Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 21-28 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-03 21 Izv leč ek Namen: Namen je bil pripraviti načrt za pridobiti podatke o onesnaženosti različnih segmentov okolja zaradi požara v podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki, da bi na tej podlagi lahko ocenili potencialne vplive na zdravje ljudi kot posledico požara. Metodologija: Pri določitvi prizadetega območja in vzorčenja segmentov okolja smo upoštevali: (1) smernice Svetovne zdravstvene organizacije, (2) dostopne podatke in strokovna dejstva ter (3) sporočila prebivalcev. Rezultati: Prizadeto območje je segalo od Medvedjega Brda na zahodu, Smrečja na severu, Brezovice pri Ljubljani na severov- zhodu in Borovnice ter Logatca na jugu. Na tem območju je bil za analizo trajnega onesnaženja okolja po požaru določen odvzem 27 vzorcev zemljine z vrtov in njiv, 13 vzorcev vrtnin, enega vzorca rastlinja, 4 vzorcev mivke iz otroških peskovnikov, 5 vzorcev vode iz kapnice in enega vzorca kokošjih jajc, na skupaj 34 vzorčnih mestih. Odvzeti vzorci so bili kasneje preskušani na parametre, katerih prisotnost v okolju bi lahko bila posledica požara v kemijskem obratu. Razprava: Določitev prizadetega območja in načrtovanje vzorčenja segmentov okolja sta bila pripravljena z upoštevan- jem vseh dostopnih podatkov in strokovno znanih dejstev o morebitnih posledicah požara. Načrtovanje vzorčenja za spremljanje onesnaženja različnih segmentov okolja po požaru v povezavi z vplivi na zdravje ljudi, vključno z določitvijo prizadetega območja, vključuje določene pomanjkljivosti, ki so deloma posledica pomanjkanja podatkov o tem, katere snovi in v kakšnih količinah so v požaru gorele, deloma pa dejstva, da je primer terjal hitre, ad-hoc rešitve. Pridobljene izkušnje predstavljajo pomembno izhodišče za pripravo protokola za podobne primere. Ključne besede nevarni odpadki, kemikalije, požar, načrt vzorčenja, prizadeto območje, javno zdravje Abstract Aim: The aim was to obtain data on the pollution of various segments of the environ- ment due to fire at Kemis d.o.o. in Vrhnika, in order to be able to assess the potential impacts on human health as a result of fire. Method: In determination of the affected area and sampling of the environment the following resources were taken into ac- count: (1) WHO guidelines, (2) accessible data and expert facts and (3) messages of the population. Results: The affected area was identified from Medvedje Brdo in the west, Smrečje in the north, Brezovica near Ljubljana in the northeast and Borovnica and Logatec in the south. In this area, 27 soil samples from gardens and fields, 13 samples of vegetables, one sample of plants, 4 samples of sand from children's sand- boxes, 5 samples of straw water and one sample of hen eggs were taken for analysis, in total of 34 sample places. Samples taken were later tested for parameters, the presence of which could in the environment be a consequence of a fire in a chemical plant. Conclusions: The determination of the affected area and sampling of the envi- ronment were prepared by taking into account all available data and know-how about the possible consequences of the fire. The sampling plan for monitoring the pollution of various segments of the environment after a fire in relation to effects on human health, including the determination of the affected area, includes certain disad- vantages, which are partly due to the lack of data, on which substances and in what quantities they burned in the fire, and partly the fact that the case demanded a quick, ad-hoc solution. The gained experiences represent an important starting point for the preparation of a protocol for similar cases. Key words hazardous waste, chemicals, fire, sampling plan, affected area, public health Pristop k d o l o č i t v i prizadetega o b m o č j a in v z o r č e n j a segmentov okolja za oceno d o l g o r o č n e g a vpliva p o ž a r a v podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki na zdravje ljudi THE APPROACH TO THE SAMPLING OF ENVIRONMENT FOR ASSESSING THE LONG-TERM IMPACT ON HUMAN HEALTH DUE TO FIRE IN THE KEMIS D.O.O. COMPANY IN VRHNIKA An GALIČIČ 1 , Agnes ŠÖMEN JOKSIĆ 2 , Viviana GOLJA 1 , Stanislava KIRINČIČ 1 , Peter OTOREPEC 1 , Ivan ERŽEN 1 , Urška BLAZNIK 1 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za