvo za boj proti raku Velenje bo v scv delovanju s Knjižnico Velenje pripravilo \ sobořo, 8. decembra, v tukajšnjem domu kulture prvi Miklavžev dobrodelni koncert. Začeli ga bodo ob 18. uri, na njetn pa bo nastopila glasbena skupina Šukarz gosti: Nika Vipotnik - vokal. Zmago §tih, akordeon. M^da in Marijan Petan, Maj in Boštjan Dermol. Branka Drk. predsednica velenjskega društva za boj proti raku. je povedala, da si želijo, da bi postal kon-ixn tradicionalen, rako kot si želijo rdzbliniti vse tabuje o raku. »Ta beseda naj bi pomenila informacije o preprečevanju bolezni ali ozdravljenju, o tem. da je bo-lezAjn mogoče pravočasno odkilti in uspešno zdraviti. Za inlormiranje, preventivno delovanje pa je potreben denar. Ocpravje naše društvo med najboljšimi tovrstnimi v Sloveniji, saj delamo res veliko, denaija nimamo diwolj. Sploh če nameravamo dejavnost razširili še na mlade in moške, kar je eden od naših zastavljenih prednostnih ciljev." Doslej so v ospredju delavnic in preventivnih predavanj postavili ženske oziroma rak na dojki. Ne po naključju. Umrljivost z.a to obliko raka je v Sloveniji za 10 odstotkíw višja kot v drugih evropskih drŽavah. Glede na informacije in mc^nosti si v Sloveniji tega - meni Darkova - ne bi smeli dovoliti. *Cc delamo dobro, če so naši temelji dobri, želimo svoje poslanstvo opraviti tudi v prihodnje v prid čk> veku in družbi.-^ je se poudarila Branka Rk. ■ ep 22. razstava malih živali Velenje - V prireditve veselega decembra v tukajšnjem okolju se že nekaj lei vključuje tudi Društvo gojiieljcv malih živali Velenje, in sicer z razstavo. Letošnja bo že 22. po vrsti, bo pa pod šotorom pred Intersparom Velenje od 7. do 9. decembra, vsak dan od X- do 19, ure. ''V objemu gora" PD Vinska Cřora vabi na predavanje 'V objemu gora"; lo bo juiri. 7. decembra, ob 19. uri v spodnji dvorani večnamenskega doma v Vinski Gori, Ob baivnih diapozitivih bo o doživetjih z gora predaval Tomaž Kumer. Vstopnina: prostovoljni prispevki. Možno bo tudi nabavili nwolelne voščilnice z zimskimi motivi Vinske (iore in planinski koledar Božičkova pošta za najmlajše Stovenga - Pošla Slovenije prejme zadnji mesec v letu za polovico več pisem in dt)pisnic kot v ostalih mesecih leta. Decembra lani je v primerjavi z ostalimi meseci v letu sprejela 7,6 milijona več navadnih pisem in U milijona več dopisnic za notranji poštni promet ter 962 tisoč več navadnih pisem in 124 tisoč več dopisnic za mednarcxjni poštni promel. Deseiina vseh sprejetih božično-nowlei-nih voščilnic je namenjenih v tujino, največ v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švico in na Hrvaško. Zaradi povečanega prometa v decembru Pošta Slovenije priporoča uporabnikom, naj praznična voščila za tujino oddajo do \ 1. decembra, za naslovnike v Sloveniji pa do 20. decembra. Da bi spodbudila k pisanju najmlajše, bo pošta pripravila akcijo Božičkova pošta.Na pošinem naslovu Poštni božiček Maribor bodo zbirali pisma oziroma risbicc otrok za Božička. Akcija bo trajala do 24. decembra. 2S. decembra pa bodo 10 najboljših avtoriev nagradili. Prvi trije nagrajenci bodo za nagrado lahfo) naročili Izdelavo osebnih poštnih znamk, sedem pa jih bo prejelo praktične nagrade. ■ tp KINO VEtENJE SPORED PETELINJI ZAJTRK • slovenska romantična kometlija. 