239. Številka. Ljubljana, v sredo 17. oktobra 1900. XXXIII. leto SLOVENSKI NAROD. iznaja raak dan zvečer, tedmfii nedelje m praznike, ter velja po po*tl prejemati oa avalro-ogrske detel« sa vse leto aa po» teta 13 &, m Oetn leta 8 K 80 h, sa jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za ne leto SE. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znaša po&tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fi tir ih topne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5a se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnlstvu jnaj .ae blsj g o voli j o pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice St. 2, vhod v upravmStvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st 85. Zupančičeva kandidatura. Iz Mokronoga, 16. oktobra. Že nekaj tednov je med kmetovalci trebanjskega, mokronoškega in radeškega okraja opazovati neko veselo gibanje. Ko se je raznesla vest, da je državni zbor razpuščen, začeli so kmetovalci takoj sami ugibati, koga bi postavili proti Povšetu, kajti o tem so bili od kraja edini, da Povšeta ne gre več izbrati za poslanca. Ta mož preseda vsem. Tako ponižno, tako nemožato kakor Povše, tako še Viljem Pfeifer ne streže duhovnikom. Povše se duhovnikom že od daleč odkriva, tudi lemenatarjem, če pa zagleda rudeč kolar, se mu kar kolena šibijo. In zato je šel po teh okrajih, ko se je državni zbor razpustil, samo jeden glas: Povšeta ne bomo več volili. Kmalu potem, kar nakrat, je začel iz Škocjana, iz Šent Janža, iz Trebnjega in iz Radeč prihajati drug glas: Imamo ga doma dobrega kandidata za državni zbor; Franc Zupančič iz Rakovnika mora iti na Dunaj. To bo pravi mož za naše okraje. Ti glasovi se širijo po vsem obsežnem volilnem okraju, »Kmet naj zastopa kmeta« se govori med ljudmi. In prav pogostoma se čuje: »Zdaj hočemo jedenkrat mi, kmetje trmasti biti, zdaj bomo jedenkrat mi, kmetje govorili«. Kmetovalci agitirajo zdaj sami za svojega kandidata. Z veseljem delajo za moža, ki je kri od njih krvi, domač človek, do katerega imajo vsi zaupanje. Tu se ne more reči, da se je kandidatura gospoda Franca Zupančiča ljudem vsilila, ali da je bila narekovana. Kmetje so sami spoznali, da bi bil Zupančič zanje pravi mož. Zupančič je izvrsten kmetovalec, pozna potrebe celega okraja prav natančno, tako da se Povše ž njim še primerjati ne more in če bo izvoljen, bo lahko vse moči posvetil svojemu okraju, ker ima proste roke, mej tem ko Povše ne sme drugače kihati, kakor mu v Ljubljani ukazujejo, in ima toliko druzih opra- LISTBK. Osveta prevaranca. Humoreska. Ruski spisal A. Čehov. Turmanov, dobro rejen posestnik, je imel lepo premoženje, mlado ženo in krasno plešo. Nekega večera je kartal pri svojem prijatelja, kateri je slavil rojstni dan. Po dobrem minusu, kateri mu je zvabil na čelo veliko potu, je začutil suSo v svojem grlu in šel je vun, da ga spije kozarček. Stopipal je med mizami, se zvil v salonu, kjer je plesala mladina, skozi pare ter prišel do vrat, ki so vodila v jedilnico. Tu so stale na okrogli mizi različne steklenice in ročke s poživljajočimi pijačami. . . . Turmanov si je nalil kupico ter igral s prsti po zraku kakor da ima govoriti z dravijco; naposled je izpraznil kozarec, nakremžil obraz, potem pa nabodel na vilice kos slanika iz jedne sklede in. .. Toda tu je začul za steno glasove. »Prosim, prosim .. .* je govoril hrabro ženski glas. .Toda kdaj bo to?" »To je moja žena," si je dejal Tur-rrianov, kateri je izpoznal glas. .S kom pa govori?« »Kadar hočeš, mila moja ljubica", vil, da se za svoj okraj nemore brigati, če bi tudi hotel. Naši kmetje pravijo: Zupančič zna tudi dobro nemški, in mu torej fa-rovški tudi jezikovne^zmožnosti ne bodo mogli odreči. Bogu daje, karje božjega, cesarju kar je cesarjevega, a da ima gorko srce za ljudstvo, to je že neštevilnokrat pokazal. Ta mož se zdi klerikalcem nevaren in radi bi mu izpodkopali tla. Poslali so že parkrat svojega Vencajza v naše kraje, da agitira proti Zupančiču. Naši kmetje Vencajza ne poznajo, ko pa izvedo, da je to v najboljših letih v penzijo poslani bivši sodnik v Krškem, mu obračajo hrbet. Ko so v Ljubljani videli, da ta Vencajz nima sreče pri naših kmetih, začeli so Žitnika in druge duhovnike spuščati proti Zupančiču. Ti hodijo okrog kmetov kakor mački okrog vrele kaše. Prvikrat imajo opraviti z glasno in jasno izrečeno voljo kmetskega ljudstva. Sami uvidevajo, da ima Zupančič zaupanje ljudstva in zato postopajo previdno. Nič ne zabavljajo, kakor je sicer njih navada, tudi blata nimajo za Zupančiča, kakor drugače za vsacega, ki se zavzame za ljudstvo, ampak prav pazno skušajo kmetom vcepiti mnenje, da kmet ne spada v državni zbor> da spadajo tje samo študirani ljudje. Pa naši kmetje jim odgovarjajo: Sa/^je gorenjski poslanec Pogačnik tudi kmet in kar velja za Gorenjsko mora pač veljati tudi za Dolenjsko. Klerikalcem postaja agitacija proti kmetskomu kandidatu Zupančiču vedno težja. Samo žuženberški okraj se zdi klerikalcem zanesljivo njihov, ali tudi v tem okraju nečejo iz Amerike povrnivši se možje več ubogati, in tudi drugi kmetje že vprašujejo: kam pa pridemo s samimi misijoni, s temi deviškimi družbami, s tem vednim shajanjem duhovnikov? Vsak teden jih pripelje vlak nekaj iz Ljubljane, do Zatične. Ko so se v Zatiškem okraju okrepčali, gredo nad uboge kmete v dolino solza ob gorenji Krki. Vencajz ki mora za duhovnike riskirati /.aljenja in je odgovoril za vratmi močan možki bas. .Danes pač ni možno in jutri imam ves ljubi dan posla". „To je Degtarev!" Turmanov je izpoznal po basu jednega svojih prijateljev. .Tudi ti, Brut! Ali je tudi tebe že ujela ? Oj, ti nenasitna, neugnana ženska! Niti jednega dne ne more prebiti brez romana". .Da, jutri sem, žal, zadržan", je na-naljeval bas. „Ako hočeš, piši mi jutri par vrstic . . . zelo me boš osrečila. . . . Toda urediti morava na kak način najino dopisovanje. Izmisliti si morava kako zvijačo. S pošto je stvar prenevarna. Kaj storiva namreč, ako tvoj stari puran prestreže kako pismo? In ako pišeš ti, dobi lehko moja draga stara v moji odsotnosti tvoje pismo in ga nedvomno odpre". .Torej?" .Treba si je na vsak način kaj izmisliti. Poslom se ni možno zaupati, kajti tvoj stari medved drži pač sluge in sobarice prav na kratko ... Ali rad karta?" .Da, toda ta tepec zaigra vse." .V kartah nima sreče, zato pa tem večjo v ljubezni!" se je smejal Degtarev. .Stoj, že vem nekaj. Jutri zvečer pridem ob šestih iz pisarne ter pojdem mimo mestnega parka, kjer se moram sniti z nadzornikom. Torej, srčece moje, glej, da položiš ob šesti uri, pa niti sekundo pozneje, tožbeje sevede vedno zraven. Menda jim »šrifte« nosi. Kdo njegovih redkih prijateljev si je kdaj mislil, da najde tega moža, ki se je v duhu že videl kot predsednik ljubljanskega deželnega sodišča, v takem položaju! Pa vse te »šrifte« ne bodo nič pomagale. »Mi smo kmetje in hočemo, da na Dunaju zastopa kmet« tako pravi naše ljudstvo, in bolj ko agitirajo duhovniki zoper kmeta Zupančiča, bolj se oklepa ljudstvo svojega kandidata. Ljudski glas je božji glas. Tako živi, tako možati, tako odločni niso naši kmetje še pri nobeni volitvi nastopili, kakor sedaj, ko se gre za moža po njihovem srcu. Zupančič bo Povšeta ali kogar bodo klerikalci v tem okraju postavili, pošteno premagal, in mi se že danes veselimo dneva, ko bodo možnarji naznanjali: Kmet je govoril, kmet je zmagal«! V LJubljani, 17. oktobra. Molite in molčite I V Walsu na Tirolskem je bil 15. t. m. velezanimiv volilni shod. Bivši državni poslanec Haueisen je dejal, da je jezikovni boj Nemcev le uspešno sredstvo liberalizma, da si pridobi leta 