zdravstveno ekologijo 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Koper Kaj je znanega? O pristopu k določitvi prizadetega območja in vzorčenja segmentov okolja za namen analize vpliva potencialnega trajnega onesnaženja okolja na zdravje ljudi po požaru že obstajajo strokovna priporočila, ki pa so splošna in izpostavljajo pomen prilagajanja aktivnosti značilnostim posameznega dogodka. Kaj je novega? Predstavljen je pristop k določitvi prizadetega območja in načrtu vzorčenja segmentov okolja z namenom pridobitve podatkov, potrebnih za morebitno kasnejšo oceno dolgoročnega vpliva na zdravje prebivalcev. Pripravljen pristop je rezultat praktičnih izkušenj in predstavlja dobro podlago za oblikovanje protokola delovanja v primeru podobnih nesreč. Navajajte kot: Galičič A et al. Pristop k določitvi prizadetega območja in vzorčenja seg-mentov okolja za oceno dolgoročnega vpliva požara v podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki na zdravje ljudi. Javno zdravje 2018; 2(1): 21-28. Prispelo: 5. 1. 2018 Sprejeto: 2. 3. 2018 Korespondenca: urska.blaznik@nijz.si Članek je licenciran pod pogoji Creative Commons Attribution 4.0 International licence. (CC-BY licenca). The article is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License (CC-BY license). Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 21-28 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-03 22 1 UVOD V podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki, ki zbira, predeluje, odstranjuje in posreduje različne vrste odpadkov, med njimi tudi nevarne odpadke, je 15. maja 2017 izbruhnil požar. Zaradi velike obsežnosti požara in preprečitve okoljske nesreče so na kraju dogodka posredovale številne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč. V začetni fazi so bile v skladu z operativnim načrtom gasilskih enot v občini Vrhnika aktivirane vse enote gasilskega poveljstva Vrhnika in celoten štab Civilne zaščite (CZ) občine Vrhnika. Na zahtevo vodje inter- vencije so bile postopoma aktivirane še preostale enote Gasilske zveze (GZ) Vrhnika, enote iz GZ Logatec, GZ Cerknica, GZ Ljubljana in GZ Brezovica, sodelovali pa tudi pripadniki Nujne medicinske pomoči Vrhnika s pri- marno triažo, Reševalna postaja Univerzitetnega klin- ičnega centra Ljubljana, Rdeči križ Slovenije območno združenje Vrhnika, Policija in Javno komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Aktivirana je bila tudi prikolica za radi- ološko, kemično in biološko (RKB) dekontaminacijo iz Poklicne gasilske enote Kranj. Kasneje je bila pri Vladi Republike Slovenije (RS) imenovana medresorska de- lovna skupina (MDS) za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v podjetju Kemis d.o.o. Vrhnika (1). Dogodek je bil najprej obravnavan kot požar, po prejetih informacijah v nadaljevanju pa tudi kot kem- ijska nesreča. Potencialno onesnaženost okolja sta takoj po požaru spremljala Ekološki laboratorij z mobilno enoto Inštituta Jožef Stefan (ELME) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Z rezultati preskušanj vzorcev okolja, odvzetih takoj po požaru, je bila ovrednotena morebitna kratkotrajna izpostavljenost ljudi posledicam požara. Po uspešno zaključeni intervenciji se je v odpravo oziroma obvladovanje posledic požara in ugotavljanje dolgoročnih vplivov na okolje, hrano in zdravje ljudi v ožji in širši okolici, poleg ostalih državnih organov in in- stitucij, vključil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) (1). Ključna naloga NIJZ v obravnavanem primeru je bila va- rovanje zdravja prebivalcev. Zato je bilo potrebno prido- biti različne podatke, s pomočjo katerih bi bilo možno verodostojno oceniti dolgoročne potencialne vplive požara in posledičnega sproščanja različnih kemikalij v okolje na zdravje ljudi. Za varovanje zdravja ljudi so bile aktivnosti NIJZ usmerjene tako v takojšnjo kot tudi v dolgoročno zaščito zdravja ljudi, ki prebivajo oziroma delujejo na območju vpliva požara. NIJZ je sicer že med požarom pričel z rednim posredovanjem priporočil prebivalcem, kako naj ravnajo, da bi se izognili oziroma v največji možni meri zmanjšali izpostavljenost ne- varnim snovem v okolju. Zlasti je bila pozornost usmer- jena v varovanje zdravja otrok, zato je bil del priporočil vedno namenjen vodstvu šol in vrtcev (2). V prispevku je obravnavan pristop (v nadaljevanju načrt vzorčenja) k določitvi prizadetega območja in izvedbi vzorčenja za namen analize vplivov potencialnega dol- goročnega onesnaženja različnih segmentov okolja na zdravje ljudi zaradi požara v podjetju Kemis d.o.o. Odvzem vzorcev je podprlo Ministrstvo za zdravje, vzorčenje in kemijske analize pa je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). 