Conto corrente con la Posta. Štev. 25 LETO III. QOIÌtZlÀ-GORlCA, due 20. junija 1024 JVOVA. OOISA." i ‘zhaja vss&o sredo j«>p. ì Rokopis.; se pošiljajo i no uredništvo v ; Gorici, via Pavia Si. 17 * -:c- Ogla si se računajo po dogovoru. R o k o p i si «e ne vračajo Telet. M. 12 NSYA DOBA (L’ERA NUOVA) Naročila, oglasi in reklamacije je pošiljali izključno upravi .Nove Dobe. v GORICI, Via CICONI N. 7. Celoleina naroč. L. 12 Polletna , „ 6 Četrtletna „ . 3 * * Cena oglasom, trgovcev-obrtnikov za vsak 1 mm. višine v širini 1 kolone L. 0.90 : za osmrtnice, vabila itd. pa L. 0.60. Večkratni, inserati po dogovoru. 1 , J ^ I - , ' - , , .j ■ v . I, . . v, J . ’ Radikalno čiščenje fašizma. La radicale purificazione del fascismo RADIKALNO ČIŠČENJE FAŠIZMA. Obžalovanja vredni zločin poslan« ca Matteotti*ja je pospešil med fa* šizmom ono purifikacijo ali čiščenje v takozvanih visokih krogih faši* zrna, ki bi se sicer moralo izvršiti že od prvega začetka po revoluciji. Toda kakor v x/'ki stranki, ki jedva izi* de iz zmage, sd se tudi v fašizem vrinili 'v ospredje parasiti, ki so se s posebno •spretnostjo, zahrbtno hinavščino in pre* začnjeno zvijačnostjo iz osebnih intere* sov hlinili za najboljše fašiste našemu VodjRMussoliniju, ki jih je tudi v dobri veri sprejel v svoje cbližje. Med tem ko se je naš rešitelj Domovine Mussojjpi z velikim naporom trudil noč in dan, da bi dvignil iz smrdljivega blata blagosta* nje in ugled italijanskega naroda pred celim svetom, so mu lokavi parasiti tik za hrbtom uprizarjali najnižje vrste za* rote proti njemu samemu, proti njegovi ^ stranki in vladi, proti italijanskemu na* rodu in proti državi. Ko se je pri tej zakonodaji skoro prišlo med našo fašistovsko večino in opozicijonalnimi strankami takorekoč do /'mirnega delovanja v parlamentu, evo tu ki bi se vtegnili še skrivati z žalostno slavo v senci čistega fašizma. Da se na splošno odobrava korekt* no in energično postopanje Mussolinije* vo, je najboljši dokaz ta, da v posled* njem času so zaprosile najuglednejše osebe za pristop v fašizem. Tako je prav! Izčiščiti je treba do dna vse para* site, ariviste in sploh vse one, ki izko-ri* ščajo zaupanje fašizma edino v lastno osebno korist. Prepričani smo bolj kot kedaj, da ravno ta zločin, kateri nam sicef pretre* sa dušo, je prava božja previdnost, ka* kor se je izrazil naš največji vojni po* babi j enee Delcroix, da je še pravočas* no pomagal izčistiti fašistovske vrste najbolj smrdljive gnilobe, da bo žarno* gla naša vlada nemoteno nadaljevati svojo nadijonalno misijo v dobrobit vseh državljanov. UGRABLJENJE IN UMOR POSL. MATTEOTTI JA. kar je najbolj zadelo ministrskega pred* sednika Mussolinija in vse pošteno mi* sleče fašiste cele Italije. Položaj je bil kritičen; toda treba se je bilo odločiti nenadoma. Parola Mussolinija in vseh dobročutečih Italijanov, (izvzeti moramo tu politične špekulante nekaterih opozi* cijonalnih strank), je bila: »Pravica mora priti do dna, četudi bi moral hiti pri* zadet moj lastni brat, ali oče!« In tako se je tudi zgodilo, kajti pri visoko moral* n ih ljudeh in stranki drugače ne more biti. V tem| smislu je imel tudi naš Vodja Mussolini v parlamentu govor, ki je pre* tresel ne samo navzoče poslance in po* slušatelje, marveč dušo celega italijan* skega naroda. Vzvišene točke tega zgo* devinskega govora so sledeče: »O umoru posl. Matteotti ja.« »Samo moj najhujši sovražnik, ki bi v dolgih nočeh mislil na nekaj hudi* čevega, bi bil zamogel izvršiti zločin, ki nas danes z grozoto pretresa ter nam trže krik in vik srda in zaničevanja iz prsi«.... »Položaj, o gospodje, je skrajno koč? 1 j iv. Kar se je dogodilo včeraj zvečer v tej dvorani, je neki znak, katerega ni* kakor ne more vlada prezreti.«... »Ako se gre za pomilovanje, ako se gre za kaznovanje, ako se gre za obža* lo vanj e žrtve, ako se gre za raziskova* nje vseh krivcev in vseh odgovornih so* krivcev, smo tu, da rečemo in ponovimo, da to se izvrši in bo izvršeno* mirno in brezobzirno brez vsakega usmiljenja.« »Ako bi se pa hotelo iz te epizode inserirati špekulacijo nizkotne politične vrste, ki bi zamogla ovirati vlado v svo* jem delovanju, tedaj naj natančno ve, da se vlada postavi na noge ter bi se za vsako ceno branila.« ' To so pač bile več kot jasne bese* de Mussolinija ne samo na račun opozi* cijonalcev, marveč tudi vsem parasitom» La radicate puriticazione dei fascismo. Il rincrescioso assassinio delì’on. i Matteotti diede una forte spinta alla pu* | rificazione nei cosidetti circoli altolocati I del Fascismo, purificazione che doveva essere eseguita appéna, cessata la rivolu* zione e conseguita la vittoria. Ma come succede in ogni partito uscente vittorioso dalla battaglia, può prender la responsabilità assoluta dei parassiti, che »volcns, nolens« s’introdu* cono tra le file che vogliono essere so* stcnuti dall’alto nome del proprio parti* to. Sono questi parassiti, che con le loro agile e falsa politica e con a più profon* da ipocrisia, soppcro per il proprio tor* naconto personale fingersi ottimi fasci* sti e formare cosi il cerchio diabolico at* torno al Duce*Mussolini. Allorché il Redentore della Patria Mussolini si affaticava giorno e notte, di sollevare dal fango puzzolente il benes* sere e l'autorità del popolo italiano, i parassiti, sotto il finto manto del fa* seismo commettevano dietro* le spalle del Duce le congiuro del più basso ordi* ne a tutto danno del Duce stesso contro il suo Governo a danno inoltre contro la nostra Patria, mettendo' infine in cat* tiva luce il popolo italiano. Già veni vasi a patti più miti duran* te questa legislazione tra la nostra mag* ihoranza fascista e le minoranze opposi* zionali, ed ecco sopraggiungere l’assas* sinio dell’on. Matteotti, che' profonda* mente colpi il fascismo e in special mo* do addolorò il Duce. La situazione era critica; fu neces* sario quindi decidersi immediatamente. La parola del Duce nonché di tutti i co* scienziosi italiani fu: »La giustizia deve avere il sopravento se dovesse pure, mio padre o fratello esser colpito; poi* che gli uomini di alta moralità non de* vono sentire se non in questo modo.