1879. izgubljeno veljavo. Da se to ne posreči, na je katoliška nar. Uranka zvezala s Čehi. Opat Treuinfels, bivši drž poslanec, je dejal, da katoliška narodna stranka lahko prenaša očitanje, da je dovolila nagodbo z Ogrsko. Liberalci bi dovolili še slabšo, da bi le prišli na kr milo. Katoliška narodna- stranka ne more hoditi z nemškimi strankami, ker so sovražne cerkvi. Končno je dejal Treuinfels doslovno: Ne sprašujte, saj o stvari, ker ste sto milj daleč, itak ne mo-reterazumeti ničesar. Božji blagoslov je glavna stvar. Da tega ohranimo, je potrebno, da za dober izid molite. Tako se vdeležujte politike in na ta način nas morejo tudi podpirati naši pristaši. Urednik Jehly, ki je pri listu .Tir. Stimmen", pisemce v mramornato vazo tam na levo od trti ne lope. Saj vendar veš." .Da, vem, vem." „To je poetično, skrivnostno in novo! Niti tvoj stari debeluh, niti moja boljša polovica ne izve tega. Ali si me razumela?" Turmanov je slišal dovolj; spil ga je še kupico, potem je šel nazaj za igralno mizo. Kar je baš izvedel, ga ni razgrelo niti malo. Časi, ko ga je razburjalo kaj takega, ko je vprizarjal prizore ljubosumnosti, ko je godrnjal, razgrajal, so že davno minuli. Podal se je v to, čemur se ni mogel ogniti; navadil se je, da je gledal ljubimkanje svoje žene skozi prste. Toda laskava imena, katera je dobil to pot, kakor puran, medved, debeluh, so bila vendar premastna, da ne bi bila užalila njegovega čustva poštenja. .To je prava kanalja, ta Degtarev," si je mislil, ko je sedel zopet za igralno mizo ter vknjiževal svoj minus. .Napram meni se dela tako prijaznega, pred mojo ženo pa mi daje taka imena .. . Na, na, tega bi pa vendar ne pričakoval". . . Čim večkrat je moral vpisati v svoj konto minus, tem bolj so ga težile žalitve, katere je čul ravnokar . .. »Mladič!.. . Mlečje zobec!" je razmišljal od jeze prekipevajoč ter drobil svojo kredo. .Neumni deček I Le opraviti ne maram imeti ničesar s teboj, je skušal braniti Dipaulijevo postopanje. A kakor s Treuinfelsom se tudi z Jeh!yjem volilci niso strinjali. Veliko število jih je odšlo razburjenih z volišča. Knezoškof briksenski je poslal volilnemu shodu svoj blagoslov. Dogodki na Kitajskem. Prvi čin grofa Walderseeja je operacija proti mestu Paotingfu, ki je središče vsega boksarskega gibanja. Mednarodne čete prodirajo z juga in severa, t. j. iz Pekina in iz Tientsina. Vdeležujejo se operacije Angleži, Francozi, Italijani in Nemci. Cesarica vdova je dala baje ukaz, da je Paotingfu braniti do skrajnosti. Zavezniki bodo, ko dospO* do mesta, pozvali boksarje, naj se podado ter sicer začeli takoj z bombardiranjem. — čudno je, da poslaniki še niso dobili cesarjevega edikta glede kaznij voditeljev boksarjev. Začelo se je že sumiti, da bi bil tak edikt sploh izšel. Morda je bilo vse skupaj zopet velika kitajska laž! Veliko nezaupanje se pojavlja iznova proti Lihungčangu, ki se dela prijatelja tujcev, a skuša vendarle pri vsaki priliki varati jih. Lihungčang baje odločno zavrača zahteve velevlastij, da dobe odškodnino. Ta najbistrejši kitajski diplomat trdi, da se vojna sploh ni napovedala, in da vojne tudi sploh ni bilo, ne&o da je bila le ustaja nekega dela Kitajcev, da torej o vojni odškodnini ne more biti govora. V južnih pokrajinah pa se ustaja širi in širi. Cesarske čete so bile zopet na raznih krajih tepene, in tudi oblasti si ne morejo pomagati. Ustaši ropajo. Zdi se, da bodo morale velevlasti preložiti svoje operacije še na jug, ko ukrote severne pokrajine. Vojna bo potemtakem trajala še dokaj časa! Vojna v Južni Afriki. Angleži zo začeli poskušati svojo srečo sedaj izlepa. Iz Pretorije se poroča, da je odpotoval odličen Bur, van Post, z dovoljenjem Angležev v kolonije Oranje, da poišče Deweta ter mu dokaže, da je nespametno, nadaljevati boj Schoemann in še neki Bur pa sta odpotovala z istim namenom k Bothi. Angleži upajo torej, da bi glavna sicer bi ti že plačal tvojega purana in medveda!" Mej večerjo ni mogel Turmanov trpeti druščine svojega prijatelja, kateri ga je kakor navlašč vedno nadlegoval z vprašanji, je li imel srečo v igri. Bil je celo toli predrzen, da je dražil ženo, kako slabo skrbi za svojega moža. Žena je pogledala soproga z najnedolžnejšimi očmi ter čebljala tako brezskrbno, kakor da se ni zgodilo ničesar. Niti hudič bi ne bil uganil njene nezvestobe! Ko je prišel Turmanov domov, se je počutil slabo in bil zle volje. V drugih okolnostih bi bil morda vse prebolel in pozabil, toda klepetanje njegove žene in pa nje večno smehljanje ga je spominjalo vsako sekundo .debeluha", .purana", .med* veda" jja drugih sladkih imen. Zaušnico bi bil zaslužil ta lepi Degtarev, si je mislil Turmanov. Človek bi ga moral javno protepsti. In preudarjal je, da bi bilo najboljše, Degtareva premikastiti ali ga pa ustreliti kakor vrabca. Spoditi ga iz službe in .... ali pa deti v mramornato vazo kaj nedostojnega, nekaj ostud* nega ali smrdečega; kako mrtvo podgano ali mačko, ali kaj druzega takega Primerno bi bilo tudi, ko bi ukral ženino pisemce in mesto njega vtaknil v vazo surove verze s podpisom »Tvoja Akulka", ali kaj temu sličnega. (Konec prih.) dva barska generala pregovorili izlepa in morda pridobiti celo z denarjem, da opuste" nadaljni odpor. Že večkrat so ponujali Angleži barskim* voditeljem denarja in visoke' službe, a doslej vedno brez uspeha". Sedaj, ko se godi Burom jako slabo, upajo Angleži, da bodo imele njih ponudbe boljši uspeh. Toda tudi sedaj je teško verjeti, da bi se Dewet in Botha podala Angležem. Dr. Leyds, burski poslanik v Bruslju, ki gotovo docela pozna svoje rojake, je Izjavil v Hamburgu nekemu časnikarju: „Tajiti se ne da, stvar Borov stoji slabo, toda ne obupamo, dokler živimo. Treba je le eno: vztrajati in nadaljevati malo vojno. Komplikacije, katerih ni možno videti naprej, morejo našo stvar poboljšati". — General Buller mora nazaj na Angleško. Odložil je že svoje poveljništvo, katero je prevzel njegov divizijonar, general Lvttleton. Maršal Roberta je izrazil Bullerju za „velika dela in spretnost, s katero je izvršil svoje naloge", svojo zahvalo. Še 9. t. m je imel Buller je v oddelek, ki se je umikal proti jugu, pri Lvdenburgu majhno bitko z Buri, ki so pritiskali za Angleži, Iz Lindleva pa poročajo 14. t. m., da je burski poveljnik Hasebroek zgrabil angleško patruljo in ubil 2 častnika. Buri prodirajo proti Wijnburgu, iz česar sledi, da so se Angleži morali umakniti iz Lindleva. Hasebroeck je imel doslej opravka s Hunterjem severno Wijn-burga. General Dewet je vsekakor še neizprosen ter še dolgo ne misli odnehati. Izdal je namreč ukaz, da bo smatral vsakega Bura, ki se brani nositi orožje še dalje, za nasprotnika ter ga bo ujel „Morning Leader" piše: Sedaj se je začelo že drugo leto vojne, a konca ne bo še tako kmalu. Tako se ugonabljamo. Oni, ki so vojne krivi, pa imajo oblast še dalje-Viharna je naša bodočnost. Mesto svobode smo prinesli Burom sramotno tiranstvo. Dopisi. Iz škocijana na Dolenjskem 15. okt. Zadnjič obljubil sem Vam, gospod urednik, da Vam bom že še kaj iz našega Škocijana poročal. Danes spolnujem svojo obljubo. — V slavni naši hranilnici in posojilnici mi je samo hvalevredno poročati; pravijo celo, da je gosp. kaplan Kos kot bivši (!) načelnik posojilnice dobil pred nekaj dnevi od c. kr. davkarije v Mokronogu »opomin", da naj plača globo 400 kron (reci: štiri sto kron). Bogsigavedi, bode li šel denar iz hranilnice ali pa iz žepa Kosovega?! Znano je že tudi, da kaplana Kosa toži radi razžaljenja časti spoštovan gospod iz Krškega, ker ga je Kos z lumpom in brezvercem zmerjal!! — Pa kaj smo celo slišali, da kaplan Kos denar v svojej hranilnici vzame in istega v svojem imenu posodi in se tudi kot tak, in ne kot načelnik hranilnice, za tako izposojene svote na svoje ime zavaruje! Ali je to postavno; dovoljujejo to pravila hranilnice ?! Farovški krčmar je preglednik, pa gospodje že vedo, zakaj so si tacega preglednika izbrali, vsaj lahko delajo, kakor jim drago; čast preglednika je pa le imenitna, si misli farovški krčmar, zato pa tudi lahko po koncu hodi, Čeprav mu malo hrbet nagaja! — Ravno ta gosp. kaplan pa je tudi pred kakim mesecem prijemal Škocijance raz lečo, češ, da ne hodijo k maši; med drugim povedal je, da je bil lansko leto o sv. Martinu v Škocijanu v neki gostilni (— pa mi smo takoj uganili kje? pri Globevniku), kjer so se Šentvidci, ki so šli v Bučko na semenj, pogovarjali, če bi njih ne bilo v cerkvi pa bi ne bilo nobenega človeka pri maši (Op, pis: Kaj Kos ni človek ?)