2 METODOLOGIJA 2.1 Izhodiš ča za dolo čitev prizadetega obm očja Za namen ocene dolgoročnega vpliva na zdravje ljudi smo na NIJZ določili območje, na katerem smo želeli iz- meriti morebitno onesnaženje okolja zaradi požara. Dol- goročnih posledic za zdravje ljudi na opredeljenem območju zaradi prvih dostopnih podatkov sicer nismo pričakovali, želeli pa smo jih ovrednotiti in z gotovostjo izključiti. Zato smo določili prizadeto območje za odvzem vzorcev tal (zemljine), nekaterih vrtnin z veliko površino (npr. solate) ter drugega rastlinja in kapnice (2). Prizadeto območje smo določili na podlagi sledečih dejstev:  območja največjega vpliva požara, pripravljenega na podlagi simulacije širjenja dima po požaru, ki so jo pripravili na ARSO (1);  rezultatov že dostopnih preskušanj vzorcev okolja v krizni fazi po požaru (3, 4);  sistematično zbranih sporočil prebivalcev občin Vrh- nika, Logatec, Borovnica in Brezovica o zaznanih negativnih vplivih na zdravje in zaznanem onesnaženju okolja zaradi požara;  pridobljenih informacij o obiskih prizadetih prebival- cev v Zdravstvenem domu Vrhnika zaradi zdravstve- nih težav, povezanih s požarom;  pridobljenih informacij veterinarske in de- ratizacijske službe;  geografskih oziroma topografskih značilnosti območja;  previdnostnega načela v primeru bolj občutljivih populacijskih skupin (otroci, nosečnice, kronični bolniki) in upoštevanja lokacij vrtcev in osnovnih šol;  strokovne in znanstvene literature s področja obrav- navane tematike. 2.2 Izhodiš ča za dolo čitev vz orč enj a r az lič nih segmentov okolja Za oceno onesnaženosti okolja zaradi požara in morebitnih dolgoročnih posledic za zdravje ljudi smo načrtovali odvzem vzorcev in analizo različnih segmen- tov okolja, glede na značilnosti obravnavanega požara in glede na različne informacije, ki smo jih prejeli na ter- enskem ogledu. Pri tem smo upoštevali Smernice Svet- ovne zdravstvene organizacije (5), ki priporočajo smiselno vključevanje vzorcev segmentov bivalnega okolja (zunanji in notranji zrak, tla in sedimenti, indus- trijski izpusti), vode (površinska voda, podzemna voda, pitna voda) in pridelave hrane (rastlinje, pridelki, hrana, zemljina in sedimenti, pridelovalne površine, vzorci živalskega biološkega materiala oz. živil živalskega izvora) (5–7). Upoštevali smo segmente okolja, ki so bili že vključeni v preskušanje s strani ARSO in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). ARSO je izvedel meritve zunanjega zraka, odvzel vzorce tal, rečnega sedimenta in vode iz potoka Tojnica ter reke Ljubljanice in vzorce podzemne vode (3). UVHVVR je opravil nadzor pri nosilcih živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane ter odvzel Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 21-28 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-03 23 vzorce trave, sena, solate, zemljine, cvetnega prahu, mleka in zelišč (4). NIJZ je dodatno določil odvzem vzorcev pridelane hrane na območjih privatne lastnine in vzgojno-izobraževalnih ustanov. Na območjih zasebne lastnine so bili po naročilu NIJZ odvzeti tudi vzorci zemljine, kapnice in kokošjih jajc. Število odvzetih vzorcev oziroma smiselna razporeditev obsega odvzema vzorcev različnih segmentov okolja je bila prilagojena višini finančne podpore Ministrstva za zdra- vje. 2.3 Izhodiš ča za do ločitev analiziranih par- ametrov Za določitev izbora parametrov za analizo onesnaženja okolja zaradi obravnavanega požara smo upoštevali znana dejstva o možnih produktih gorenja v tovrstnih situacijah iz strokovno-znanstvene literature in za- konodajne mejne vrednosti za različne snovi v tleh (8), živilih (9, 10) ter pitni vodi (11). Zlasti smo se osredotočili na snovi, ki nastajajo pri gorenju kloriranih organskih snovi, saj so slednje zelo strupene in lahko neugodno vplivajo na zdravje ljudi. Zaradi možnosti nak- nadnega preskušanja na dodatne parametre, katerih kemijska analiza bi bila potrebna ob morebitnem prejemu novih informacij, smo shranili preostale količine posameznih vzorcev (7). Seznam analiziranih parametrov je prikazan v Preglednici 2. 