« Tale fu il discorso tenuto dal no* stro Duce al parlamento, che scosse non solo i deputati presenti al discorso, ma pure l’anima di tutto il popolo italiano. I punti più risalienti di questo discorso storico erano i seguenti: » Deir assassinio dell’on. Matteotti.« »Solo un mio nemico, che da lunghe notti, avesse pensato a qualche cosa di diabolico, poteva effettuare il delitto che oggi ci percuote di orrore e ci strap* pa grida di indignazione,« »La situazione, o signori, é estrema* mente delicata. Quello che è accaduto ieri sera in quest’aula è un sintomo che non può essere trascurato dal Governo.« »Se si tratta di deplorare, se si trat* ta di condannare, se si tratta di proce* dere innanzi alla ricerca di tutti i colpe* voli e di tutte le responsablità, siamo qui a dire ed a ripetere che ciò sarà fatto ! tranquillamente e inesorabilmente.« »Ma se da questo episodio* si voles* ! se trarre argomenti, non per una più va* ; sta riconciliazione degli anima sulla ha* | se di un accettato e riconosciuto biso* i gno di concordia nazionale, ma si cer* i casse di inscenare una speculazione d’or* dine politico, che dovrebbe investire il Governo, allora si sappia chiaramente che il Governo punta i piedi, che il Go* verno si difenderebbe a qualsiasi costo. Queste erano delle parole chiare di Mussolini, non solo sul conto degli op* posizionari, ma anche di tutti i parassiti, che intendessero ancora celarsi con tri* ste gloria nell’ombra del fascismo puro. Come l’agire corretto ed energico di Mussolini venga approvato, ne da prova il fatto che nell’ultimo tempo- delle per* sone stimatissime chiesero di entrare nel fascismo. Così sta bene! Bisógna epurare sino a fondo tutti i parassiti, arrivisti e in complesso tutti ^coloro.'che sfruttano la fiducia del fa*' seismo a solo uno scopo: l’interesse per* sonale. Siamo convinti più che mai, che proprio questo delitto, che ci ha scosso l’anima, è la provvidenza divina, come disse il nostro maggiore mutilato di guerra Del Croix, che siamo ancora in tempo per epurare le schiere fasciste dalla marcia putrida, perché il nostro Governo potrà continuare senza osta* coli la sua missione nazionale per il be* nessere dei cittadini tutti. Politične vesti. SENATOR DOUMERGUE IZVO* LJEN ZA PREDSEDNIKA FRANCO* SKE REPUBLIKE. Po padcu Milleranda, dosedanjega predsednika republike, kateri je odsto* pil vsled nezaupnice poslanske zbornice, se je vršilo glasovanje v poslanski zbor* niči in v senatu. Izvoljen je bil za pred* sednika republike dosedanji predsednik senata g. Doumcrgue z 515 glasovi proti 309 glasovom, katere je dobil kandidat levičarjev, predsednik zbornice Painleve. Novi predsednik je dal poslancu Herriotu nalogo sestaviti vlado, voditelju levičarjev, ki je v zadnjih dneh sestavil listo ministrov, ki je potrjena. MINISTRSKI PREDSEDNIK MUSSOLINI je napravil bilanco žrtev za časa zadnjih volitev, rekoč: »Iz govorov -raznih opozi-cijonalimh poslancev v parlamentu glede fašistiovskih nasilstev in kratenja svobode za časa poslednjih volitev moram izpostaviti svetu bilanco žrtev; med fašisti je bilo /umorjenih 18 in med komunisti 2«. Te številke ipač dovolj jasno govore, kje je bilo nasilstvo!!! ZVERINSKI UMOR POSL. MATTEOT-TIJA1 ’ Po poročilih raznih časopisov so v* pisani v ta zločin, kolikor se dosediaj zna Pilippelli ravnatelj časopisa »Corriere Italiano«, ki je že prenehal izhajati, Dumini, Marinelli lin razni drugi, kii so pomagali ipri brutalnem zločinu. Filippelli s svojo črno vestjo je hotel IX) morju v motornem čolnu pobegniti na Francosko; toda policija mu je prišla še pravočasno na sled ter ga na visokem imonju aretirala, nakar so ga prepeljali v Rim. VLADAR ETIJOPOV V RIMU. Dne 18. t. m. je došel v Rim kakor že prej /naznanjeno, Ras Taffari, etijop-ski vladar s svojim velikim spremstvom. Bil je od Nj. V. kralja in ministrskega predsednika ipnisrčno sprejet. Z ozirom na naše kolonsko vprašanje v Afriki je ta obisk vele važnega pomena, ker je v tesni zveži tudi z našim državnim gospodarstvom. TAKO GOVORIJO ITALIJANSKI DRŽAVNIKI V PRILOG JUGOSLA* VIJE IN NJENIH ORJUNAŠEV. »Mi hočemo biti neumorno na straži in hočemo biti vedno pripravljeni, da ščitimo našo čast in dostojanstvo proti vsakteri žalitvi ter dati tudi času čas in dobri volji Srbov in Orjunašev, katerim je že prišlo v kri in meso, da občudujejo in se slastno učijo italijanski »Risorgi* mento« ter tretje vstajenje Italije, med* tem ko je pa avstrijska politika na te* meljih »divide et impera« pustila med Hrvati in Slovenci zelo globoke — do skrajnosti protiitalijanske sledi. Težko ozdravljiva je ta bo’ezen, ka* tero morata v skupnem sporazumu Iva* lija in Jugoslavija lečiti, kajti v tej*Ic sami, kljub vsej dobri volji obeh držav se lahko skriva nezaželjeno »sporno ja* bolkc« razdora. Želimo končno, da bi se v Jugoslaviji zavest državne skupnosti tako razlila po žilah njenih prebivalcev, kakor se je v Italijanih, in to ravno po zaslugi fašizma. V orjunaših vidimo ju* goslovanski fašizem, katerim iz srca že* limo, da bi čimprej vspostavili v okvirju jugoslovanske države isti patrijotizem za njih državo, kakor ga je vspostoval fašizem do naše državne meje v Italiji.