125 minut, f^ežija in scenarij: Marko Naber^nik. Igrajo: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemlji!!. Oaho Varga. Janez Škof. Severina Vul^ović. Davor Janjić. Miloš Bat-telino idr.. Sobota, 3.12. ob 18.00 Netjelja, 9.12. ob 20.15 Vstopnica lahko kupite od petka. 7. IZ dalje na blagajni kina v času rsd-nih predstavi ŽAGA 4 (Sdw IV)- gro2lj»vkaJ08 minut Režlia: Daaen Lynn Bousman. Igrajo: Tobien Belt. Lyriq Bent. Costas Mdndyfor, Scott Patterson. Angus MdcFadyen idr. Petek, 7.12., ob 22. uri Sobota, 3.12.. ob 20.30 uri Sobota, 8.12., ob 22.30 uri Zaradi nasilnih prizorov filma ne pri-poroiSamo mlajSim od 18 let. INVAZIJA (The Invasion) • znanstveno fantastični triler. 99 minut. Režija: Oliver Hirschbiegel. Igrajo: Nicole Kidman. Daniel Crai^ Jeremy Northam. Jackson Bond. Jeffrey Wright. Veronica Cartwhght. Josef Sommer idr. Petek, 7.12., ob 20.00 uri Nedelja, 9.12.. ob 18.D0uri HALLAM FOE (Halam Foe) - komii^a drama. 95 minut. Rezija: David Macker^zie Igrajo: Jamie Bsll Sophia Myies. Cia-ran Hinds. Jamie Sives, Maurice Roeves, Ewan Bremner. Claire For-lani. Ruth Milne idr Petek, 7.12., ob 18.00 uri KRALJESTVO MORSKEGA PSA (Shark Talelanimiram družinska komedija. 90 minut Režija: Bibo Bergeron, Vicky Jenson Vloge: Will Smith. Robert De Niro, Jack Black. Angelina Jolie. Renee Zellweger Nedelja, 9.12. ob 16.0 tin • otroška matineja Naslednji vikend napovedujemo: akcijski triler KRAUESTV0(The Kingdom)/ Romantično komedijo PREDZAKONSKE ZDRAHE (Good Luck Chuck)/vesten 3:10 ZA YUMO (3:10toYuma)/animirano komedijo AVTOMOBIU (Cars Hilm je sinhroniziran v slovenščino) I V petek 21.12. ob 20.00 premiera s predstavitvijo ekipe slovenske romantične drame INSTAUCUA UUB£ZNI! Kdaj - kje - kqj VELENJE Četriek, 6. decembro 19.19 Knjižnica Velenje, studijska čita lni C9: Predstavptav knjiga Marjan Cilar: Per aspsra ad astra -temelji življenja Petek, 7, decembra 18.00 Knjižnica Velenja, študijska čitalnica Granje je žur. reading is cool 19.30 Glasbena Šola Velenje, orgelska dvorana Miklavžev orgelski koncert X Max club Velen|B Rock končen * Res Muliius Sobota, 8. decembra 8.00 • 12.00 Cankarjeva ulica. Velenje Boisji sejem 8.00-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Dom kulture Velenje Elke in Dieter Loewe: Pipi in Melkijad ( igran olutkov na predstava} 18.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni Miklavžev koncert 20.00 Rdeča dvorana Velenje Sharkfest. Nestopejo: Big Foot Mama. Dan D. Leelojamais, Maka up 2 Nedeljo, 9« decembro 10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevf Babica pripoveduie 18.00 Dom kulture Velenje Novoletna predstava: Ob letu osorej 2 {nadaljevanje} Ponedeijek, 10. dec. 17.00 Nakupovalni cenierVelenje Veseli december: Duo Classic 18.00 Glasbena sola Velenja, velika dvorana Koncert Mladinski godalni orkestar Glasbene šole Franca šturma Ljubljana, Godalni orkester Gldsbenešole Ljubljana Vič Rudnik in Simfonični orkester Glasbene sole Velenje X Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat v Središču za samostojno učenje Torek, 11. decembra 17.00 Glasbena sola Velenja, velika dvorana Podelitev diplom diplomantom višješolskega strokovnega Izobraževanja 17.00-19.00 IntersparVelenje Ustvarjalne delavnice in predstave za otroke 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave jaslic Sredo, 12« decembra 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic 1700-19.00 Center ^ova.velika dvorana Predavanje Gensko spremenjeni organizmi 1700-19.00 IniersparVelenje Ustvarjalne delavnice in predstave za otroke 19.19 Knjižnica Velen]e. Študijska čitalnica Predavanje: Vas prazniki lalostijo ali veselijo? 