2.4 Izhodiš ča za dolo čitev vz orč nih mest Reprezentativna vzorčna mesta smo določili tako, da smo primarno upoštevali simulacijo širjenja onesnaženja, katero je pripravil ARSO (1), saj se je onesnaženje širilo v obliki zračnega depozita. Območje, ki ga je pokrivala ta simulacija, smo dodatno razširili tako, da smo upoštevali možnosti dodatnega širjenja oziroma sproščanja strupenih snovi v smeri širjenja dima (7). Vključili smo tudi območja, kjer bi lahko prišlo do izpostavljenosti ogroženih skupin, npr. v okolici vrtcev in šol (7). Vzorčna mesta smo določili v treh zaporednih korakih: 1. V prvem koraku smo določili širše območje za oceno dolgoročnega vpliva na zdravje oziroma prizadeto območje. 2. V drugem koraku smo znotraj širšega območja, glede na poseljenost območja, določili mrežo vzorčenja. Vzorčna mesta so bila določena najbližje presečiščem mreže vzorčenja na območjih zasebne lastnine. Med vzorčna mesta smo vključili tudi lokacije vzgojno-izo- braževalnih ustanov v občinah Vrhnika in Logatec, kjer ARSO ni odvzel vzorcev zemljine ali mivke na otroških igriščih. Za vzorčenje je bilo tako določenih skupaj de- vet lokacij vzgojno-izobraževalnih ustanov, od katerih je ARSO določil (in izvedel) meritve na štirih lokacijah, NIJZ pa določil še dodatnih pet lokacij. 3. V tretjem koraku smo o nameri odvzema vzorcev ob- vestili lastnike zemljišč, da bi bili lahko prisotni pri vzorčenju. Na nekaterih opredeljenih lokacijah količina požaru izpostavljene zelenjave ni bila zadostna, saj so jo v skladu s priporočili prvih dni po požaru prebivalci ustrezno odstranili. Vzorčna mesta so prikazana na Sliki 2. 3 REZULTATI 3.1 Dolo čitev prizadetega obm očja Območje, ki smo ga v skladu z upoštevanimi izhodišči določili kot prizadeto zaradi posledic požara, je pri- kazano na Sliki 1. Na tem območju smo določili 34 lo- kacij za odvzem vzorcev različnih segmentov okolja. Razporeditev vzorčnih mest je prikazana na Sliki 2. Slika 1: Določitev prizadetega območja za odvzem vzorcev različnih segmentov okolja za oceno dolgoročnega vpliva na zdravje ljudi po požaru v podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki (2). Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 21-28 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-03 24 1.2 Dolo čitev vz orč nih mest, vrste vzorcev in parametrov pr es kuš anj a Slika 2: Lokacije vzorčnih mest posameznih segmentov okolja (2). Vzorci so bili odvzeti v obdobju od 31.5.2017 do 16.6.2017. Vzorčenje so izvedli strokovnjaki Nacional- nega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v prisotnosti lastnika zemljišča. Za namen ocene dol- goročnega vpliva na zdravje je bilo skupaj odvzetih 53 vzorcev, od tega 29 vzorcev zemljine vrtov oz. njiv, 13 vzorcev vrtnin, 5 vzorcev kapnice, 4 vzorci mivke, 1 vzorec rastlinja in 1 vzorec živil živalskega izvora (ko- košja jajca). Lokacije vzorčnih mest in vzorčeni seg- menti okolja so prikazani v Tabeli 1. Tabela 1: Lokacije vzorčnih mest in vrste odvzetih vzorcev za oceno dolgoročnega vpliva na zdravje ljudi. Oznaka vzorčnega mesta Lokacija vzorčnega mesta Odvzet vzorec/ca N1 Sinja Gorica, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N2 Velika Ligojna, Vrhnika zemljina N3 Bevke, Vrhnika zemljina N4 Stara Vrhnika, Vrhnika zemljina N5 Blatna Brezovica, Vrhnika zemljina N6 Bevke, Vrhnika Vrtec Vrhnika, Enota Rosika zemljina mivka N7 Zaplana, Vrhnika zemljina voda (kapnica) N8 Sinja Gorica, Vrhnika zemljina N9 Stara Vrhnika, Vrhnika zemljina voda (kapnica) N10 Sinja Gorica, Vrhnika zemljina N11 Rovtarske Žibrše, Logatec zemljina vrtnina (mlada čebula) N12 Rovte, Logatec Vrtec K u r ir č ek Logatec, Enota Rovte zemljina mivka N13 Notranjska cesta, Logatec zemljina Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 21-28 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-03 25 Oznaka vzorčnega mesta Lokacija vzorčnega mesta Odvzet vzorec/ca OŠ 8 talcev Logatec N14 Prezid, Vrhnika zemljina N15 Zaplana, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N16 Velika Ligojna, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N17 Stara Vrhnika, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N18 Turnovše, Vrhnika rastlinje (bezeg) N19 Robova cesta, Vrhnika Vrtec Montessori zemljina mivka N20 Delavsko naselje, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N21 Mokrice, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N22 