* POSLANCA PISENTI IN SPEZZOTTI PRI KRALJU. Pred dnevi sta bila naša poslanca kom. Risenti in gr. uff. Spezzotti sprejeta od Nj. V. kraljia, kateremu sta podrobno obrazložila gospodarski položaj naše dežele. Ni V. kralj je z velikim zanimanjem sledil izvajanju naših poslancev ter po dolgem razgovoru, ob prisrčnem slovesu obljubil, da prihodnje jeseni z velikim veseljem obišče našo deželo, ki mu je še izza časa voljne ostala v dragem spominu. NAS POSLANEC KOM. PISENTI. Z Mussolinijem je tim-el pred 3 dnevi daljši razgovor glede splošnega politič* nega položaja, s posebnim ozirom pa na našo deželo. PASIC PRI KRALJU ALEKSANDRU NA BLEDU. Dne 17. t. m. je jugttsl. ministrski predsednik Pašič obiskal kralja na Bledu, kjer je imel daljše razgovore iglede zunanje politike, Male antante, osobito* pa . radi panike mied ljudstvom, ki gleda s strahom na padanje valute dinarja. TRŽAŠKI PREFEKT CRISPO MON* CADA IMENOVAN ZA GLAVNEGA RAVNATELJA |POLICIJE. ; DObroznani tržaški prefekt zapušča te dnli Trst, ker je poklican v Rim za glavnega policijskega ravnatelja. Na tem mestu je bil dosedalj general De Bono. ODPRAVA TAKS ZA INOZEMSTVO. Kakor poročajo berlinski listi, v kratkem se /izda naredba, s katero se odpravi pristojbina 500 mark za potovanje v inozemstvo. Dnevne vesti NOVE IZNAJDBE SENATORJA MARCONIJA. Viljem Marconi iznajditelj brezžičnega brzojava naznanja iz Ltondiona novo iznajdbo na radidtelefoničnem polju. Nova iznajdba je le izpopolnitev prejšnjih sistemov na tem polju in je zelo praktičnega pomena. Dosedanja brezžična naprava se z novo iznajdbo zelo poenostavi, kar je velike važnosti, ako pomislimo na prejšnje tositvarne komplikacije. BULGARSKI MINISTER UMORJEN. Na ulici je neznani človek napadel bulvarskega ministra ter ga z več streli iz revolverja usmrtil. AMERIKANSKI PETROLEJSKI ŠKANDAL. Parlamentarna komisija, ki predsku* je ameriški petrolejski škandal, največji škandal, kar so ga Zedinjene države sploh doživele, odkriva vedno nove iu prave krivce. Ker so med njimi po ve« čini politiki, bo imel petrolejski škandal tudi velik upliv na potek predsedniških volitev in je tako največje politične važnosti. Rezultat dosedanje preiskave škan« dala, je sledeč: Združene države ameriške so ime. le v takozvanem Texpol*Doiba v sredi« šču v Kaliforniji velikanske petrol. re« zerve, ki naj bi služile vojni mornarici v slučaju vojne. Že dolgo se je trudila družba Standard Oil Company, da si privošči te petrolejske vrelce in da raz-tegne tako v zvezi z drugimi prijateljskimi petrolejskimi trusti svoj petrolejski monopol tudi na državo. Kljub številnim naporom pa ni Standard Oil Companyja uspela in vse njene ponudbe so bile od* bite. Petrolejski magnati so si hoteli zato na drug način pomagati. Ker jim ni ustregel Wilson, so nastopili proti nje* mu in se pridružili Hardingu. Dokazano je, da je bil novembra meseca, torej par mesecev pred volitvami v Njujorku se* stanek med zastopniki petrolejskega trusta in vodilnimi možmi republikanske stranke. Tedaj je prejela republikanska stranka kot volilni fond od petrolejskih magnatov 5,300.000 dolarjev. Dokazano je dalje, da so prišle petrolejske monta* riške rezerve takoj po vstopu Hardingu na predsedniško mesto (v marcu 1921) iz uprave-mornariškega državnega pod* tajnika pod upravo notranjega ministr* stva. To pa šele tedaj, ko so bile v obeh ministrstvih nastavljene kreature petro* lejskih magnatov. Par tednov kasneje je bilo oddano v zakup vse Teapet*Doine petrolejsko le* žišče kljub protestom admiralitete iii priznanih mornariških strokovnjakov bankirju H. F. Sincilaru, ki je že zvezan s Standard Oil Companyje, Preiskava je dalje ugotovila, da go prejeli mornariški podtajnik Denby 'in in državni podtajnik notranjega ministrstva Fali, katera je namestil predsed* nik Harding, neštete podpore in darila od zainteresiranih petrolejskih magna* tov. Ravno tako so bili deležni milosti teh finančnikov, tudi razni drugi uradni* ki obeh prizadetih ministrstev in sicer so znašale te »podpore« več milijonov dolarjev. Ni pa mogla preiskava ugoto* viti v vsem obsegu podkupnine, ki jih jc dal petrolejski sindikat. Pač pa kažejo vse okoliščine na to, da je moral o tej a* feri biti poučen pokojni Harding in tudi sedanji predsednik Collidage, Senator Follette je n. pr. zahteval preiskavo v zadevi Teapie*Doime petrolejskega v* prašanja. Preiskava pa je bila brezuspe* šna in sicer je brez »zasluge« predsedni* ka Coollidage, ki se je zelo trudil, da so vodili praiskevo samo ljudje, kakor senator Smoot, ki so bili sami v aferi in* teresirani. Ta dejstva je dosedanja preiskava ugotovila. Pri škandalu so prizadeti po* litiki obeh vodilnih strank in zato ni iz* ključeno, da bo mogla pri novih volitvah z uspehom nastopiti nova, tretja stran* ka, in sicer v glavnem s pomočjo far* «erjev in delavcev, ki največ trpe od «ahinacij denarnih magnatov. ENA OVRATNICA IZ DRAGULJEV gospe Thirs dosegla lepo vsoto 11 mili« jonov 374.500 frankov. LASKAVA KRITIKA JUGOSL. PESNIKA BEGOVIOA. Znani hrvaški pesnik in dramatik Milan Begovič, ki dobro ipozna in se vneto zanima za ital. leteratiuro, katero opisuje potom časopisov in potom raznih predavanj, je v zadnjem času prevedel delo pisatelja Puccinija »Duševnost novih generacij« in ga objavil v »Ob* zoru«, kjer podaja hrvaškemu ob* čdnsitvu kritiko modernega ital. pisatelja. Pesniku Begoviču želimo obilo u-Speha v svojem prekoristnem kulturnem delovanju. PRAZNIK BERSAGLIERJEV. Po celem našem kraljestvu se jc dne 18. t. m. vršila proslava 88. obletnice usta nove oddelkov bersaglierò v, najlepših in najhrabrejših vojakov Italije. Z dežele IZ ČERNIČ. PO TOČI POVODENJ. V minuli petek zjutraj po strašnem nočnem nalivu je Vipava s svojimi pri* toki tako narasla, da jc poplavila nizko* stoječe kraje, kjer je napravila ogromno škodo na senožetih in njivah čemiške» ga in batujskega polja. Pomandrala je seno in rastline na njivah. Škoda se ceni na 6000 L. Gosp. komisar