! Zadnji kvaterni četrtek r>a smo imeli pri nas v Škocijanu semenj, in so zopet znani Šentvidci delali opazke čez Škocijance! Vedno smo čakali, kdaj bo kaplan Kos kaj zinil o tem, pa on zna tudi molčati! Šlo je namreč tisti večer pred semnjom nekaj Šentvidcev — eden precej močan — nalašč pogledat v farovško krčmo, kjer je bilo tako vpitje! Pa kaj so videli?! Tam dobili so kaplana Bijanca, ki je bil samo enkrat pijan v svojem življenju, odkar je zapustil šolske klopi. Ta je plačal za vse in potem ko ni mogel več na nogah stati, je, prijemši se za zid, tako kot otroci, ki se učijo hoditi, počasi domov lezel. Pravijo, da je potem, ko je zidu zmanjkalo, bila vsa cesta njegova! In ravno v tisti gostilni kot o sv. Martinu sta vprašala dva Šentvidca, če je to pri nas navada, da se človek tako nažre, da le iti ne more!! Povem Vam, gospod urednik, da je bilo celo mene sram kaj tacega! Delale so se zelo različne opazke, katerih pa nočemo tukaj zapisa vati! če bi jih pa kaplan Bijanc ali pa rumenokljuni Kos zahteval, postrežemo jima zelo radi! Ravno tako tudi, če hočete imena mož, katerim je Bijanc plačal za pijačo, ki so se pa potem nad njim Škandalizovali ? Slišali smo, da Škof Jeglič vse to ve, pa menda zato kaplanom deli samo pohvale!! — Kaj je z našo biizgalno, ne vemo nič; pravijo, da ne gredo dobro računi Z gotove strani se nam piše, da je banka Sla vija dala pred več leti za našo brisgalno 100 gld.; načelnik pa pravi, da samo 50 gld.! Pravijo celo, da se denar, ki je namenjen za šolske potrebščine, kot zastaran dolg za brizgalno odtrguje. To smo naznanili na c. kr. okrajno glavarstvo, in Vam bomo že kaj več poročali. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, 15. oktobra. Svetloba in dobra pitna voda sta glavna pogoja zdravega napredka. Kaže se pa, da šo nekateri za vse kaj druzega vneti nego za to. Imamo sicer na nekaterih hišah svetilke, pa podobčinsko oskrbništvo prav malo skrbi, da bi se te svetilke vsaj v temni noči prižgale. Imamo tudi hiše, na katerih so pripravljeni železni drogi a svetilk na njih ni. Čas bi bil torej, da se vendar enkrat zdramite in svetilke na prazne droge nataknite in skrbite, da bo več svetlobe v našem selu. Tudi vodovod je prepotreben, in ker je v podobčinski blagajni dovolj denarja, bi se ta naprava v kratkem lahko izpeljala. Še marsikaj ni v redu v našem selu, pa za sedaj molčimo o tem, ker upamo, da se poklicani faktorji zdramijo in potrebno ukrenejo, da se vsi nedostatki odstranijo. Ker se bližamo volilni borbi, treba je ljudstvu pokazati, da ne spimo, marveč da vsak dela in se trudi za blagor in korist svojega bližnjega. Obljube so lepe, a nič vredne, ako se ne izpolnijo. Pričakujemo torej, da naši možje dejansko pokažejo, da so res pravi prija telji naroda. Iz Gorice, 15. oktobra. Znani hujskač kurat Ferjančič v Gočah pri Vipavi podal se je dne 12. t. m. s svojim mež-narjem in nekoliko drugih starih devic in tercijalk na božjo pot na Sv. Goro pri Gorici. Prišedši v Gorico nastanil se je gospod nune v eni najbolj priljubljenih go stiln. kjer se je pošteno najedel, napil in naspal. Predno je drugo jutro odišel, za hteval je od postrežljive natakarice časnike, in ta nič hudega sluteča prinese mu med drugimi listi tudi ,Sočo". Ali, da ste ga videli gospoda nunca! Kakor rudeča cunja na purana vplivala je nanj „Soča", postal je zelen, kakor kuščar, tresel se je po celem životu in z divjim glasom začel je vpiti na natakarico, da naj „Sočo" od strani, in da ga ne bode nikoli več v to gostilno, ako b do še nadalje naročeni na ta .brezverskilist", in delal bode na to, da bode z njim vsa vipavska do lina se ogibala te gostilne. Brhka natakarica pa mu je prav dobro odgovorila: „E, gospod, nikari se ne jezite, saj imamo tudi druge časnike, pa pustite „Sočo", mi pa „Sočo" moramo imeti, ker jo vsi naši vsakdanji gostje zahtevajo. Saj jo pa tudi imajo vse druge slovenske gostilne v Gorici" Mi pa svetujemo gospodu nuncu iz Goč, naj nikari ne hodi na svojih „božjih potih" več v Gorico v poštene gostilne prenočevat, izzivat in razgrajat, sicer bi se mu lahko prihodnjič kaj neprijetnega zgodilo. Z* take vrste ljudij imamo mi v Gorici druga primerna prenočišča. — Zapomnite si to, gospod — pater! Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 16. oktobra. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana občinska svetnika dr. Požar in dr. Staze. Župan je naznanil, da je povodom imendana cesarja sporočil deželnemu predsednika čestitke obč. sveta, za kar mu je došel izraz cesarjeve zahvale. Župan je potem omenil, da je občinski svet sklenil, naj se mesto Wolfovih ulio tlakujejo Prešernove ulice. Ker se je bati, da bi se čez zimo tlak vsled prerahljane zemlje sesedel, in ker bi firma Siemens & Halske šele pozneje, meseca novembra položila tir za električno železnico, je župan prosil obč. svet, naj privoli, da se tlako- vanje Prešernovih ulic odloži do prihodnje spomladi. Obč. svet je temu pritrdil. Obč. svet Žužek je nujno predlagal, naj se firmi Faleschini in Schafler izplačajo '/« varščine, ki jo je vložila ob prevzetju zgradbe »Mestnega doma". — Sprejeto. O prošnji Marije Jarčeve za odprodajo neke parcele katastrske občine Krakovsko predmestje je poročal obč. svet. Plan t a n. Prositeljica se je polastila dela te parcele, ki je last mestne občine, in je bila vsled tega od magistrata pozvana, naj ta svet vrne. Jarčeva je ponudila, da občini nekaj plača za ta svet, ki ga uživata tudi soseda Klemeno in Bergant. Ker ta svet mestu ni potreben in bi ga tudi nihče ne kupil, se je sklenilo prodati Jak. Bergantu jedno teh parcel za 100 K in Mariji Jarčevi drugo parcelo za 30 K. Brgant mora priznati Kle-mencu servituto proste vožnje po tem svetu. Ako Bergant in Jarčeva teh predlogov ne sprejmeta, naj nastopi magistrat pravdno pot O prizivu Jerneja Jeleniča na Stari poti proti magistratovemu naročilu, da mora od svojega posestva »peljati kanal do mestnega kanala na Zaloški cesti je poročal obč. svet. Žužek. Poročevalec je predlagal, naj se nekaterim točkam priziva ugodi, nekatere pa naj se odklonijo. Obč svet. dr. Požar je predlagal, naj se ugodi tudi točki, da sme Jelenič ohra niti svojo barako vsaj nekaj časa. V istem smislu je govoril obč. svet. T ur k, kateremu je tudi obč. svet. Predovič pritrdil, v tem ko je poročevalec opozarjal, da je komisija izrekla, da baraka ni sposobna za prodajo živil. Obč. svet je sprejel odsekove predloge s spremembo, ki jo je nasvetoval obč. svet dr. Požar. Obč. svet. Dimnik je poročal o porabi raznih dotacij za šole! in so bili računi odobreni z dostavkom, naj se v bodoče predlagajo samo saldirani računi. Po poročilu obč. svet. Kozaka se je realčnemu hišniku Antonu Bitencu zvišala