Idrijska cesta, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N23 Poštna ulica, Vrhnika Vrtec Vrhnika, Enota K om ar č ek zemljina mivka N24 Betajnova, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N25 Cesta Krimskega odreda, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N26 Ljubljanska cesta, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N27 Marinčev grič, Vrhnika voda (kapnica) N28 Kacurjeva cesta, Vrhnika voda (kapnica) N29 Mirke, Vrhnika voda (kapnica) N30 Tičnica, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N31 Vrtnarija, Vrhnika zemljina vrtnina (solata) N32 Pot na Tojnice, Vrhnika kokošja jajca N33 Dobovičnikova ulica, Vrhnika zemljina N34 Cesta Krimskega odreda, Vrhnika zemljina Vzorci zemljine in mivke so bili odvzeti v zgornji plasti tal, to pomeni na globini od 0 cm do 5 cm. Kot indikator pri potencialnem onesnaženju vrtnin so bili zaradi ve- like površine in spiranja v sredico, odvzeti sestavljeni vzorci zelene solate. Poleg tega je bila zelena solata v času požara že primerna za uživanje, prebivalci Slove- nije pa je na splošno veliko zaužijemo (13). Kot indi- katorski primer rastlinja je bil odvzet sestavljeni vzorec bezga, ponovno zaradi velike površine cvetov, na ka- terih bi se lahko nahajale snovi zaradi onesnaženja. Po- leg tega je bil bezeg v času požara v cvetenju in prav tako že primeren za uživanje. Voda iz kapnice se zbira na strehah, ki so bile v času požara lahko površinsko onesnažene. Številni prebivalci uporabljajo vodo iz kap- nice za zalivanje vrtnin, redki posamezniki pa tudi kot vir pitne vode. Potencialno onesnaženje vode iz kapnice bi se z zalivanjem vrtnin lahko preneslo v prehransko verigo oziroma neposredno v človeka. Kokoši, ki so se v času med in po požaru pasle na prostem, so lahko preko tal in trave v telo vnesle snovi, ki so nastale pri požaru, zlasti so se lahko začele v njihovih telesih kopičiti v maščobah topne snovi onesnaženja. Kot indi- kator onesnaženja je bil zato odvzet en vzorec kokošjih jajc. V Tabeli 2 so prikazani parametri preskušanja v odvzetih vzorcih segmentov okolja. Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 21-28 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-03 26 Tabela 2: Parametri preskušanja odvzetih vzorcev različnih segmentov okolja. Parameter Zemljina, mivka Vrtnine, rastlinje Voda iz kap- nice Kokošja jajca Dioksini in furani (vsota) X X X Dioksinom podobni poliklorirani bifenili (vsota) X X X Poliklorirani bifenili – indikatorski (vsota) X X X Poliaromatski ogljikovodiki (PAH) X X Organoklorni pesticidi X X Cianid X X Potencialno strupene kovine oziroma elementi (svinec, kadmij, arzen, živo srebro, nikelj, krom) X X Mangan, železo, bor, aluminij, antimon, baker, selen X Lahkohlapni aromatski ogljikovodiki X Lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki X Pesticidi in njihovi metaboliti (pitna voda) X Fizikalno-kemijski parametri (pitna voda) X 4 RAZPRAVA Dogodki, kot so naravne nesreče, teroristični napadi in industrijske nesreče, se pojavijo nenadno in imajo velik vpliv na življenje in zdravje ljudi. K sreči je pogostost takih dogodkov nizka, vendar so situacije kompleksne in nepredvidljive, zato je obvladovanje njihovih posledic običajno zahtevna naloga. Pri tistih nesrečah, pri ka- terih se sproščajo strupene snovi v okolje, je za od- ločanje o nadaljnjih korakih pri sanaciji posledic nesreče nujno potrebna analiza vzorcev različnih seg- mentov okolja (12). V prispevku prikazujemo pristop k določitvi prizadetega območja in vzorčenja različnih segmentov okolja, ka- terih analize bi pokazale na razsežnost onesnaženja okolja in njegovega vpliva na zdravje ljudi zaradi požara v podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki. Dogodek je bil od- meven v medijih, politiki in v strokovni javnosti, zato je objava našega pristopa naletela na različne odzive, še posebej pri strokovni javnosti. Največ razhajanj je bilo zaznati na račun določitve (pre)velikega območja za oceno dolgoročnega vpliva na zdravje, zlasti, ker re- zultati prvih preskušanj s strani pristojnih institucij niso pokazali verjetnih vplivov požara na okolje na bolj oddaljenih območjih. Večkrat smo poudarili, da smo v našem pristopu upoštevali tudi opažanja prebivalcev Vrhnike in okoliških vasi, ki so menili, da bi morali območje razširiti na vzhodu celo do Ljubljane