Lipovž s po* močjo1 gospodov, ki so res naklonjeni našemu ljudstvu, je ukrenil vse potreb* no, da bi se prišlo vsaj do delne odškod* nine. ISKRENOST »ITALIJANSKIH JUGO* SLOVANOV«. Skoraj dnevno čitamo v jugosloven* skih časopisih Italije o krivicah, ki se gode liparjem. Kličejo za pričo vsemo* goče razprave in domišljije raznih v Ju* goslaviji živečih politikov, publicistov itd. Da pri tem vedno bolj razgalijo svo» je iredentično čustvo, se niti ne zave« dajo. Cele članke posvečajo bratstvu med narodi, obenem pa napovedujejo boj vsem, kateri ne dopisujejo v samo slo* venskem jeziku s našimi italijanskimi brati. Vem, da jim niti v glavo ne pade. da bi zahtevali dopisovati v Francijo slovensko. Zakaj ta razlika, ali bolje re* ceno sovraštvo? Gospodje morajo go* tovo polagati račune pri iredentistične* mu fondu in v strahu, da jim ne uide kaka para so zmožni, sicer na fini način, rovariti proti vladi, kar je postalo zadnji čas skoraj javno. Kličemo jim: Basta! Zadosti dolgo ste netili ogeni ali ni se vžgal. Gospode le oprašamo, kam bi bila vaša pot, da bi bilo vzplamtelo: ali v bojne vrste žrtvovati svoje živlie* nje, ali s polnimi žepi v varno zavetje in naravno v bližino kake armadne Lla* gajne? Oj za denar so gospodje vedno na razpolago, da se s svojimi govori in pi* sanjem žrtvujejo domovini na aitar. 800 let trpi naš narod za obstanek, vzdihujejo ob vsaki priliki in kdo je kriv? Voditelji * narodni mučeniki s pol* nimi žepi! Koliko gradiva je iz koroške* ga plebiscita. Ubogo ljudstvo, kako na* sedaš tem laži*prerokom! Koliko polnih žepov! Teh misli so bili tudi v tukajšnji politiki, da bodo polnili žepe na škodo ljudstva. Pa glej spaka! Slovenski fašisti so jim preprečili pot. Vse zavohajo in prinesejo na dan. Zato pa vedno pobož* ne želje po samoupravi dežele, nekake republike »Lipe«. Kaki sanjači! Samo nekaj se še nočejo zavedati, namreč to, da so itali j. državljani s kr* vjo in mesom, po vseh božjih in svetnih zakonih, s čemer bi morali biti odvezani vseh dolžnosti napram KoroščevlRadi* čevi politiki v Jugoslaviji. Kdor misli drugače, je izdajica naše velike Italije. RAZMOTRIVANJE O SOLI. Članek pod gornjim naslovom smo prejeli z dežele in vsled njegove dobre logike ga v celoti priobčujemo: Zakaj je bil uveden italijanski po* uk v slovenske ljudske šole? Vzrok ni ta, da nas hoče vlada raznaroditi in nam vzeti naš materni jezik, kakor pi* šejo in trdijo venomer napol likvidira* ni »narodni« voditelji! Vzrok je le ta, kor je vlada sprevidela, da večina slo* venskih šol ne odgovarja svojemu na* menu v okvirju državnih interesov, t. j. da se tam ne vzgajajo otroci v dobre in zveste državljane, ki naj nesebično ljubijo in spoštujejo nadvse svojo domovino, ki naj spoznajo italijanski na* rod, njegove vrline, njega visoko kulturo, in ne samo njega nedostatke v naj* skbši luči, kakor pridno in s strastjo hitijo poučevat ljudstvo takozvani »slovenski prvaki«. Nekatere naše učne moči so po svoji krivdi izgubile pri ita* lijanskem narodu vse zaupanje, katere bodo nadomeščene z naraščajem, ki bo vzgojen v italijanski mentaliteti. Torej krivica, ki se je zgodila naši šoli, se ima v celoti pripisati na račun docela zgrešeni dosedanji slovenski po* litiki in njenim doslednim politikam tom, kajti ti voditelji so delali tako, kot da bi bili vsi Slovenci v Italiji največji bojaželni preobjestneži, ki živijo v naj* večjem razkošju kakor da ne bi imeli od nobenega najmanejše potrebe. Ker pa ni res to, so voditelji naravnost odirali ubogo ljudstvo, ker so ga zavajali od dne do dne večja gorja. In jako spretno so znali to izvajati. Na zelo umeten na* čin so izzvali udarec na udarec, ki so pa vselej ostali le na ljudski koži, Upamo in prepričani smo pa, da se bode dalo še marsikaj popraviti, ako se bo naše ljudstvo od kraja še pravo-čatslno zavedlo svojih dosedanjih /poli* tičnih napak, t. j. da ne bo tjavendan drlo za krivimi proroki, kateri so ga v petih letih s svojo protidržavno poli* tiko porivali na Golgoto. Torej le od tebe, ljudlstvo, je v resnici odvisna tvo* ja bodočnost, ki zamore biti boljša ali pa slabša. Hočešdi slabšo, sledi doseda* njim političnim mešetarjem in izdajal* cem naše Domovine ! Hočeš pa li boljšo, okleni se brez pogojno državne stran* ke! Kajti v vsakem slučaju se hoče ita* lijanski narod, prej ko bi nam dovolil katerokoli koncesijo, dodobra prepričati o naši dejanski lojalnosti. Če pretehamo prejšnje razmotriva* nje, bomo jasno sprevideli, kdo je izdajalec svoje Domovine in svojega ro« du in kdo je niju rešitelj; kdo ljubi svo* jo Domovino in svoj rod in kdo jima škoduje. Premislite, rojaki dobro te besede! In sprevideli bodete komu je na srcu korist naših ljudi; kdo hoče gospodar* sko in kulturno smrt Slov. v Jul. Beneči* ji in kdo hrepeni po zboljšanju. Otre* site se vseh fanatičnih predsodkov ter trezno presodite naš položaj in nato na* stopite politično pot, katera nas vodi do ozdravitve vseh naših krvavečih ran. Besednjak v Parlamentu. Zanimiv je članek nekega tržaškega lista, ki opisuje poslanca Besednjaka, ko j emu je rimski parlament dal toliko vtisov, da so imeli zagrebški in ljubljan* ski časnikarji delo in punili njihove liste z raznimi članki, odposlani od krelikal* nega poslanca iz kavarne Aragno v Ri* mu med časom, ko se je vršil pogreb Strancema. Čudno se zdi g. doktorju Besednja* ku to, da so'mu dali prostor v parlameli* tu na levici, da^so njega, nasprotnika komunizma posadili med komuniste, so* cjaliste in republikance. Čudež za dok* tor ja! Nič ne — le potolažite se doktore in ne zamerite če ste kot opozicijonalec sedel med opozicijonalci. Drugič dobite prostor na desnici ali pa na veternici. Glavno je pač to. Tri osebe so na Novopečenega najbolj vplivale in sicer: Giolitti, Labriola