letna nagrada na 800 K, ako temu pritrdi deželni odbor in prevzame polovico poviška. Po poročilu obč. svet. dr. P o zarja se je sklenilo prevzeti šolskega slugo S. Benčino v začasno mestno službo, ker je dežela prevzela samo učiteljstvo. Občina pa mora V^rbeti za šolskega slugo in sploh za vse šolske potrebščine. Dežela je doslej po pomoti plačevala tega slugo, a ker tega ni dolžna storiti, mora tega slugo občina preskrbovati. Po poročilu obč. svet. Grošlja seje sklenilo, naročiti dva iztisa knjige .Geschicbte des k. und k. Infanterie Regiments Nr. 17" za mestne šole. O pobiranju ukovine od onih sosednjih občin, ki pošiljajo svoje otroke v mestne ljudske šole, je poročal obč. svet. Š u b i c. Teh otrok je bilo lani okroglo 473. S temi bi se napolnila štirirazredna deška in štiri-razredna dekliška šola. Mesto mora vzdrževati za te otroke devet učnih moči. Občina Moste ima samo neko zakotno šolo, občine Dobrunje, Šiška, Vič nimajo zadostnih Sol. Ti otroci so za mestno občino prava nadloga. Ljubljana nima skrbeti za okolišKe občine. Te ne bodo nič storile, dokler se ne prisilijo. Sklenilo se je torej od začetka šolskega leta 1901/1902 naprej od tacih otrok, ki ne stanujejo v mestu, pobirati ukovino 8 K od vsakega otroka. To ukovino mora dotična občina plačati najkasneje do 1. januvarja dotičnega leta. Obč. svet. Dimnik je poročal o najemninski pogodbi, s katero se najamejo prostori v Zatiškem dvorcu za obrtne šole. Sklenilo se je pritrditi od verskega zaklada nasvetovani pogodbi s premembo, da pošta za svoje vozove ne sme porabljati veže in dvorišča v Zatiškem dvorcu. Po poročilu istega poročevalca se je dotacija okrajni učiteljski knjižici povišala od 100 K na 200 K na leto. O pritožbi nekaterih ljubljanskih vrtnarjev proti mestnemu vrtnarju g. Vaclavu Hejnicu je poročal obč. svet. dr. Požar. Vrtnarji Korzika, Hercmanskv, Šimenc in Verovšek trde v svoji pritožbi, da se Hejnic bavi s trgovskim vrtnarstvom, da dobavlja semena, kupčuje s sadnim drevjem itd. Župan je stvar preiskal in zastopa stališče, da se sme iz občinskih nasadov prodajati drevje in cvetlice. Vrtnar i i so že sami od mestne vrtnarije kupovali drevje in cvetlice. Cepljenje sadnega drevja v mestni vrtnariji ne škoduje nikomur, ker se vrtnarji ne ba-vijo s sadnim drevjem. Mestnemu vrtnarju ne more nihče prepovedati, da iz prijatelj- stva komn kaj naroči. Mestni vrtnar je podal obširno opravičbo, v kateri dokazuje, da je popolnoma korektno postopal. Kar se iz mestnih nasadov skupi, gre vse v mestno blagajno. Mestna vrtnarija naj sploh postane za občino vir dohodkov, če sme občina pri elektrarni in vodovodu delati dobiček, zakaj ne pri vrtnariji. Poročevalec je predlagal, naj se pritožba kot neutemeljena zavrne. Po poročilu obč. svet. Šubica se je sklenilo ugoditi prošnji hišne posestnice Jo-sipine Gnezda za znižanje vodovodne pristojbine v toliko, da se za kubični meter vode določi cena 16 vin ; naknadno odobriti izvršeno prenaredbo pri shrambi za premog v Klečah, kar je veljalo 2100 K, in naročiti magistratu, naj studira vprašanje, bili ne kazalo zgraditi večje skladišče za premog, ki bi občino in občinstvo varovalo hipnega izkoriščanja. Obč. svet. P lan ta n je poročal o prošnji graške vzajemne zavarovalnice in Ivana Kneza, naj bi mestna občina prevzela oskrbo znamenja sv. Trojice na Dunajski cesti. Zavarovalnica in Knez sta dolžna skrbeti za znamenje. Za prevzetje ponujata 900 K, dasi je dokazano, da se je zavarovalnica sama cenila na 1500 gld. Sklenilo se je, prevzeti vzdržavanje znamenja samo proti temu, če zavarovalnica in Knez plačata 1000 gld. za odkup na njiju hišah bremenečih servitut. Obč. svet. Šubic je vprašal, kdo je plačal popravo znamenja, na kar se je po jasnilo, da je vlada dala iz potresnega fonda potrebni denar, od katerega je Se nekaj ostalo, kar se doda fondu za vzdržavanje. Rekurz Ane Siegerisove v Gradcu zaradi prepičlo odmerjene ubožne podpore se je po poročilu obč. svet. dra. Stareta odklonil. Po poročilu obč. svet. Plantana se je sklenilo izdati spričevalo o dozidanju .Mestnega doma" v svrho davčne oprostitve. Po poročilu obč. svet. dra. Stareta se j d magistratu naročilo, naj takoj stori vse potrebne korake za upeljavo razlastitvenega postopanja glede sveta, kar ga bode za Miklošičevo cesto potreba dobiti od Otmarja Bamberga in Josipine Piklove. Po poročilu obč. svet. Prosenca so bili v upravni odbor mestne hranilnice izvoljeni Fr. Ž u ž e k , Fr. T e r d i n a in Jak. Zabukovec. Poročilo obč. svet. Lenčeta o izvršenem 35. žrebanju sreček mestnega loterijskega posojila se je vzelo na znanje. Obč. svet. Svetek je poročal o prošnjah treh hišnih posestnikov, naj bi se jim podaljSal rok za pričetek vračanja 3% posojila. Glavni upnik je država. Mesto mora denar vrniti deželi Kranjski, ta pa državi. Podane prošnje so vse tri več ali manj utemeljene, ali občina bi se mogla samo tedaj ozirati na te prošnje, če bi erar mestu dovolil jednake pogoje za po vračilo tega delnega zneska. Sklenilo se je prošnje priporočilno predložiti vladi. O prošnji Ivana Ambroža za preložitev 3°/0 posojila na drugo posestvo, je poročal obč. svet. dr. Stare, in se je sklenilo, prošnjo odbiti, ker v zastavo ponujano posestvo ne daje pupilarne varnosti, in ker ne gre prenašati takih po soj 1 v druge kro-uovine. Po poročilu obč. svet. Lenčeta se je društvu „Narodni dom" odpisal mal znesek za prejete rastline. Seja se je potem zaključila in se bo nadaljevala danes ob 6. uri popoldne. Dnevne vesti, V L)ubijam 17. oktobra — Osebne vesti. Župan Hribar odpelje se nocoj za tri dni na Dunaj. — Beračenje krščansko - socialne zveze. Krščanski socialisti so sila ponosni na svojo zastavo, na kateri vihti sv. Mihelj bridki meč. Toda veselje nad to zastavo jim le prepogostokrat greni zavest, da sv. Mihelj še vedno ni plačan. Poldrugo leto je že tega, kar prenašajo sv. Miheljna, pa še niso bili v položaju, da bi ga bili plačali Zdaj so razposlali po vsi Sloveniji posebno okrožnico, s katero prosijo milodarov. Ta okrožnica se glasi: aČastiti gospod! Ker udnina členov slovenske krščansko socialne zveze redne stroške komaj zmaguje, v ko- (fcST Dalje v prilogi. Narodu" št. 239, dn6 17. oktobra 1900. Priloga „Slovenskomu nečno pokritje za društveno zastavo s kipom nadangelja Mihaela, katera zastava je bila meseca maja 1899. slovesno blagoslovljena in koja naj bi ve zala vsa slovenska društva katoliškega mišljenja, pa Se sredstev primanjkuje, zato Vas najponižnej Se prosimo, blagovolite nam vkonečno pokritjedru' Stvene zastave mali prispevek in sicer na č. g. Luka Smolnikar-j a, stolnega vikarja v Ljubljani, do-poslati. Za nam izkazano dobroto se Vam v naprej najsrčnejezahvalimo. — V Ljubljani, meseca vinotoka 1900. — Za odbor: Josip Sedmak, t. 8. zvezin blagajnik." Pod okrožnico je druStveni pečat, ki ima v sredi menda društveni simbol, to je ragljo. Krščansko-socialna zveza je torej vprizorila prav obsečno beraško akcijo, in ker prosi Bnajponižnej e", se je seveda tudi milo dari ne bodo odrekli. Značilno je, da se milodari ne smejo poslati blagajniku, ki se je podpisal za ves odbor, ampak kaplanu Smolnikarju. To je sicer za blagajnika jako žaljivo in poniževalno, saj mora vsakdo sklepati, da mu ne zaupajo, a če je mož tako krotke nature, da se pusti na tak način javno osramotiti, je nam tudi prav. Želimo zvezi, da bi prav veliko denarja na-fehtala, svetujemo ji pa, naj toliko časa svojega sv. Miheljna ne nosi na zrak, dokler ne bo plačan, kajti sicer se zna zgoditi, da ga ji pri kaki procesiji še — zarubijo. — Slovensko gledališče. .Villarakim dragoncem" — tako se