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Biser oder - Koncert učencev in dijakov aktiva za pihala Glasbane šole Velenje 2a dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ Četrtek, 6« decembro 16.30 Osnovna sola Šoštanj Prazniki z nami • prikaz Dneva dejavnosti učencev in učiteljev 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic Petek, 7* decembra 20.00 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Union Parlv Soboto, 8. decembra 17 3D Telovadnica GŠ Šoštanj Kajuli Šoštani : KLS Ljubno (3. drfavna odbojkarska liga za ženske) 19.00 Športna dvorana Šoltanj Šoštanj Topoišica : Beltinci {3. driavna odbojkarska liga) 20.00 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanja Union Party Nedelfo, 9« decembra 10.00 Telovadnica GŠ Šoštanj Odbojkarski turnir za starejše deklice Ponedeljek, 10. dec. 18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Internacionalni simultani turnir posameznikov Sredo, 12* decembra 8.00 občina Šoštanj Zaključni izlet pohodniske sekcije 20:00 Sortna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Helios Domžale (1. A slovenska košarkarska liga) Kgledar imen December/gruden 6« četrtek-Miklavž 7» petek-Ambrož,Urban 8« sobota-*IVIdríja 9« nedelja «Valerija, Peter druga adventna ned^ lia, mednarodni dan boja proti korupciji 10 • ponedeljek-Smiljtf, dan človeko\rih pravic 11 • torek - Danijel, mednarodni dan gora 12 • sreda- Aleksander, Ivanka Lunine mene 9.12. ob 18:40-mlaj (polna luna) Pregovori Ako se zmrzlina grudna ne otaja, $e prosinca hujši mraz postaja. Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska. Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek. Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima. Novembra rekorden obisk kina Velenje • Na račun in po /a-siugi slovenskega filma Petelinji /ajtrk. ki si ga je do konca novembra v Sloveniji ogledalo ?.c več kol 90 lisoč obiskovalcev kina. so ludi v Kinu Velenje niv vembra /abelc/ili rekorden obisk. Nasicli so namreč kar 2420 obiskovalcev ťilmskih predstav. Da gre lako velik obisk pripisali prav filmu Peielinji /ajlrk pove podatek, da siga je v Velenju do sedaj ogledalo 2058 gledalcev, Zaradi velikoga zanimanja in razprodanih predstav so namreč kar dva vikenda dlje kot so sprva nameravali poskrbeli /a dodaine pa'»jekcije. In ludi ob koncu lega tedna uspeli vedno napolniti dvorano, Lopo pa so presenetili tudi obiskovalko kina Anico Bevc u Velenja. Ker je bila ločno 2000. obiskovalka kina Velenje, je prejela pri-lo^nosino darilo, ki Ji ga jo izročila Milena Breznik v imenu Kinu Velenje. Zanimivo je ludi, da so si pravia Olm ogledali številni, ki v kinu niso bil: ^e dolga leia. Ob mojem obisku predsiave - prejšnji vikend - sem namreč v vrsti za izhod iz dvcv rane slišala obiskovalca, ki je znancu povedal, daje kino obiskal po dobrih irch deseiletjih, Nagrajenka Anica Bevc pa je bila v kinu po 45. leiih! In to fenomen Petelinjega zajtrka naredi §e bolj zanimiv. Dejstvo je. da so si film šle oglodal vse generacije, /agoiovo ludi zaradi dobre ustne rekJame, saj Je večina gledalcev nad nimom navdušena. 