in Amendola. Izmed teh treh pa gre poslancu kot prvi v želo* dec majestetična figura bivšega mini* stra Amendola. Dopade se mu ravno za* to, ker izmed vseh poslancev sliči Amen* dola, kot pravi Besednjak, po postavi in po potezah nekemu rimskemu cesarju. Oh ne smešite se doktore! Za božjo vo* Ijo ne smešite se saj Ivan Amendola ne sliči najmanj kateremu rimskemu cesar* ju. Pustite to iz glave, ker s tem poveste, da niste nikdar po osebi poznal nobenega rimskega cesarja. Mi svetujemo, kakor sam list pravi, naj pusti Besednjak pri miru rimske cesarje, ker oni so pri delu in nimajo časa razgovarjati se z gotovi* mi poslanci. Domače vesti ROMANJE ČASNIKARJEV V GORICO. Dne 16. t. m. je imela goriška sekcija časnikarjev Julijske Benečije v svojem se dežu (v gornjih prostorih kavarne Adriatico) izredno sejo, na kateri se je razpravljalo o pripravah za dan slovesnosti romanja po naši deželi časnikarjev iz cele Italije, ki se ima, glasom določitve vršiti dne 20. in 21. iprili. septembra. V to svrho so se na tej seji izvolili razni odbori, ki imajo nalogo pripraviti do določenega dne vse potrebno, da se kolegi iz celega kraljestva dostojno sprejmejo, tako da bodo odnesli iz naše solnčne Gorice najboljši vtils. Predsednik Giunte je na seji obrazložil do sedaj izvršeno delo, ina kar je tajnik de Gresic podal izčrpno poročilo glede pravil lizvrševalnega odbora» Prešlo se je do Izvolitve raznih odborov, v katere so bili zvoijeni tovariši gg. Čutite, Oraziani, De Gresic, Gasasela, Rossi, Baggiani, Furlani in Pocarini. Razpravljalo ise je tudi io položitvi računov o zadnjem dobro uspelem časnikarskem koncertu v Gorici. NAŠA DELEGACIJA NA konferenci dela v Genevd je bila določena po minstrskem predsedniku Mussoliniju sporazumno z miništrom za javna dela v zelo obilnem številni. Gotovo, da so te konference mnogo večje važnosti, kakor bi jih ocenjevalo točasno javno mnenje, kajti na teh konferencah se imajo začrtati povsem moderne smernioe mednarodne delovne sile, nje dolžnosti in nje pravice, t. j. ublaženje dosedanjega mizerniega delavskega položaja, četudi se marsikateremu skeptiku komunističnega kalibra še do dandanes zdi vse to utopija. Toda delavstvo ne sme nikakor pozabiti, da je bila ravno naša sedanja vlada prva, ki je določila 8 urno dnevno delo za vsakega delavca! GALJARDET SOŠKI LEGIJI Narodne milice bodo goriške dame podarile v prih. nedeljo, dne 20. t. m. v Gorici, kamor so povabljene vse oblasti iz mesta kakor tudi vsa županstva z dežele. DOL*OTLICA LEPI ALPSKI SVET bo letos črez počitnice gostoval 60 bole* havih otrok, ki jih pošlje tja gor goriški šolski patronat. To dejstvo je vse hvale vredno, če pomislimo, da imamo v me* stu toliko bolehavih šolskih otrok, ki hirajo še izza časa vojne dobe. Že pred letom smo opisali naravne krasote DobOtlice, s kakršnimi se ne more ponašati skoro noben drug kraj v Jul. Benečiji. Otročičem pa želimo naj* boljšega okrepčila v tem rajskolepem in zdravem alpskem kraju med visokimi petdesetletnimi smrekami. VOJNI POHABLJENCI PRIDEJO V GORICO. Dne 29. t. m. pridejo naši vojni pohabljenci v Gorico. Med njimi bo tudi naš največji v(ojni pohabljenec On. Del-croix, ki bo govoril na javnem prostoru. ZA BOŽJEPOTNIKE NA SV. GORO. Marsikateri božjepotnik, ki gre na Sv. Goro počastit našo Kraljico, s stra* bom in skrbjo povprašuje med potjo, ako se bo mogel izpovedati na Sv. Gori, ker »Goriška Straža« in »Edinost« sta venomer pisarila, češ da so spravili vse slovenske menihe s te božje poti. Tem potom v tolažbo vsem romar* jem naznanjamo, da na Sv. Gori se lah» ko vsak Slovenec v slovenskem jeziku izpove. V BUKOVICI jc 16*lctna Zora Pavšiči brala črešnjc. Ve ja, na kateri je sedela, se ji je odčesnila in nesrečnica je telebnila od veje do ve* je na tla. Poškodovala se je močno na telesu; posebno pa kolena si je močno razbila. KRONIKA. NENADNA SMRT STARE UČITELJICE. TRUPLO SO MAČKE OGRIZLE. V Trstu v ulici Garibaldi je stanovala _ isama v svojem skromnem stanovanju vpokojena učiteljica Zoraitti. Videli so jio zarana vsako jutro iti iz stanovanja po opravkih; pretekli teden pa je ni bilo videti iz stanovanja; a v stanovanju pa se je glasilo zoprno mijavkanje mačk. Ker so mislili, da se je zgodila kaka nesreča, so sosedje vdrli v stanovanje in našli mrtvo starko na postelji VSO' ogrizeno po obrazu od lačnih mačk. Umrla je za kapjo, ker je imela srčno napako. SOVODNJE. Navadni neznani uzmioviči so s ponarejenimi ključi vdrli v hišo železničarja Zorzuit Alojzija, takoj potem ko je odšel v službo na železniško progo. Odnesli so mu zlato verižico, rjuhe in dr. v skupni vrdnosti staro 2000 L, kar je naznanil kr. karabinerjem. LOKVE PRI ČEPOVANU. Igraje se bratca dvoletni Franc in desetletni Ivan Kolenc sta rabila (tudi kuhinjski nož. Nesreča je hotela, da ko je Ivan zamahnil z nožem ina čok, je Franc v istem hipu pomolil levo roko. S prašeče nim kazalcem in isredincem so prepeljali malega Franca v gorišJko bolnišnico. MOŽ UBIJE ŽENO IN SAMEGA SEBE. V Elušiču v Jugoslaviji se je te dni •.zgodila strašna družinska tragedija, V družini Erdeszy ni vladala- družinska sloga; bil je večni prepir. V zadnjih, dneh sosedje te družine niso videli nobenega člana te družine na spregled; zato so šli pogledat v njih hišo. Nudil se jim je grozen prizor. Našli so namreč moža in ženo mrtva na tleh v mlaki lastne krvi. V nekem kotu pa so našli malo njiju hčer od strahu in lakoti na pol mrtvo. Mož je namreč v jezi ubil ženo in sa* mega sebe z revolverjem, katerega so našli ob njegovem truplu. NESREČA V SAGRADU IN OPA* TJEM SELU. Delavec Jerolin Canciani star 54 let iz Pavoletta p. Vidmu se je težko ranil, ker je zadel pri delu ob patrono gelati* ne. Kmalu po nesreči je v bližnji hiši vsled ran izdihnil. V