imenuje opera „Pu-Sčavnikov zvonček" po francosko — sta sinoči pri nas pomagala na konja Roza Friquett in Svlvain. Ni čuda! Če se ta dva pevca združita, imela bi lahko, ne vem, kakšen uspeh. — Potemtakem se tudi ni čuditi, da opera pred par leti ni uspela. Gospa Po lako v a bila je sinoči Roza, ka-koršna bi se morda lahko pokazala celo v domovini naših .dragoncev"! Zvonček, ki ga je zvonila, ni nič proti srebrnemu zvončku, ki je sinoči donel po gledališču iz njenega glasu! G. Polakova je brez izjeme krasno pela (glede fraziranja naj se varuje trganja besed), in ona ni samo umetnica v svežem ustvarjanju, kar je bila vedno, ampak ona naučila se je zadnja leta celo umetnega petja, kajti čudo je, kar napravlja s svojim glaskom v obsegu in moči. Ulogo je skoraj brez izjeme izvrstno naštudirala. Zato je bil šopek, ki ga je konec prvega dejanja dobila, popolnoma na mestu. Posebno v dragem in tretjem dejanju do predzadnjega prizora, je bila kaj dekliško ljubka, in njen dvospev s Svlvainom res pravi .slaj". — V to pomogel pa je tudi g Orželskega Sylvain. ki je bil dražesten. Ta sveži pevec ima kaj sočen, metaličen, prsni glas, ki postane v kritih legah še posebno plemenit. Tenor g. Orželskega, v moči junaški je posebno izrazovit, in je pevcu na tem glasu, ki lahko veliko naredi iz njega, posebno če atitati. To je občinstvo sinoči, ko je nastopil v prvi večji partiji, tudi storilo. Posebno omeniti je dobrega izgovora g. Orželskega (izgovor je duSa petja), kar je še celo po hvalno povdariti, ker je g. Orželski Poljak. Romanco št 3 v prvem dejanju je gospod Orželski izborno pel. Pevec je velesimpa-tičen in krasne postave. — Stari Thibaut (tenor!) je tudi z g. Nollijem gotovo pridobil; ne pa tako Bela m v brez njega. Thibaut bil je naravnost klasičen starec, in kaj premore pravi, rojeni igralec že s samim nastopom, pokazal nam je sinoči g. Nolli Se takrat, kedar je pred šepetavcem stal Kot pevec bil je g. Nolli seveda izboren. Bdlamv g. Polaska bi bil lahko slabši, a vendar je, ako vpoštevamo razmere, skoraj zadoščal. Saj da imata njegova igra in petje podlago, pokazal nam je posebno v dvo-spevu drugega dejanja s Polakovo, ko je imel celo lep sotto voce. Manjka mu torej samo Sole, potem pa, posebno za zaljubljenega podčastnika, nekoliko več notranje igre. Dobro zadoščevala je Georgette. Kostum je imela posebno ob ženitovanju kaj dražesten. .Propovednik" menda sam sebi ni verjel, da je puščavnik, njegov glas pa je prišel kaj lepo do veljave. Zbori, ki jim je odkazana v spevoigri res velika in lepa naloga, — in take opere so pri nas zmeraj na dobrem — so se po zaslugi g. kapelnika Beni S ka posebno odlikovali. Ali bi se zbor ne mogel spremeniti iz vojakov v begunce Se boljše, z lasuljami? — .Dragonec" se je Pa nekoliko ponesrečil; pevec je gosp. Pavšek ml. na vsak način boljši kot .govorec". — Pohvalno omeniti je tudi režija Tako vidimo, da si je učenca Ha- lčvvjevega ljubeznjiva glasba, ki je že leta 1856. bila povsod prijazno sprejeta, ohranila še danes ljubko svojo svežost, in da bo opera, ki je povsod priznana in sprejeta v repertoarje vseh večjih gledališč, tudi pri nas doživela še več repriz. A. — Državnazborske volitve v Istri. V pojasnilo naših poročil o občnem zboru političnega društva „Edinost" v Trstu, oziroma o pritožbah, ki so se čule na tem občnem zboru glede načina, kako pripravlja vlada državnozborske volitve v Istri, naj posnamemo iz govora dr. Trinajsti da naslednje podatke: „V pazinski občini je po zadnjem ljudskem Štetju okolo 15.000 prebivalcev. Italijanov in poitalijančenih Hrvatov je 1400, vsi ostali so Hrvatje. Došla je naredba, da se morajo za volitev volilnih mož iz V. kurije sekcije določiti narodnosti. To bi bilo popolnoma prav in bi se tudi moralo postopati po tej naredbi. 1400 Ita-janov bi toraj morali imeti tri volilne može, kajti na vsakih 500 prebivalcev odpada en volilni mož. V Pazinu pa so sekcije razdelili tako, da je le Italijanom v prilog. V mestu samem so ločili Hrvate in Italijane. Vseh prebivalcev mesta je 1790; med njimi 1100 Italijanov in 600—700 Hrvatov. Italijani sami ne bi zadostovali za štiri volilne može. Zato pa so k Pazinu pridružili malo gnezdeče Pican, oddaljeno od mesta 3 do 4 ure, ker je tam kakih 200 poitalijančenih Hrvatov. Sedaj dobijo torej pazinski Italijani skupaj štiri volilne može, dočim bi po statistiki morali imati samo tri! Blizu Pazina sta dve davčni občini, v katerih prevladuje italijanski vpliv, a ljudje so nekoliko zadolženi ter tudi radi vsprejemajo denar. Iz teh dveh občin so napravili zopet posebno sekcijo. To so Novaki in Previž. Tema selcema so dodelili še dve drugi katastralni občini, samo da so spravili skupaj toliko Italijanov in nazovi Italijanov, da istim pripadajo trije volilni možje, ter da lahko majorizirajo nad 700 Hrvatov. Podobno se je godilo v Plo-minu, Labinju, v Poreču itd. Kmetske hrvatske davčne občine pridružili so mestnim italijanskim občinam; za volišče so izbrali take kraje, kjer je upliv italijanske stranke najmočneji, pa čeprav ti kraji ne ležijo v občinah, iz katerih je sestavljena sekcija. Iz tega vidite dosti jasno, kako se postopa proti nam. To se pravi širiti nemoralo. Proti tej nemoralnosti pojdemo v boj. Mi nočemo izginiti s te zemlje. Tudi če izgubimo bitko, bo naše nastopanje vsaj nekak protest proti širjenju nemoralnosti od strani vlade. — Ljubljanska II. državna gimnazija ima danes ravnatelja, troje definitivnih učnih močij, kateheta in nič manj kot Sest suplentov. VI. a in I. b je po 65 učencev. V II. b jih je bilo 34, a 7 so jih proti volji učencev in starišev poslali na višjo gimnazijo, kjer jih imajo sedaj 55. Mestni magistrat je prosil za raz bremen j en je I. drž. gimn., a mesto da bi se zmanjšalo, se je število učencev na I. drž. gimnaziji še povečalo! Zdi se, kakor bi se zgodilo to z namenom, onemogočiti za prihodnje leto pararelko III. razreda na II. drž. gimnaziju, s katero se ravna, kakor bi bila vsemu svetu napoti. Kočevska gimnazija ima le štiri razrede, a zmore 6 definitivnih učnih močij, ljubljanski II. državna pa 8 razredov in le troje definitivnih učiteljev. Šestorica suplentov pa mora čakati na svojo plačo, kakor bi se jim darovala! Splošni vtisk je ta, da se II. drž. gimnazija v vsem prikrajšuje ter da se ji delajo namenoma razne težave. Zakaj prebivalci okoli ces. Jožefa trga ne zahtevajo, da bi se prezidalo licejalno poslopje, nam je naravnost neumljivo. Saj je to vendar v njihovem interesu, a tudi učenci iz Alojzije-viSča bi imeli mnogo bližje v šolo. Vsekakor naj bi se interesovani krogi nemudoma in energično pobrigali za to, da se sedanje razmere na II. drž. gimniziju odpravijo. Spremeniti pa se mora tudi sedanja, več kot nerazumljiva določba, da gimnazijci iz Ljubljane smejo v Kranj, gimnazijci kranjskega gimnazija pa ne v Ljubljano-Nujno je želeti, da se z II. drž. gimnazijo ne ravna več kot s pastorko, katero gleda vse postrani ter jo vse odriva v kot! — Imeniten „GabelfruhstUck". Iz Kozjega se nam piše: Danes se pri nas vse smeje. Sinoči dobil je naš župan brzojavno obvestilo, da pride danes dopoldne namestnik grof CIaiy v Kozje, in se mu je naročilo, da naj naroči za 10. uro dopoldne .Gabelfruhstiick" ter povabi vse urade in oblastnije. Pozno v noč si je občinski sloga pete brusil, da obvesti vse povabljence o bližajočem se velevažnem in veselem dogodku. V gostilni „Pirh" pa so celo noč pripravljali vse mogoče pikantne jedi. Ko danes napoči historični dan, bilo je hitro vse na nogah v praznični obleki, tudi natakarica v „Pirhovi" gostilni vrgla se je v polni ,,bika". A ti šmentana