in zahodu do Postojne. Zaradi največje skrbi za zdravje ljudi smo upoštevali stiske prebivalcev, ki so se pojavile zaradi požara samega, številnih svetovalnih vlog posamezni- kov v medijih in zaradi nekoordinirane komunikacije državnih institucij. Odločitve, ki se v podobnih primerih vedno sprejemajo pod časovnimi in drugimi pritiski, so tudi tokrat spremljale nezadostna pripravljenost oziroma neizkušenost v komunikaciji z javnostjo in mediji (5). Pomemben vir negotovosti je predstavljala tudi odsotnost podatkov o snoveh, ki so zgorele, predvsem njihove količine, z vidika javnega zdravja pa tudi nerazpoložljivost orodij in strokovnjakov za mod- eliranje gibanja onesnaženja v času požara in po njem ter zakasnjena najširša vključitev ekspertov različnih strok. Izkazalo se je, da je bila določitev vzorčnih mest pogost predmet diskusije s prebivalci Vrhnike in okolice na ter- enu. Zaradi tega smo jim morali podrobneje pojasnjevati, da med bližnjimi lokacijami, oziroma pos- ameznimi vrtovi iste ulice, ni pričakovati večjih razlik glede posledic požara. Vsako informacijo prebivalcev Vrhnike in okolice s terena smo skrbno obravnavali in jo v največji možni meri upoštevali. Pri določitvi par- ametrov preskušanja vzorcev okolja smo se lahko za- našali zgolj na rezultate analiz vzorcev okolja, ki so že bili dostopni, ter na strokovno literaturo, saj podatkov o tem, kaj je dejansko gorelo, v tistem trenutku ni bilo na voljo. Z izbranim naborom parametrov smo želeli prido- biti širšo sliko onesnaženja, ki bi jo po potrebi še dopolnjevali. Kategorije odvzetih vzorcev okolja so bile določene glede na dejansko situacijo na terenu. V času požara (mesec maj) je bila na zasebnih vrtovih najbolj izpostavljena vrtnina zelena solata, ki so jo prebivalci že uporabljali za uživanje. Druge vrtnine so bile še v ob- dobju rasti ali so bile manj izpostavljene. Zelena solata je tudi zaradi velike površine in oblike primeren »lovilec« potencialnih škodljivih snovi iz okolja, nenazadnje je bila pomembna tudi z vidika vnosa potencialno strupe- nih snovi, saj jo prebivalci Slovenije pogosto uživamo, tudi v večjih količinah (13). Poleg vrtnin je bilo posledicam požara izpostavljeno tudi drugo rastlinje (jagodičevje, sadna drevesa, ipd.). Za in- dikatorsko rastlino smo izbrali bezeg in sicer njegov cvet, ki ima veliko, rahlo lepljivo površino in je zato pri- meren »lovilec« potencialno strupenih snovi iz zraka, prebivalci Slovenije pa ga uporabljamo za domačo pri- pravo sirupov in napitkov. Posebno pozornost smo namenili otroškim igriščem, saj otroci spadajo med občutljivejše skupine prebivalstva. Pri svoji igri se otroci plazijo, prijemajo različne površine in z rokami v usta vnašajo snovi, med katerimi so lahko tudi različna okoljska onesnaževala. Poleg tega se med otrokovo igro tudi praši, kar pomeni, da otrok lahko vdihava prašne delce, pri čemer problem predstavljajo Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 21-28 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-03 27 zlasti fini delci. Otrok je pri igri na otroškem igrišču po- tencialnim onesnaževalom izpostavljen preko dihalnih poti, prebavnega sistema ter stika s kožo in sluznicami (14). Pomemben vir vnosa različnih snovi je tudi mivka v peskovnikih. Odvzeme vzorcev mivk iz otroških igrišč smo uskladili z ARSO tako, da načrtov vzorčenja nismo podvajali. Pri terenskem ogledu smo ugotovili, da številni prebivalci na prizadetem območju zbirajo kapnico. Kap- nica je ulovljena deževnica, ki se v namenski zbiralnik steka s površine strehe. Izvedbe sistema za zbiranje kapnice se med sabo razlikujejo, tako po materialu strešne kritine, kot po površini strehe, s katere se steka voda, ter prostornini in drugih značilnostih zbiralnika. Prebivalci kapnico uporabljajo večinoma za zalivanje vrtov. V stiku z lokalno skupnostjo smo pridobili infor- macijo, da nekateri, kljub urejenemu vodovodnemu sis- temu na tem območju, kapnico uporabljajo za uživanje in osebno higieno, tudi dojenčkov. Glede na način zbi- ranja kapnice je obstajala možnost dalj časa traja- jočega spiranja v vodi topnih in tudi slabo topnih onesnaževal s površin streh. Poleg tega bi nam rezultati ugotovljenih snovi v kapnici in v usedlinah ter filtrih zbi- ralnikov kapnice dopolnili informacije o tem, kaj se je sproščalo v zrak pri gorenju. Glede odvzemov vzorcev smo se posvetovali tudi s strokovnjaki