Opatjemselu je Angel Devetak zadel ob mino, ki je eksplodirala in ga težko ranila. V zelo nevarnem stanju so ga prepeljali v goriško bolnišnico. PRED CERKVIJO UBIL NOVOPO* ROČENKO * SVOJO OBOŽEVANKO Poročajo iz Zagreba: V Bački je ne* ki mladenič po imenu Josip Repé ljubil znanko Julijo Obrodika, katera pa ni marala zanj. Poročila se je te dni z dru* gim. A mladenič se jè hotel maščevati -za odbito ponudbo ljubezni in je čakal pred cerkvijo, ko so šli od poroke. U* streli! je na nevesto, ki se je takoj zgru* dila mrtva pred cerkvijo, zraven nje pa je bil ranjen tudi ženin. Ubijalca so za* prli. MEDNARODNA DRUŽBA TATOV NA DUNAJU. Z Dunaja poročajo, da v zadnjih časih se vedno bolj pogostoma množijo vlomi v trgovine, posebno pa v skladišča juvelirjev in urarjev. Vlomi so se izvrševali vsi po enem načrtu in načinu. Iz tega se da sklepati, da so bili »pošteni« delavci vedno eno in isijci, ali pa vsaj člani1 ene (tvrdke. Plodomosno dlelovajnje feb zlikovcev se je vršilo takole: Prišlo je v trgovino urarja tnoije tuj-«oev, gospa z divema elegantno oblečenima gosp odloma kupovat dragocenbs|ti. Med živahnim pogajanjem je eden izmed elegantnih gospodov pregledoval blago in seveda ga stavil na varno v svojo bisago. Končno iso vsi trije zapustili trgovino, ne da bi kaj kupili. Niso se namreč mogli pogoditi. Urar pa je črez nekaj časa ugotovil, da so se gospodje med seboj pogodili in vzeli najboljše blago brez njegove vednosti. A ta njih »kšeft« je končal žalostno, ker je bil predolgo časa nevaren javnemu imetju. Zato je policija gospode te »lepe« mednarodne družbe v Badnu pri Dunaju prijela lin jih povabila v varno zavetišče. Člani te družbe so bile tudi visoke osebnosti iz raznih držav. NACIJONALISTIČNI ATENTAT V WESTFALIJI. Poročajo iz Westfalije z dne 12. t. m., da je Nacionalistična organizacija v Westfaliji (Westfallienbnnd) potom (svojih pristašev izvršila atentat nad osebo policijskega nadzornika Munchyja. šel je namreč ob železnici, ki pelje v Dortmund, kar ga napade pet neznancev, ga zvežejo na železniški tir, da .bi ga vlak povozil ter odidejo. A inšpektor je s strašno muko zrahljal vezi ter se postavil med tračnici telo, da je vlak porezal žice, s katerimi je bil zvezan, a njega ni dotak- ' nil. Blizu mesita napada, kjer so drugo jutro našli delavci nezavestnega Munchyja, je našlo policijsko oblastvo dokument s podpisom Westfalske nacion. organizacije. Vzrok temu napadu na inšpektorja je iskati v njegovem delovanju proti re* ceni organizaciji. NEMŠKO*AVSTRIJSKI KANCLER NAPADEN PRED KRATKIM. Ko je kancelar Seipel hotel ob svo* jem povratku na Dunaj stopiti iz vlaka, mu je skočil nasproti neki potnik ter ustrelil proti njemu z revolverjem. Kro* gla je Seipla ranila v pljuča; rana je težka. Mons. Seipel ni zgubil zavesti. Bil je prenešen v bolnišnico. Atentator, ki je bil takoj aretiran, Se je skušal u* smrtiti in se je težko ranil. Noče pove* dati svojega imena in niti vzrokov, ki so ga gnali, da je izvršil atentat. Zdravniki so se po prvi preiskavi iz* rekli zadovoljivo o splošnem stanju Seipla. Predsednik republike, ministri, generalni komisar Zimmermann in več drugih osebnosti se je podalo k postelji kancelar j evi. Druge podrobnosti o atentatu. Atentat na Seipla je bil izvršen ob 19.10, ko se je kancelar povr* nil iz Neudorfa, kjer je prisostvoval blagoslovljenju cerkvenega zvona. Aten* tat je izvršil 29*letni delavec Karel Ja* vorek iz Pottendorfa pri Dunaju. Atentator se je peljal kancelar ju naproti do Dunajskega Novega mesta. Komaj je vlak prispel na Dunaj, se je Javorek podvizal, da je prišel med prvi* mi do izhoda ter ustrelil proti koncelar* ju, ko je ta hotel stopiti v svoj avtomo* bil. Kreglja iz revolverja je ranila kan* Celarja v desna pljuča. Ljudska množi* ca se je tedaj vrgla na atentatorja ter ga hotela linčati, ampak Javorek je že u* strelil proti sebi in se težko1 ranil. Zdravniki niso dosedaj še mogli najti krogle v telesu kancelar jevem. — Atentatorjevo stanje ni tako težko; ako* ravno se na splošno sodi, da so ga gnale k temu činu politične strasti, manjkajo do sedaj konkretni dokazi za to. Širi se glas, da je policija našla pri atentatorju pismo, kjer se opravičuje za svoj čin ter izraža obžalovanje radi svoje žene in otrok. Radi svojega težkega stanja ne mo* re Javorek odgovarjati na vprašanja preiskovalnega sodnika. BOLEZEN RAKA (KANKRA) SE OZDRAVI; tako zagotavljajo ameriški časopisi. Te dni smo Sitala dolg članek v »Edinosti« o »copranju« za dež in točo, kar pa so poznali že naši pradedje, ko so govorili o čr-niošolcih, čarovnikih, čarovnicah itd. Da najmanjši del gradiva, ki prihaja črez Atlantsko lužo iz Amerike, ni resničen o tem smo bili že kedaij prepričani; in ravno spričo tega nočemo preveč kvariti časa in karte s takimi senzacionalnimi novicami, ki končno nimajo drugega namena kot kvariti dober tek inteligentnejšim čitalte-ljern, dočim pa v drugih ustvarjajo srednjeveško babjeverstvo, ki je v ostrem na-isprotstvu z modernimi vzgojevalriimi metodami. Torej ti časopisi pripovedujejo, da v Ameriki so iznašli sredstvo za popolno ozdravljenje raka s posebnim sirom, ki ima nalogo umoriti bakcile te bolezni Zra- ven tega zatrjujejo, da v mniogih poskusih se je Itako zdravljenje docela posrečilo. Mi pravimo, da ni izključno tako zdravljenje; toda dokler nam prihaja iz Amerike, nam je težko verjeti. Gospodarstvo VLADNE PODPORE za poškodbe po lanski povodnji na cestnih in vodnih napravah se bodo še nadalje podeljevale v izmeri od 50—75%. Vse tozadevne prošnje pa morajo biti na pristojnih mestih predložene do 30. t. m. dlo-čim je ministrstvo za javna diala v zadnjem času podaljšalo rok za predložitev vseh potrebnih dokumentov k prošnjam. ITALO - JUGOSLOVANSKA TRGOVINA. Sestanek predstavnikov ital. in jugo-slov. trgovinskih zbornic, se je prvič izvršil dne 14. t. m. v Padovi. Na tem sestanku se je predivsem razpravljalo o trgovsko bančnih odnošajih med obema državama, na kar se je prešlo na podrobni pogovor trgvinskih odnošajev. Predstavniki zbornic so odposlali po-klonitvene brzojavke italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju ter jugoslovanskemu Pašiču. PRISTOJBINA ZA PODELITEV DRŽAVLJANSTVA. »Gazzetta ufficiale« priobčuje sledeči odlok: Dovoljen je zadnji neodložljiv rok 60 dni potem ko ta odlok stopi v veljavo, za plačilo vladne koncesije vsem tistim, ki pred razglasitvijo pravil ki jih vsebu* • je okrožnica 13. 