4na kfj9 kSno predstavo obiskaia po 45 MIhf je kupila vstopnico s itevtfko 2000. To JI Je prineslo tući praktično nagrado Kina Velenje. OBVESCEVALEC «»^ČAS 6. decembra 2007 Nagradna križanka Polzela - tovarna nogavic I! A III O V i£ L K SS J i: « SESTAVIL PEPS DVOa OVOReC. PALAÛA m PRSCSL OB PASU TELESA (KNJâ.) RIBiC. KJ LOV) POLENOV- TRSKE OdM« KAOla POSOJlA 20. IK 19. £nra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne inlormacije -poročilo Avto molD zveze Sioveni|e: 730 Poročila; 7.45 Oanašnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na danaSnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 13.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti: 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila: Id.OO Na svidenje. Nagrajenci nagradne križanke Mlekarne Celeia d.o.o., objavljene v tedniku Naš (as 22. novembra so: 1. nagrada: darilni bon prejrr^ Neja Lubej. Tomšičeva 47.3320 Velenje; 1 nagrada: darilni bon prejme Miran Gajšek. Šalek 93.3320 Vetenie: 3. nagrada: darilni bon prejme Marija Kolar. Rrfnik 13.3230 Šentjur Geslo križanke se glasi; Zdrav obrok Nagrade prejmete po pošti! PfTEK. r.d^dsnbro 6.00 Poznav in veseto v nov dan: 6.30 Poro-čiia; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport' 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15 30 Poročila; 16.00 Kdai. kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 19 00 Na svidenje. SOBOTA, S.decembro: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip: 8.00 Po-lepšaimo si sobotno jutro: 8.30 Poročila: 9.30 PcročKa; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj: 16.30 Poročila; 19.00 Ma svidenje. NEDELJA, 9. d^iembrs: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poroâla; 10.00 Na ssnda-nje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poro&la: 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PONEĐCUEH, tO.defembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje: 1S.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOfiEK, n.detembffl ■ 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila 9.00 Vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Nasvjdenje. SREDA, 12.dej89hUlov Siaipni Hmiar nwitnunis vvHnTB|nian|l2OV»Z9(QÍ«i09»Kridil»n mifaihViiinepribMkicvgoOlaeuvmrKMvTvd VliĎito araia tfl«rottpf»mc^^«KlBdn a wzswndsMvzpn^ «oredalieiti i^rf-nttxnjo v Kontibaik« a tjogvwBfio oWotta Prm» «hktnrieobrosim mv« iCOMI jt tBiAuDV nt<}«n 10.CA2007 akt«oi rvdn tCiOOC08iR,pocMnm«nn?n«4Miii£urbsr »0,99%.ioc^*iodobo30li1 nsVoi)iio4e«Rv« EOMjB irAmtWranmsinMiMnarcnini čatasprOTirilaMlof od zgerQjntwdwřitisfMinov lu » vWufi« v WWW.UNtCnEOITÔANK.SI G UnlCredit Bank OBVESCEVALEC DEŽURNI tsisfon za poinoč đn čini inni m alkoholikom g sin: 03V4A3-365. sn KI«POZ N ANSTVA ŽENITNA pos'sdovalnica ZAUPANJE za vse srarosn. trezpiaCno za mlade ženske. Gsm; 031/50&495. GSM: 031/836-378. tel, in laks: 5726-319. OEKIE. Č8 resne zveze si lelis, po llvl-jenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. ODOAM V NAJEM oddam prostore za skladišče in gaiazo. 6sm: 031/53&051. telefon; 5831520. 3-S06N0 stanovanje, na mirni lokaciji, v Šostarjii. oddam. Gsm: 041/282427. NUDIM NUDIM čišćenje in likanje na vasem domu. Gsm: 031/597738. STARO železo, radiatorje, cevi. žlebe, dkumufaioije. neuporabne kmetijske stroje in a^e brezplačno odpeljemo. Gotijan Miladin. s.p.. Velenje, gsm: 040/465-214. maii OGLASI RAZNO KOSILNICO (la nitko. 