vzorčenja z NLZOH. Na prizadetem območju posamezni prebivalci redijo ko- koši v prosti reji, jajca pa imajo za lastno uporabo. Ko- košja jajca so kot živilo živalskega izvora z okrog 8 % maščob prepoznana kot primeren indikator onesnaženja z organskimi onesnaževali v okolju, na pri- mer dioksinov. Vsebnost dioksinov v kokošjih jajcih je odvisna od prehranskega vnosa (15), največji vir dioksi- nov v prehrani kokoši pa je zemljina (16, 17). Vrednosti dioksinov v jajcih kokoši proste reje so zato praviloma višje v primerjavi z jajci kokoši hlevske reje (18). Po ab- sorpciji se dioksini skladiščijo v maščobnem tkivu ko- koši in nato enakomerno dalj časa prehajajo v jajca, v katera se po nekaterih ocenah prenese do 25 % zau- žitih dioksinov (18). Vzorec kokošjih jajc smo odvzeli z namenom pridobitve informacije o potencialnem onesnaženju okolja z dioksini v neposredni bližini požara. Pri svojih aktivnostih smo že na samem začetku prepoz- nali pomanjkljivosti pretoka različnih informacij med državnimi inštitucijami. ARSO, UVHVVR in ELME so že pred NIJZ ločeno izvajali vzorčenje različnih segmentov okolja, lokacije katerih nam niso bile poznane. Dilemo je predstavljala tudi izbira segmentov okolja za vzorčenje ter dejstvo, da imamo državne inštitucije različne vloge, od svetovalne do inšpekcijske. To zahteva različne pristope (npr.: inšpekcijski nadzor z iz- dajanjem odločb, svetovanje prebivalcem s priporočili) in vključevanje različnih ciljnih skupin (npr.: nosilci živilske dejavnosti, prebivalci z lastnimi vrtički, vzgojno- izobraževalne ustanove). Državne inštitucije, ki med seboj v okviru pristojnih nalog običajno ne sodelujejo, nimajo vzpostavljenih povezav, zato pretok informacij brez ustrezne »zunanje« koordinacije ni optimalen. V pri- meru ocenjevanja stanja v okolju po dogodkih, kot je bil obravnavani požar, in ki lahko pomembno vplivajo na zdravje ljudi, pa je učinkovito sodelovanje med inštitu- cijami nujno. Ugotavljamo, da bodo pomanjkljivosti glede učinkovitega odzivanja ob požarih in drugih okoljskih nesrečah odpravljene z vzpostavitvijo post- opkovnika o medresorskem delovanju v primeru okoljskih nesreč na ravni države (1). Z ustreznimi veščinami komuniciranja v kriznih razme- rah bomo v prihodnje lažje pristopili k oziroma se odzi- vali na dogodke, kot so okoljske nesreče. Javnost pričakuje, da se javno zdravje osredotoča na obvlado- vanje akutnih in dolgoročnih tveganj za zdravje ljudi. Na NIJZ smo zato v času takoj ob dogodku in nato še ves čas 2 meseca po dogodku pripravljali preventivna pri- poročila prebivalcem o ustreznem ravnanju in odgovar- jali na individualna vprašanja zaskrbljenih prebivalcev (2). Vendar ima javno zdravje pomembno vlogo tudi pri odzivu na kemijsko nesrečo v smislu raziskovanja, sledenja in spremljanja dolgoročnih zdravstvenih učinkov pri izpostavljenih posameznikih. Odziv se je v slednjem primeru zgodil, ko se je situacija v okolju že stabilizirala. Zato se je odvzem vzorcev segmentov okolja s strani NIJZ pričel šestnajsti dan (31.5.2017) po požaru in je trajal do 16.6.2017. Izpostavljenost prebivalcev v prvih urah in dneh po požaru pa so skladno s pristojnostmi ocenjevali strokovnjaki ELME (19) in ARSO (3). Pristop k določitvi prizadetega območja in vzorčenja segmentov okolja ocenjujemo kot ustrezen. Na podlagi rezultatov našega pristopa je bilo pridobljenih dovolj po- datkov za oblikovanje ocene dolgoročnega vpliva požara v podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki na zdravje ljudi. Ta je bila predstavljena v zaključnem poročilu Me- dresorske delovne skupine za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v podjetju Kemis d.o.o., Vrh- nika (1). Poleg vzpostavitve kapacitet javnega zdravja na po- dročju okoljskih nesreč je zelo pomembna priprava protokolov v »mirnem« času, vzdrževanje stikov z deležniki in hiter prenos informacij. 5 ZAK LJU Č EK V tem prispevku smo opisali pristop k določitvi priza- detega območja in načrtovanja vzorčenja segmentov okolja z namenom pridobiti podatke za morebitno kasnejšo oceno dolgoročnega vpliva na zdravje prebivalcev zaradi obsežnega požara, ki je predstavljal okoljsko nesrečo in je povzročil emisije strupenih snovi v okolje ter je posledično potencialno vplival na zdravje prebivalcev na prizadetem območju. Pripravljen pristop je rezultat praktičnih izkušenj in predstavlja dobro podlago za oblikovanje protokola delovanja v primeru podobnih nesreč, katerega bo potrebno ustrezno vzdrževati in dopolnjevati. Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 21-28 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-03 28 LITERATURA 1. Medresorska delovna skupina za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v podjetju Kemis d.o.o., Vrhnika. Poročilo Me- dresorske delovne skupine za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v podjetju Kemis d.o.o. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, 2017. 2. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Priporočila okoliškim prebivalcem po požaru pri Vrhniki [spletna stran na internetu]. Pridobljeno 2. 9. 2017 s spletne strani: http://www.nijz.si/sl/priporocila-okoliskim-prebivalcem-po-pozaru-pri-vrhniki. 3. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Podatki o monitoringu tal ter čiščenju Tojnice in zdravstvena priporočila po požaru na Vrh- niki [spletna stran na internetu]. Pridobljeno 24. 5. 2017 s spletne strani: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/arhiv.html. 4. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Aktivnosti UVHVVR v zvezi s požarom v podjetju Kemis - rezultati analiz [spletna stran na internetu]. Pridobljeno 26. 5. 2017 s spletne strani: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/3/article/12447/6090/. 5. World Health Organization. Manual for the public health management of chemical incidents [spletna stran na internetu]. Pridobljeno 2. 6. 2017 s spletne strani: http://www.who.int/environmental_health_emergencies/publications/Manual_Chemical_Incidents/en/. 6. World Health Organization. Environmental health in emergencies and disasters [spletna stran na internetu]. Pridobljeno 2. 6. 2017 s spletne strani: http://www.who.int/water_sanitation_health/emergencies/emergencies2002/en/. 7. Health Protection Agency. UK Recovery Handbook for Chemical Incidents [spletna stran na internetu]. Pridobljeno 2. 6. 2017 s spletne strani: https://www.gov.uk/government/publications/uk-recovery-handbook-for-chemical-incidents-and-associated-publications. 8. Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS, št. 68/96 in 41/04 – ZVO-1) 9. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS. 10. Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. 11. Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15). 12. Magnusona M, Ernsta H, Griggsb J, Fitz-Jamesc S, Mappd L, Mullins M et al. Analysis of environmental contamination resulting from cata- strophic incidents: Part 1. Building and sustaining capacity in laboratory networks. Environ Int 2014; 72: 83–9. 13. Gabrijelčič Blenkuš M, Gregorič M, Tivadar B, Koch V, Kostanjevec S, Fajdiga Turk V et al. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slove- nije z vidika varovanja zdravja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2009. 14. Eržen I, Uršič S, Uršič A, Gobec M. Izdelava ocene tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti otrok nevarnim snovem v tleh pri uporabi otroških igrišč vrtcev v Celju in okolici. Celje: ZZV Celje, 2009. 15. Ikeda M, Matsushita S, Yamashita J, Ikeya M, Iwasawa T, Tomita T. The transfer of 2,3,7,8-tetrachlorodibenzo-p-dioxin into eggs and chicks following exposure to hens. Organohalogen Compd 2004; 66: 3305–9. 16. Schuler F, Schmid P, Schlatter H. The transfer of polychlorinated dibenzo P-dioxins and dibenzofurans from soil into eggs of foraging chicken. Chemosphere 1997; 34: 711–8. 17. Fiedler H, Hutzinger O, Welsch-Pausch K, Schmiedinger A. Evaluation of the Occurrence of PCDD/PCDF and POPs in Wastes and their Potential to Enter the Foodchain. Final Report. Bayreuth: University of Bayreuth, 2000. 18. De Vries M, Kwakkel RP, Kijlstra A. Dioxins in organic eggs: a review. NJAS - Wageningen Journal of Life Sciences 2006; 54(2): 207–21. 19. Inštitut Jožef Stefan. Zapisnik o intervenciji Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) ob požaru v Kemis d.o.o. na Vrhniki. Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan, 2017. Nasprotje interesov: Avtorji izjavljajo, da ne obstaja nasprotje interesov. Financiranje: Priprava načrta vzorčenja, vključno z določitvijo prizadetega območja, je bila finančno podprta s strani Min- istrstva za zdravje Republike Slovenije. Etika raziskovanja: Prispevek je bil pripravljen v skladu z etiko raziskovanja v javnem zdravju.