10. 1922 št. 13785-10-B-3 predsedništva mim. sveta, je bilo podeljeno italijansko državljanstvo v zmislu čl. 8. k. od. 30. 12. 1920 št. 1890 in čl. 2 k. od. 29. 1. 1922 št. 43 in ki niso še spolnili svoje dolžnosti. Če po preteku tega roka se ni izvršilo plačilo predpisane pristojbine, koncesijska izvršitev, izgubi vsako pravno ve* ljavo Nič se ne prenovi z ozirom na obstoječe ukrepe, kar se tiče obveze predpisane prisege. Ta odlok stopi v veljavo z dnem razglasitve v uradnem listu Gazzetta ufficiale.« ŽELEZNIŠKI PROBLEM NA GORI* ŠKEM. Goriški industrijski zastopniki so na svojem zadnjem sestanku sklenili in odposlali na min. javnih del resolucijo, s katero pozivajo vlado, da bi čimprej pričela z gradnjo železnice od Sv. Lu* cije na Kobarid*Bovec*Trbiž, kakor tudi z gradnjo železnice i» Ajdovščine do Logatca. Po tej poslednji naj bi se pri* redil ekspresni vlak iz Mestre v Ljub* Ijano, kar bi mnogo olajšalo vožnjo pot* nikov iz cele Italije, ki se podajajo v vzhodne države. Za izpolnitev goriških železnic bi bilo neobhodno potrebno zgraditi želez* nico iz Gorice v Cervignan. Obenem pa so protestirali, da bi se dala prednost graditvi železnic iz Sagrada v Krmin. Nadalje je potrebno pospešiti trgovin* sko pogobo med našo državo, Nemško Avstrijo in Čehoslovaško, kar bi zelo pospešilo promet Gorice. Na vsak način upamo, da bo vlada upoštevala upravi* cene želje našega mesta. IZ SEŽANE. Dne 12.*6, t. 1. je bilo prignanih na trg v Sežano 1010 glav živine, in sicer: 391 glav gov. živine, 305 konj in 314 pra* šičev. Kupčija na splošno je bila srednje dobra. Kupčija s konji prav dobra. Na trgu se je prodajalo tudi manifakturno blago, čevlji, usnje, železnina, kose in brusače (osle), kakor tudi druga razno* vrstna lesena posoda. Prihodnji tržni dan bo 23. junija t. 1. ZNIŽAN 1E CARINE IZVOZA IZ JUGOSLAVIJE. Ministerski svet v Beogradu je v svoji seji z dne 6. t. m. odobril naredbo. glasom katere se zniža carina izvozne* ga blaga kakor sledi: Pšenica, rž od 30 na 20 dinarjev (D); turšeica, ječmen od 2 ' na 10 D.; oves od 10 na 5 D.; fižol od 50 na 5 D.; seno od 5 na 2 D.; konji na 3 leta stari od 400 na 200 D.; konji do 3 let od 200 na 100 D.; govedo živo od 120 na 40 D.; živna zaklana z odrto kožo pro* sta carine; živina zaklana z odrto kožo od 120 na 40 D.; prašiči nad 70 klg. tež* ki od glave (ali kvintala to odvisi od iz* vozitelja) od 300 na 200 D.; prešiči za* klani od 150 na 100 D.; meso sveže ali osušeno od 80 na 50 D.; mast od 300 D. na nič carine; meso vdelano (salami* klo* base itd.) od 100 na nič carine; jajca od 300 na 100 D. od kvintala; kuretna ži* va od 150 na 100 D.; kuretina zaklana od 100 na 50 D.; ostanki volnenih cunj od 600 na 20 D.; premog od 1 D. na nič carne; hrastovi prečniki (švelerji) od 15 D. od kosa na več carine; ojnate snovi in semena od 300 na 100 D. od kv.; o* Stanki steklenine od- 100 D. na nič; če* šplje sveže in suhe od 3 D. na nič; gres in šp. moka od 20 ozir. 25 na 8 D.; med od 100 D. na nič. Za vse druge pred* met, izdelke in pridelke je carina neiz* premenjena. Nova carina je stopila v veljavo z 10. jun jem 1924. Za izseljence ITALIJANSKI PROFESIJONISTI, NE SILITE V SEVERNO AMERIKO! Generalni komisarja! za izseljeva* nje nam poroča: Italijanska trgovska zbornica s se* dežem v New Jorku opazuje vedno ve* čje število profesijonistov, ki se podaja v Združeni Države, da bi si tam našii službe v uradih. Ker pa niso' vešči jezika in ne poznajo tamošnjih razmer, se do* gaja, da ostajajo brezposelni in nimajo nikakih sredstev, da bi se vzdrževali. Mnogo je uradnikov, ki imajo držav* Ijansko pravico tam, diplomirani na ta* mošnjih visokih šolah, ki poznajo na* tančno tamošnje navade in razmere in vendar jim ni mogoče pririniti se do službe. In kaj naj bo pa z našimi? Čaka jih gotovo in veliko razočaranje. ZNIŽANJE VOZNIH CEN TUJIM DELAVCEM NA FRANCOSKIH ŽELEZNICAH. Javi se, da je sklenilo francosko mi* nisterstvo za delo na podlagi pogodb, sklenjenih z železniškimi avtoritetami, znižati vozne cene za 50% tujim de* lavcem obeh spolov, in sicer če ti ima* jo pozivnico za delo ali dopustnico. Izse* Ijenci Italije morajo' se podati edino preko Modane ah Ventimiglia če hočejo, da se jim znižajo za 50% vozni stroški. Na obmejnih kolo* dvorih dobijo dva zasebna lista, potom katerih dosežejo znižanje voznih cen. Dotična Usta, ki sta veljavna za enkrat* no vožnjo bosta imela progresivno šte* vilko, ime in priimek delavca, ime pod* jetja (firme), pri kateri je delavec zapos* len in zraven tega imena kolodvorov (od koder je odpotoval in kamor bo pri* spel.) * ITALIJANSKI IZSELJENEC ŽRTEV V PARIZU. Neki 20 letni zidar, po imenu! Catto* lini je pred par dnevi padel pri svojem delu v Parizu s 6. nadstropja na ulico ter ostal na mestu mrtev. IZSELJEVANJE JAPONCEV V AMERIKO. V zadnjem času je amerikiansiki senat odobril zakon, ki popolnoma prepoveduje Japoncem priseljevanje v Združene države. Posledic so že ividne. Jajpoind bojkotirajo byner|ikanske ižl delke na Japonskem. Nočejo imeti več ameifikanskih filmov za kinematografe; nočejo več kupovati amierilkanslkega blaga; sploh Arnerikancii In ameriško blago je v popolnem bojkotu. Dosti ameirikan-skih trgovcev in njih zastopnikov na Japonskem zapušča Japonsko. Bati bi se bilo najhujšega, a Japonska je sedaj zelo šibka, 'ker jo je staro popolnoma; potrl zadnji katastrofalni potres. 