1 8 kW. bencinski motor, znamke alko. malo rabljana, ugodno prodam G5nt 041/881-337. ELEKTRIČNE Ikarje za živo mejo. stek-lokeramicno ploščo, nov tro$ed in kavč. kuhinjsko napo in N gorenje, ekran 71 cm. prodam. Gsm; 031/G91407. PRIDELKI BUKOVA drva prodam. Informacije na gsm: 03 V348-671. OOMAČA orehova jedrca prodam. Gsm: 031/8BÎ-85G. BUKOVA metrske cepljena drva pr^ dam. Gsm: 041/527-728. BO ROVNI ČE VE C. medenovec ter več vr?t jabolčnika in zganja prodam. Gsm: 041/344883. VINO. Sauvignon. Beli pinot. Meriot. Cabernet sauvignon. prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan •Štanjel). Velenje -Konovo. gsm: 031/749-671. PODARIM ŠTIRI muce. stare 3 mesece, podarim. Telefon: 5385'318. TRO SE D, dvosed in fotelj podarim. Gsm: 031/691407. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo. 9. decembra. od 3. do 8.30 v Saleku. Telefon: 02/8761202. PRAŠIČE ivede. težke od 20 do 300 kg. prodam. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651. PRAŠIČE domače reje, ^OO 150 kg. prodam. Gsm: 041/985071 041/824775,897-58-13 PRODAMO: Prodamo stanovanjsko hišo v Šoštanju. Tlorisna velikost' 116 m2. velikost parcele 40SÔ m2. leta izgradnje 1320, leto obnove 1S9&. cena 150.000 EUR POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 6, 3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo niijrîe medicinske pomoči. Ms to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko jezaradi boleni ali po* škodbe ogroženo Življenje in je po* uebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki nemamo. Za informacije v zvezi 2 reševalno služijo kličite na telefonsko številko 6995-478. dežurno slu^o pa na 899S-445 UkoriKi v Veiflnju: Lekarna Deniei Velenje, Vodnikova izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane Istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.0Q do 14.00, telefon 898-1880. Zoboidrovnilri: 8. in 9. decembra ANA FRANKOVIC. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1,2D Velenje) Vet«rbarsko ftoslije {oštanj: Dezum i veterina r - gsm 031/686€(H). Delovni čas: ponedeljek-petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 11 ure ter torek in četrte od 13. do 17 ui e. GIBANJE PREBIVALSTVA Uprovno enota Velenje Porpk nI bile Smrti: Franc Lesnik, roj. 1928. Stanetova cesta 33, Velenje; Gregor Petkovnik. rcq. 1941. Bele vode 38. Velenje; Ivan Florjan, roj. 1933. Kidričeva cesta 6. Velenje; Ana Adamič, roj. 1919. Gornja vas 12. Slovence Konjice: Ida Olga Krašovea roj. 1938. Gavce 17 a. Šmartno ob Paki: Janez Rotovnik. roj. 1927, Ložnica 2. Velenje; Oetief Hčer, roj. 1928. Prešernov trg 12. Šoštanj; Ivanka BeriiSnik, ro). 1940. Lokovica 1G/b. Šoštanj; Janez Kaker, roj. 1940. Florjan pri Gornjem gradu 8. h/lozirje; Jernej Jurko. roj. 1914. Paka pri Velenju 54. Velenje. Ni večje bo/ečwe l^of v df^eř, 2â/csfi ncEiifisreč-ií/j dni spomwe. ZAHVALA Ob í/gubj našega dragega GREG/i PETKOVMKÁ iz Belih Vod. Šoštanj 12. 3. mi'26. 