stvar! Ko je bilo že vse pripravljeno, pride brzojav, da Njega ekselence ne bo. S kislim obrazom se je vse spogledavalo, češ, kaj bo sedaj z „Gabelnom". Toda neki hudomušnež je pomagal vsem iz zadrege rekoč: Namestnik je naročil, namestnik naj plača, mi pa „po-gabljajmo" kar je tu. Rečeno storjeno. Ko je bila gospoda in dulci jubilo, spomnila se je s hvaležnostjo „kučegazda" in mu na pila s trikratnim „hoch" obžalujoč, da mu ni bilo mogoče tudi v Kozjem kakor nedavno v Ptuji spoznavati ljudi in razmere „inter pocula", namesto iz suhoparnih aktov. Kakor čujemo, bode župan brzojavko, s katero se mu je naročilo za namestnika pripraviti .Gabelfriihstkck", shranil v občinskem arhivu kot dragoceno zgodovinsko listino, da se bodo še pozni rodovi s hvaležnostjo spominjali tistega dneva, ko so Kozjani na namestnikov račun , gabljali". — Umrla je v torek in bila danes pokopana mati znane narodne rodbine gospa Marija Marout. vdova css. kr. cestnega oglede, založnica klavirjev in poseatnica, v visoki starosti 79 let. Lahka ji zemljica! — Srebrno poroko praznujeta 17. t. m. v Trstu g. Ferdo J aut in njegova soproga Gosp. Jaut, vrl narodnjak, je vratar na južnem kolodvoru na Zidanem mostu. Čestitamo ! — Kongres proti alkoholizmu. Oni p. t. gospodje, kateri doslej niso prejeli še vabil k udeležbi pripravljalnega shoda za osnovanje odbora za Kranjsko, ali se pa sploh zanimljejo za to vprašanje, naj se blagovolijo obrniti na g. c. kr. vladnega svetnika dra. Fr. Zupanca v Ljubljani. — Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaji ima petek, dne 19. t. m, svoj L redni občni zbor v zimskem tečaju 1900/01 s sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsednika. 2) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3) Eventuvalno čitanje zapisnika bratskega društva .Triglav". 4.) Poročilo odborovo, klubov in preglednikov. 5) Volitev predsednika, odbora, namestnikov in preglednikov. 6) Eventualia. Začetek točno ob polu 9. uri zvečer. Lokal: Restavracija „Zum Magistrat", L, Lichten-felsgasse 3. — Nesreča. Iz Mengša se nam piše 16. t. m.: V noči od ponedeljka na torek zgodila se je tu neka čudna nesreča. Ces. kr. orožniški postajevodja Josip Fazan je v sanjah, misleč, da gre skozi duri, skočil skozi okno prvega nadstropja ter si pri tem padcu zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v deželno bolnico. —e — — S špiritom polil se je včeraj v Kranju Andrej Veternik, trgovski pomočnik pri g. Kreutzbergerju. V svoji lahkomiselnosti je potem zažgal špirit, ki se je razlil po tleh. Plamen je zažgal tudi njegovo obleko, ki je začela goreti. Veternik je bil po životu ves opečen. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Ustrelil se je pretečeni teden v Trstu 21 letni finančni praktikant g. Bošt. Peček. Blagi pokojnik, priljubljen po svojem mirnem značaju, kazal je zadnji čas nenavadno razburjenost in bolehal nekaj dni na umu, kar ga je dovedlo slednjič do tako nagle žalostne smrti. Bodi mu prijazen spomin! Obžalovanja vredna mati zgubila je v treh tednih dvoje ljubljenih otrok, katera bi ji bila v nje starih letih edina tolažba in pomoč. — Mestna kopel. Od 7. do 14. okt. letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 443 kopelij in sicer, za moške 359 (prsnih 253, kadnih 106), za ženske 84 (prsnih 20, kadnih 64). — Olas iz občinstva. Piše se nam: V Ljubljani je navada, da občinstvo in šolski otroci kaj radi onečedijo javne prostore in hiše. Noben kraj ni varen. Kaj pomaga hiše cediti, lišpati ter pleskati, ko vendar toliko občinstva nima smisla za snago in posebno v manje frekventnih ulicah smatra vsako hišo — pisoir. V drugih mestih se take stvari strogo kaznujejo. Naše vrlo ljudsko nčiteljstvo bi se prav lahko zasluge i v tem oairu pridobilo da bi paglavcem, ki pohajajo ljudsko šolo večkrat zabičevalo, da se ne spodobi javne prostore, posedno pa hiše onesnažiti V interesu javne snage ter nravnosti mladine se od poklicanih faktorjev nujno prosi temeljite odpomoči. — Eden v imenu drugih hišnih gospodarjev. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 6. do 12. oktobra je dela iskalo 20 moških delavcev in 49 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 12 moškim delavcem in 49 ženskim delavkam. 111 delavcem je bilo 68 odprtih mest nakazanih in v 44 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer pri 9 moških delavcih in 35 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 12 oktobra je došlo 2629 prošenj za delo in 2406 deloponudeb. 4171 delavcem je bilo 2651 odprtih mest nakazanih in v 1572 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj: 2 trgovska hlapca, 3 konjski hlapci, 1 vrtni delavec, 1 graščinski sluga, 1 prodajalka, 1 sobarica, 4 gostilniške kuharice, 3 navadne kuharice, 8 deklic za vsako delo, 5 deklic k otrokom, več deklic za tovarno, 1 graščinska majarica, 2 dekli za kmetska dela, 1 postrežkinja. Vajenci za trgovine in obrte. — Na zanjke ujete jerebice je prodajal danes dopoludne po mestu Franc Piro iz Ihana. Stražnik ga je ustavil in ga izročil oblastvu. * Proti pedantičnosti na pošti je izdal trgovinski minister hvalevredno naredbo na poštna in brzojavna ravnateljstva. Naredba ukazuje, da uradništvo ne sme šikanirati občinstva s pedantičnostjo in nervozno, nepotrebno, malenkostno natančnostjo, nego bodi vljudno in postrežljlvo. Zlasti pri oddajanju poštnih pošilja te v, zavojev in škatelj so se delale doslej občinstvu večkrat nepotrebne sitnosti ter so morali oddajala včasih opetovano hoditi domov popravljat in prenarejat. Nadejati se je, da bo ukaz trgovinskega ministrstva vplival povsod ugodno. * Milijonar — tat. Pariška policija je zalotila milijonarja Avgusta Tevrota, ko je v družbi tatov kradel. Tevrot je vele-omikan mož najboljše pariške družbe, star 30 let. Kradel je radi golega športa, ker ga je razburjenost prijetno zabavala. Prvič je kradel kot 19 letni mladenič. Kradel pa je 11 let. Imel je tikoma policijskega ravnateljstva svojo elegantno palačo in dasi je policija zaprla mnogo njegovih tatinskih tovarišev, vendarle njemu ni prišla na sled. Končno pa so ga zalotili s tremi dragimi tatovi. Branili so se in ubili celo nekega redarja, končno pa so jih vendarle užugali in zaprli. Milijonar — tat, ki krade za zabavo, je pač pristna prikazen fin de siecla. * Levinja v brivnici. V malem francoskem mestu Chartres je izpustil iz kletke neki hudoben sluga levinjo, misleč, da bo požrla posestnika, ko stopi zjutraj prvi v menažerijo. Toda levinja je ušla že prej na ulico, ondi smrtno prestrašila nekaj starih ženic, prevrnila nekaj prestrašenih moških, zašla v mesarijo in ondi izvrstno zajutrko-vala, pobila dva konja in prišla končno v neko brivnico, kjer so se brili gospodje. Stala je nekaj trenotkov na pragu in se menda čudila, kaj se ondi godi ter se obrnila, ko je zapazila, da se je vse grozno boji. A kmalu so jo zaprli in ustrelili * Kralj Ašantijcev, Prempeh, je sedaj na potu v pregnanstvo na otok Mahe, ki leži v indijskem oceanu. Zadnjo ustajo Ašantijcev so Angleži zatrli s silo, vendar pa so se Ašantijci nadejali, da zasede Prempeh še jedenkrat svoj zlati prestol in d« poklati nekaj ljudij iz veselja. To je namreč pri teh divjakih običajno. Zlati prestol je res iz čistega zlata, dragih kamnov in najdragocenejših rud. Vreden je baje 50000 kron. Ašantijci pa so ga zakopali. Angleži ponujajo 25 000 kron onemu, kdor najde ta prestol. Književnost — Deutsch-kroatisches VVorterbuch von Janko M a rak. — Njemačko-hrvatski rječnik od Janka Maraka A. Hartlebeus Verlag Wien, Pest, Leipzig. 