'SPLOŠNA DOLOČILA ZA IZSE* LJENCE, KI SE HOČEJO IZSELITI V ARGENTINIJO! Potni Usti. Vsi potniki obojega spo* la morajo predložiti potni list za preko* morsko državo, v katero so namenjeni odpotovati, konzulu iste države v potr* ditev. Potniki, ki ne prebivajo v svoji de* želi, lahko dajo napraviti predpis sani vizum pri tistem konzulatu, ki je najbližji njihovemu bivališču ali pa pri generalnemu konzulatu v Genovi. Za dosego konzularnega vizuma je tre* ba predložiti sledeče dokumente, oprems ljcne s fotografijo za vsako osebo čez 6 let staro: ■a) potni list za inozemstvo oprems Ijen s fotografijo vsake osebe, ki je v vpisana, datum potnega lista ne sme prekoračiti 1 leto, odkar je bil izdan. b) kazenski list (negativen); c) potrdilo župana, d * *. k. * • Straži« sledeče Poslano *) Dopisnika članka »Še mrtvemu bras nijo domu« v listu »Goriška Straža« z dne 26. 5. 1924 imenujem podpisani javs no kot nesramnega lažnika ter nizkotno podlega obrekovalca. Ako čuti le nekos liko časti, naj me kliče pred sodišče. Pišem se: Josip Budihna župan v Šturij ah 122. Na take možakarje pač nekaj da* mo, ki sc ne boje podpisati svojega dela, ne pa nizkotno podle in v senco zavite šušmarje, ki pošiljajo v svet svoje stru- pene puščice z grdim namenom. Tako odkritega in celega možakarja bi sposto* vali, četudi bi bil v našem nasprotnem taborju, kakor so hoteli to napraviti še pred kratkim naši politični špekulanti, ki so pa čutili ravno ob tej priliki najhuje ši strup sramote okrog svojih ušes; po* polnoma prav za take ljudi, ki se re* dijo le iz laži potvarjanj in krvavih žu* ljev našega ljudstva izkovanih kapita* lov. Dobro tudi vemo, kam je meril oni Stražin dopis o neki gospe j iz Šturij. O tem enkrat prihodnjič. Uredništvo odgovarja le toliko, kolikor za*r hteva tiskovni zakon. Za izseljence ki hočejo odpotovali takoj! Vsi oni, ki so že lansko leto vložili dokumente za izselitev na Francosko, oziroma v Belgijo, se tem potom ponov* no vabijo, da nemudoma dostavijo v našem izseljeniškem uradu nov »Nulla ostaa, ker imamo mnogo kontraktov za rudokope in navadne delavce. Odpotoz vanje bo v najkrajšem času, mogoče že v teku tek. meseca. Tiska »Narodna tiskarna« Izdaja konsorcij »Nobe Dobe« Odgovorni urednik: Jožef Sokol Anonimno Zadrulniško Društvo Delovnega Sindikata Mense I. Zadmžniškl Restavrant. «”«<=** ” Popolnoma na novo prenovljen lokal — Zgornje dvorane za večerne zabave. — Posebno shajališče odličnih oseb iz mesta in dežele Ob četrtkih in sofe©» ob 20.30 večerni koncerti. _ Prvovrslrtat kobibjat Izborna domačo vinai Jediia in pijače absolutno po konkurenčnih cenah! Poskusite! Se boste prepričali! >1 rn : » Restaurant - Albergo Friuli na južni postaji — GORICA >i um m iiiimniiiim niiiiiMM niiiH i ut 111 iiiii i ili iìiiiij iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii GENE KONKURENČNE — PRISTNA DOMAČA VINA : IZVRSTNA KÙHINJÀ — SPALNE SOBE* : ZBIRALIŠČE IZSELJENCEV PRÉD ODHODOM! Kadar dospeš s tramvajem na južno postajo, zazgledaš na desni na vzvišenem kraju stoječi Restavrant- Albergo Friuli. * Lastnik: BOZZARO. t € t C Velika trgovina z jestvinami in kolonijalnim blagom, vina in likerjev. Na drobno! Na debelo! } X Telefon, št. 6. JOSIP GALLEUSIG v Št. Petru pri Gorici v lastni hiši. $ Zaloga moke, otrobi, žita itd. Velika izbira na novo došlih najboljše vrste umetnih gnojil, kakor tudi vseh potrebščin za vinogradnike. Cene vsega blaga brez konkurence! Vsak naj se osebno prepriča v moji trgovini! t i 1 I sm Hranilnica v Vidmu (Cassa «it Risparmio di Udine). Savod bil osta no vi j en leta 1876. Hranilnično premoženje znaša 8.699,338.88 L. Zavod je do 31. decembra 1923 izdal v dobrodelne namene 3,284,263 22 L. , Garancijske vloge znašajo 109.402,611.84 L. Podružnica v Gorici. Začasni sedež ima na Gorso Vitt. Emanuele KI. št. 19 v pritličju (pod Hipotečnim zavodom). OPERACIJE ; Male hranilne vloge (kmetov, delavcev, služabnikov, ljudskošolskih učiteljev itd.) obrestuje po 4 °/0. Hranilne vloge t prinašalcu knjižice ali na ime ter potom tekočega računa s čekom obrestuje po 3 % Posojila : na vknjižbo z amortizacijo (do 30 let) daje po 6°/0. Agrarna posojila: kmetom in agrarskim vdruženjem (na menice) po 5°/0 ter naslednjim katogorijam : 1. za obnovitev in obdelovanje zemljišča; 2. za nakup semen, gnojil, žvepla, vitrijola itd. ; 3. za razdelanje zemljišča (vinogradov, sadovnjakov, murv itd.) za prenovljenje zemljišč (pašnikov v vinograde itd.) ; za izboljšanje zemljišč (pripravo za namakanje, osušenje itd.) (Posojila 1. kategorije se izvršujejo največ za eno leto; ona 2. kategorije za pet let; vsa ta posojila se dajajo na menice brez vknjižbe, ki se redno obnavljajo s pravočasnim naznanilom.) Posojila z amortizacijo za gradnjo kmečkih poslopij: (agrarcem, četudi niso lastniki stavbišča) po 3°/0 v 25 letih izplačljiva. Posojila proti vknijžbi vojnim oškodovancemt v zneskih za odbitek po ugotovitvi škode pri starih poslopijh (torej razlika med naznanjeno škodo in , končnim izplačilom vojne škode); v zneskih, ki se jih utrpi za izbolšanje ali povečanje (dozidava) pri vzpostavljenih poslopjih. Za prvih pet let je posojilo brez vsakih obresti; za naslednjih 30 let se plačuje pa samo 3% obresti od izposojenega kapitala. Navadna posojila : za zgradbo, popravo in dozidavo mestnih poslopij ; za subvencijo male obrti in trgovine itd. po 6% do 6*/g %• Nakup beneških obligacij na vojno odškodnino po najvišjih dnevnih cenah. onfr. ■ ... r- ovi trn*. ■ n-c. n ri