11 2007 Ob boleči izgubi dragega iTioža, očeia. starega atija jn lasia se jskrcno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znanccm, ki sle ga pospremili na njegovi prezgodnji /adnji poii in nam ob te/kih ircnutJcih stali ob strani. Prav tafaî se zahvaljujemo gospodu dekanu Jožetu Pribcžicu in Tadeju za opravljeno pogrebno maso, cerkvenim pevcem iz Belih Vod. oktetu Zavodnje, g. Ivanu Pudgarju za poslovilni govor, g. Sandiju Golavšku za oddano Fisino ler Pogrebni službi Usar. '/afujoi'h zena ťanika> sír Gregor, hčerka Darja z tnozem Romanoou hčerka Sonja z tnozerti Jankom ter \muki Zoran, Manja, Sandra, Tjnša in Nastija ZAHVALA ( )b boleći izgubi našega dragega moža, oêeia. starega oćeia in brata FRANCA LESNIKA 28, //. 1928-26. Il 2007 se zahvaljujemo vsem. kt so ga v življenju spoštovali, imeli radi in cenili njegovo delo. Posebno zahvalo izrekamo sodnikom in ostalemu koletkivu sodišča v Velenja nekdanjim sodelavcem Mestne občine in Upravne enote Velenje, planinskim tovarišem in članom /B. Hvala za darovano cvetje in svece, ustna in pisna sožalja. govornikoma za poslovilne besede, duhovnikoma za cerkveni obred. Pogrebni službi Usar in vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI I • UREDITEV DOKUMENTACIJE J • NABAVA CVETJA \ MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBflOKOV POSLUJEMO 24 LIR DNEVNO v SPOMIN Spo/7?m je soi pesem. i(i v sřriř odA^ànjà, spomin jekoi cvet ki nerehno jK^auja. Sfyfjmin jesvetlohó. ki dido obbvà. spomin je ljuhszer.. ki vsav mebivň. GABRIJELA PLESNIK 113. 10. 200S IVAN PLESNIK t 6. 12. 1967 Najini najdraiji Boiečinti .se da skrili, při ludi ^uk pí I^ào r.f)l jemo pa tudi z nagradami naših tedenskih pokroviteljev. -fH^T-rr« 5brlw + lbf«|rtsèiw pr^éH« odHt * vz^Nmifc M x tO hripMm Nagr^enci prejiirúega ledna pokrovitelja parfumeríje Bêaut>' World Iz Nove v Veleryu: kolekciji i/delkov lisisence prejmeia Drago Kolar, Laze 16 h Velenje in Ivan Oselić. Vrh nad Di^brno, Dt^brna. Jože Drobež - naj osebnost oktobra S prejšnjo številko Na^a časa smo sklenili izbore naj osebnosti posameznih mesecev. Zmagovalec meseca oktobra je Jože Drobež, poveljnik gasilskega drusba Velenje. \ise sodfh»>^nje Uidi nsi^r^jiOt^tiio. Med tistinii. ki b4»sie í>laso-tia kuponu stt^ilka I. bomo u/.rebali d>a predpasnik» pijkrovtiťlta Dom /^vvs. Kandidati za naj osebnosti leta 2007 (zmagovalci posameznih mesecev): Matija Blagus 11 Maja Hostnik I Franjo Bobinac I Simon Ogrizek Pa»dM:Jnjk I joriN kluha Velenje bni Vi)Ui l.umse» vednn pripravljen po-mdi^jh. píHl njcaivim VïïdsiwimK ^^nl^ phpravïl Jva uspeha liithroJdna Kuiv ccrta K Mcsind 'řveiniCH ipnjd/na In cn-erjdćna usehđ. kl J<>hrmdiol(}^mjd diilgd ieid us-Çiùino «kitii /a /Jravjo /<>h. predvsem pri oircjcih; oimci io imajcï radi. ndswte pd deii uidi Marejjijm. saj ditigo Itiid Sddctuie v radijskih oddď lah), Borut Stravnik Zdravnik v /drdv^ivenem dr^mu V^ lemci/clo priia/en. pri>;Iuhnc řx^lnikum. /a mii) pn>l'esu»naln<) poskrbi, po/iiivna i)schd. êhA'c'k í'Wlikí>/actíinia)). Sonja Levák Hozjan Spocialisika einokíJU^říijc in portnl-míl va {(jJlicna i2inek(ïh»>r'^id. /a pacientke si v/amc cas; lopla in priia/na. vredna zaupanja). Avgvst Tinca Kovač Sckroiarka Medobčinske /ve/e pn-jareliev mladine Velenje predana oirtiki^m; /na ithi pnslubniu. >c vsa leia si>Ueluio pn načrtovanju in i/peliavi mno^îh aktivni>sil /j taroke in mladino). Miro Požun IrcneriiKlIiCcn irener. svojo ekipo }e pripellal do lige prvakov). September Jože Drobež Poveljnik P(îDVeîenw IV mesecu ok-u»bru. mesecu pri/^arne varnosii ic tKj|ičn<> kiH^rdiniral delo vscb druš^e^' In skupaj M^alimi pokd/aî. da so di^bfo pripravljeni in vedno pnskcina Veionje in Knjiinioa Veienje