187 stranij drobnega tiska obsega ta knjižica, katero pozdravljamo z veseljem. Gosp. Marak je sestavil .rječnik" vestno in natančno ter predvsem jako praktično. To je drugi del velezaslužnega podjetja, ki posreduje med slovanskimi jeziki in nemščino. Kot dodatek .rječniku" sta dostavljena še oddelka: „Imena osoba" in za hrvatsko turnar liatiko prav potrebna .Zemljopisna imena", ta .Rječnik" obsega 18.000 bej sed ter velja 2 K 20 h. Telefonska in brzojavna porodila. Dunaj 17. oktobra. Listi prijavljajo razne zanimivosti o Dipaulijevem nedeljskem shodu v Briksenu. Tako je Dipauli v svojem govoru trdil, da vodstvo dunajskih krščanskih socialistov ne odobrava proti njemu začete vojne; on da ima dokazov zato, pa bo varoval diskrecijo, dokler bo mogoče. Schopfer je vprašal Dipaulija, če ima dokumentarične dokaze. Dipauli: Da! Schopfer: Lueger je meni rekel, da to ni res. Dipauli je na to pokazal pismo princa Liechtensteina, ki govori kakor je Dipauli povedal. Dostavil je, da se je tudi z Luegerjem porazumel, in da je Lueger vsled tega opustil nameravano svoje agitacijsko potovanje na Tirolsko. Schopfer je rekel, da to, kar je pisal Liechtenstein, ne soglaša s tem, kar mu je povedal Lueger. Semeniški profesor Haidinger je Dipauliju kot velik greh očital, da je obiskal Badenija, ko je imel ta z Wol-fom dvoboj. Dipauli je rekel, da Badenija ni obiskal, nego pri njem samo svojo karto oddal ter rekel Haidin-gerju: Če ne veste, kaj je dolžnost družabne dostojnosti — Vas jaz ne bom učil. Dipaulijeva kandidatura je bila potem s 77 proti 73 glasom odklonjena. Dunaj 17. oktobra. Bivši poslanci nemške klerikalne stranke so se danes sešli tu in bodo imeli ob 5. uri popoldne posvetovanje glede postopanja pri volitvah. Poslanci izjavljajo, da se nečejo približati nemški levici, češ, da bi se narodnostna nasprotja samo poostrila, če bi stali na jedni strani sami Nemci, na drugi pa sami Slovani. Praga 17. oktobra. Princ Schwar-zenberg je izjavil, da bo zopet kandidiral za mandat mesta Bud^jevice. S tem je Cehom ta mandat zagotovljen. Berolin 17. oktobra. Iz Draždan se poroča, da je saksonska vlada za-ukazala, zapreti vse češke privatne šole na Saksonskem. Hag 17. oktobra Kraljica Vilje-mina je izdala proklamacijo, s katero naznanja zaroko z vojvodo Henrikom Meklenburškim. London 17. oktobra. Iz Shang-haja se poroča, da je evropska armada brez boja zasedla Paoting ra. Potrjena ta vest še ni. London 17. oktobra. Iz Washing-tona se poroča: Ameriški poslanik v Pekinu javlja, da se povrne kitajski cesar pod varstvom združenih držav v Pekin. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o resoluciji kranjskega deželnega odbora v seji dne 4. maja 1900 glede prireditve obrtnih strokovnih tečajev. Poročevalec razloži obširno to vrsto sredstev, s katerimi skuša trgovsko ministrstvo pospešiti mali obrt. Na Kranjskem so bili doslej trije taki tečaji: za čevljarje dva in eden za krojače. Se najloije je prirediti krojaški tečaj, ker imamo v Ljubljani po trgovskem ministrstvu imenovanega strokovnega učitelja g. Matija Kunca. Za druge stroke pošilja tehnologični obrtni muzej z Dunaja strokovne učitelje, v kolikor so mu na razpolago. Za zidarje in tesarje bi se lahko priredili takozvani subvencionirani strokovni tečaji, če bi pridobili za učitelja kakega stavbnega mojstra. Za mizarje bi se morebiti otvoril tečaj v strokovni šoli; mizarski tečaji so pa zelo obširne in drage priredbe. Za ostale stroke pa je prireditev jako težka, ker ima tehnologičen muzej premalo učiteljev, da bi mogel zadostiti potrebam cele države. Zbornica bo z vsemi močmi podpirala prireditev takih tečajev. — Zbornica sklene, v tem zmislu poročati c. kr. deželni vladi s pristavkom zborničnega svetnika Lenarčiča, naj bi se priporočala prireditev čevljarskega tečaja v Žirih, kjer je veliko mojstrov in je čevljarska obrt zelo razvita. (Dalje prih.) Poslano.*) Vsak vzrok ima svoje posledice in tudi nasprotno, brez vzrokov ni posledic; to je stara logično pravilna zadeva ter bi človek mislil, da drugače ni in ne bo mogoče. A zgodilo se je tudi to čudo, nastala je posledica, ki ni imela prav nobenega vzroka: nekaj ljubljanskih krčmarjev, kavar-narjev etc. hoče imeti lastno tvornico sodovlce in si jo je tudi že omislilo, kakor smo čitali zadnje dni v ljubljanskih časopisih! Iščimo pravičnega vzroka temu deistvu, če ga moremo najti: Oni imajo od sedanjih tvornikov sodovice sodovico že po tako zelo nizkih renah v rokah, da jih bo celo lastni izdelek već stal — a pri tem niso imeli dosedaj nikake rizike, nika-kih stroškov, nikakih skrbi, sploh nič neugodnega. Imeli so samo velik zaslužek, zaslužek, ki presega v primeri vsak drugi zaslužek, s katerim koli blagom. Morda jim ni všeč, da dajejo dosedanji izdelovalci sodovice, sodovico zasebnikom ceneje, nego jo ti dobe v gostilni. Bodimo pravični, ali naj tudi revež doma plača steklenico sodovice po 20 vin ? Ali pa si morda revež ne sme privoščiti sodovice, posebno v vročem poletnem času? To bi bilo res prav, prav zeld človeško! Ta izgovor je torej puhel, to ni nikak upravičen vzrok! Gori omenjeni gg. krčmarji etc. so tudi jako dobro postrežem od dosedanjih izdelovalcev sodovice, saj je teh za Ljubljano že itak mnogo preveč, ker jih je sedem, eden prehiteva drugega, da čim bolje in hitreje postreže. Ti sami bi lahko preskrbovali s sodovico ne samo Ljubljano, ampak celo Kranjsko in še mnogo več. 0 pomankovanju vode ali o slabi postrežbi ni tudi niti govora' Gg. „krčmarji—sodovičarji" obetajo že kar v naprej, da bo njihovo podjetje lahko konkuriralo z vsemi dosedanjimi — čemu je treba te konkurence — zakaj jo hočejo ustvariti? Iz vsega prejšnjega se jasno vidi, da je ni prav nič potreba. Tudi ni potrebno, ampak naravnost neodpustljivo, da spravijo dosedanje izdelovalce sodovice ob kruh in jih celo uničijo. Kaj naj začno ti, če se proro-kovanje onih uresniči, to bi morali oni dvakrat premisliti — in rajši naj bi sprejeli različne ponudbe, ki so jim jih stavljali izdelovalci sodovice, namesto da so jih prezirali in odposlance ignorirali ? Slavno občinstvo naj bi se samo izreklo proti takemu izkoriščanju in uničevanju s tem, da ne bi zahajalo v one lokale, kjer bo na prodaj „sodovica iz zadruge". To bi bila zaslužena moralna zaušnica onim, ki nimajo nikoli dovelj! Združeni ljubljanski tvorničarji sodovice. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2135) Poslano.*^ Letos vršilo se je v Kamniku premo-vanje kobil. Pri tem premovanju dobila je kobila Jakoba Skoka iz Mengša prvo premijo. Ta kobile pa je bila po domače rečeno mačeha, zato, ker žrebe ni bilo od premovane kobile, marveč od neke stare kljuse. Ravno tako je tudi druga kobila Jakoba Skoka dobila premijo, ker jo je postavil kot prvič brejo, dasiravno je že bila kot prvič breja vlani premovana, ter je svoje žrebe ubila. Jakob Skok je torej dvakrat komisijo prevarjl. Zatoraj naj bi slavna komisija strogo postopala proti takim ljudem! Resnico gornjega spriča lahko nad 20 domaČih gospodarjev. Jakob Sti-ali iz Mengša št. 7. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2145) Darila. Upravnlitvu natega lista sta poslala. Za družbo sv. Cirila In Metoda. Strelski klub „Triglav" v gostilni gospoda Tostija pri „Virantu" daruje vsled inicijative gospe Levčeve povodom otvoritve streljanja 8 K, pod geslom: ,,Vlada naj vedno zabava zdrava, med vsemi strelci kluba „Tr glava"! — Vesela družba v gostilni gospoda Verbiča, nabrala mej seboj 18 K. — Skupaj 26 K. — Živeli! Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-fiilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-or preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (11—9) Umrli so v Ljubljani: Dne 13. oktobra: Marija Grund, delavčeva hči, 5 me8., Trnovski pristan št. 36, želodčni in črevesni katar. — Albertina Flapig, učenka, 10 let, Domobranska cesta št. 1, srčna hiba. — Ivan Ruttar, uradni sluga, 7 4 likanje sukna, barvarija in > < kemična spiralnica > \ Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 t 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča K J 43 dela. f * Postreiba točna. — Oene nizke. r Fran Detter LJUBLJANA, Stari trg 6t. 1. 43 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ae dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam •roje izvrstne slamoreznice in mlatllnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (tt 1' r is. o -v e m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne |«T s*oclt? "SfcAl po nuj nI/J i li reaiiala. 43 Kupuje in prodaja staro vinsko pesodo. Ign. Fasching-a vdove 43 ključavničarstvo Poljanski nsslp št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSe". Pozor! Najlepša prilika! Pozor! Čudovito ni^ka cena! Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem se ostalih mi 20 komadov koles, modeli 1900, popolnoma razprodati, zatoraj hočem iste celo pod tovarniško ceno prodati. S tem ponudim slav. občinstvu najugodnejšo priliko si pridobiti fino in močno kolo, za katero jamčim jedno leto. Istotako tudi zastopniki: Janko Pohlin v Kamniku, Spoštovanjem Frano Kenda v Rudolfovem, Fr3flC CUClCIl (123—80) Andrej Kezele, urar, v Ribnici. tiral* na Velikem trgu nasproti retorža. trgovski pomoćnik zmožen špecerijske stroke, želi vsprejeti službo. (2141—1) Miroslav PuppiSj Rožne ulice št. 5. na dobrem prostoru, tik mesta Ljubljane, se takoj odda zanesljivi ženski na račun, Naslov se izve v npravništvu »Slovenskega Naroda". (2099 —2) Ivan Kordik Ljubljana, Prešernove ulice 10—14 2047-4 priporoča svojo veliko zalogo gumijevih galoš ruskih in drugih najboljših izdelkov po nizki ceni. Gumijeve solne za telovadbo, vsakovrstne suknene in klopčinaste črevije. Na drobno in na debelo. Jlnton Schuster ■Sjabljana, Spitalske ulice f>ti>pozoča. po fiajni&jifv c&nafv bogato zalogo blaga za damske obleke največ/o iz>£ez angleškega in francoskega modnega blaga za gospode zimskih /opic za gospe in deklice, vremenskih plaščeo in ovratnikov, oknsno narejenih bluz. Blago za pohištvo, zagrinjala, posteljne oprave (garniture), preproge. Zaloga lynolejskih preprog ©zicftn-acne tovaznišfie cene, vtd. -itd. (2089—2) Psovci ac ■pošitf'ajo -na zsafitevo poifninc pzozto, Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol. Proga 6ez fcrbia. Ob 12. uri 5 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno;čez Selztha) v Aussee, Solnograd; Cez Klein-Reiflmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dnnaj; cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend- Gastein. Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; Cez Klein Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvećer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trt>iža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ll. uri 16 m dopoludne os.>bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob H. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 'i. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. je dosežena, če se dobre vrste blago priporoča po najnižjih cenah. Mi ponujamo na primer: meter po 20 kr. 30 fl 42 .. Tenis flanel, jako širok . . . damsko sukno, dvojno široko modni ševiot, dvojno širok . angleški teški noppes, 120 cm. širok........... izvirni loden iz ovčje volne, 120 — 130 cm. širok..... čisto volneni casan, dvojno širok............. srajčno sukno, meter .... dalje perilo, tkano blago, preproge §»«» izredno nivklh «5 Z velespoStovaujem Bratje Monath najcenejša razpošiljalna tvrdka za manufakturno in modno blago v Gradcu Jakominiplatz 19. Radetzkystrasse 2. r-"f\l JI dopisnica zadostuje, pa do-iyi II bite na željo vzorce brez-mr* plačno in poštnine prosto. 30 „ 1 gld. 78 „ 17 „ platno, (2018-5) Clrnctni$l^a razstava v „l^«5tn«n) doma" i>5aR dan od 9. dopoludne do 4. popoludne. TJ1 Naznanilo. Čast mi je svojim velecenjenira naročnikom naznaniti, da aem se vsled popravljanja hiše št. 6 v Židovskih ulicah preselil v veliko Bilinovo hišo v Židovskih ulicah štev. 1. Zahvaljujoč se vsem velecenjenim naročnikom za dosedaj mi izkazovano naklonjenost prosim, da mi isto ohranijo tudi nadalje ter me počaste z mnogobrojnimi naročili. (2144—1) Z odličnim spoštovanjem Ravnihar čevljarski mojster sedaj v Židovskih ulicah št. 1. Opr. št-JNc. V. 51/00/1. Dražbeni oklic. (2149) Vsled sklepa z dne 9 oktobra 1900. opravilna številka Nc. V. 51 00/1. prodado se dne SO. oktobra f900 dopoludne ob 9 uri v IJ ubijani. St. Pctr§ka cesta št. 4 v kenkurzne maso Amalije Blsclief Iz IJ uhajam' spadajoči predmeti na javni dražbi: 431 različnih modercev, 1 škatlja trakov, različno lepotičje za na klobuke, 104 različnih slamnikov, 1 škatla zaklepnic za moderce, pio-dajalniška oprava. Reči se smejo ogledati dne 19 oktobra 1900 v času med 3.—4* uro popoludne na Št. Peterski cesti §t. 4 C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek VIII. dne 13. oktobra 1900. Naznaniam, da sem prevzel od „Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne Številke „Ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki II., m., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ..4000 '. Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Tnrgenjev: Otoi in »in o vi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne duše. Roman, broširan a 70 kr. L ef e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in naii časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. H a 1 e v v : Dnevnik, broširan a 15 kr. — Razne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet: Undlna. Povest, broš. a 20 kr. Souvestre: Vil enski brodnik Povest, broš. a 15 kr. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen der Slaven", broširano a 5Fortunic, na najlepšem mestu, v sredini trga, z lepim gostilnim vrtom, pokritim kegljiščem, veliko amerik. ledenico, kolnico in hlevi in dotikajočim se vrtnim in gozdnim deležem. JHIsa StCV. dfl S Lepa dačna hiša z lepim balkonom in kletmi. II i Nit SteV. 7& : dačna h iša, v kateri je nastanjen merosodni urad, z dotikajočim se lepim sočivnim vrtom. Hlsa SteV. 41 S Gostilna pred živinskim trgom, na obljudenem mestu, v I. nadstr. so stanovanja. HIŠa Štev. 39. Gospodarska hiša z velikim ograjenim vrtom, in dotikajočim • se poljem, z lepim hlevom, kozolcem in barako, v kateri se toči ob tržnih dnevih. Dobro poslujoča opekarna z lastnim zemljiščem blizu železnice. Dalje več njiv. NCnO- žeti in sadnih nasadov. (2142—1: i&zc&ava ptav toplo vsem nama naft&>njenim pognanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, z>fa>ti pa vcie-o poštovanom w žemtoH, ■katezo c-anieva o ta&o odioč-nostjo po vć>c{\ ptodajatnicafv najine testenine. -l/tica, v o&to&iu 1900. (880—25) S S S JReiristrovana znamka *•' w Avstro- Ogersko Francija Portugal Nizozemsko Srbija Norvegija Nemčija Levova znamka. Ovratniki ^ manšete Se ne prodaja na drobno! 811-8 Se doblva|o v najbolj renomiranih prodajal-nleah za moško moderno ln platneno blatsro. M. Joss & Lovvenstein i dobavitalja Praga, VII. Združene države Brazilijske Turčija Egipt Grško Bolgarija Rumunija pri nakupovanju je$en$l<«ga in zim$l<«ga blaga za obleke 5c prlpcrcčata Uzorci po po|ti brezplačno. Če$nik % ^ila^«c (2i4o-i) 5pit«l5Re «lic«. — Ljabljana. — Lingarjeue tilice. Izdajatelj in odgovorni utednik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarna 12 36 8512