Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje LETO 6 ŠTEVILKA 3 MLEKARNA NAGRADILA NAJBOLJŠE PROIZVAJALCE C eljska mlekarna je v lanskem letu v sodelovanju s 23 kmetijskimi zadrugami oziroma dva tisoč kmeti odkupila prek 59,5 milijonov litrov mleka. Med zadrugami je bila prva Kmetijska zadruga Šaleška dolina s 8.804.525 litri, med kmeti pa družina Rotnik iz Raven s prek 404.000 litri prodanega mleka. Zavidljivo tretje mesto so s približno 312.000 litri osvojili Napotnikovi iz Topolšice. Vendar ne prvič. Tudi lani so bila med največjimi pridelovalci mleka prav ta tri imena. Rotnikovi pa so celo tretje leto zapored zmagovalci. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je tako posekala lansko letni dosežek za okrog 700.000 litrov. Število krav, lani jih je bilo 1964, se ni bistveno povečalo, kakor se ni povečalo število članov, oziroma proizvajalcev mleka, ki jih je 146. Na zadrugi pravijo, da je skrb za kakovost mleka celo pred količino, saj so s prvim januarjem 2000 ukrepi glede kakovosti zelo poostreni. Kar 88 % oddanega mleka pa dosega ekstra (E) kakovostni razred. M. K. PRODAJNA MESTA LISTA: • • Blagovnico DOLINA, Šoštanj • Delikateso DOLINA, Kajuhova, Šoštanj • Market 10 P Ll C A, T o p o 1 s’ i c o Trgovina MARINA, Skorno • • NAPOVEDNIK II stran 2 Javne razgrnitve in obravnave SpiTmemrajodlokov o prostorskih ureditvenih pogojih stran 3 Veterani držijo besedo Humanitarna pomoč kluba Moto veterani Šoštanj stran 5 Petnajst let šahovskega kluba tail* z močno konkurenco Stran 6|4,1 na turističnem področju Mlinske teste, TD Pristava - nov član TZOS ŠOŠTANJ TRSKA POT OKOLI ŠOŠTANJA rško pot je uredilo Planinsko društvo Šoštanj ob visokem jubileju, 90-letnici ustanovitve Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva, z uradnim odprtjem 6. marca 1994. Pot je speljana po obronkih Šoštanja, po mejah, ki so se začrtale s pridobitvijo trških pravic v letu 1354. Vsako prvo nedeljo v marcu organizira Planinsko društvo tradicionalni Pohod po Trški poti. Letošnji pohod so popestrili še z izidom zloženke Trška pot. Gre za barvno pregibanko, katere namen je približati Trško pot čim večjemu krogu ljudi. Predvsem pa Šoštanjčanom, da bi spoznavali svoj kraj še na drugačen način. Da bi se podah na pot okoli svojega doma... Zakaj ne bi nedeljskega popoldneva preživeli na sprehodu okoli Šoštanja? Prek narave lahko odkrivamo svoj kraj. In sebe v njem. Te misli so se porodile v nekaj nadebudnih glavah že dobro leto nazaj. K sodelovanju so pritegnili še zgodovinarja Toneta Ravnikarja in oblikovalca Petra Kortnika. Skupaj jim je uspelo narediti prav simpatično zgibanko, ki bo, upajmo, dosegla svoj namen. Razgibala planinsko društvo, Šoštanj, Šoštanjčane in mogoče še koga! Zloženka je opremljena s topografsko karto in spremnim besedilom, ki popelje na pot in spomni na zanimivosti, ki jih ob njej srečamo. Ob tej priložnosti je bil izdelan tudi znak Trške poti. Predstavljen je na sami zloženki ter uporabljen na žigih. Z žigosanim kartončkom pridobi pohodnik spominski znak. Zloženka je brezplačno na voljo na Ribiški koči, j>ri Rotovnikovi jami, v papirnici Pero, cvetličarni Nahtigal, Mestni galeriji Šoštanj ter v prostorih občine Šoštanj. Izid zloženke so omogočili: Termoelektrarna Šoštanj, Občina Šoštanj, Krajevna skupnost Šoštanj, avtoprevozništvo Franc Sovič, gradbeništvo Gjorgija Krstanovski, zemeljska gradbena dela Milan Frece iz Šentjurja, CEE - inženiring za ekologijo in energetiko iz Ljubljane, Štefan Grosar iz Laškega, Papirnica Pero, Terme Topolšica ter gradbeništvi Andrejc in Cigrad. Martina Pečnik PRISTAVA VEDNO BOLJ UREJENA Vključitev v Turistično zvezo občine Šoštanj Skrb za urejenost kraja, iz katere odseva tudi urejenost ljudi, ki prebivajo v njem, je prvenstvena naloga Turističnega društva Pristava. To je bilo razvidno iz poročila predsednika društva, Antona Plazla, ki ga je podal na prvem občnem zboru tega društva. Še več kot iz poročila pa izveš od ljudi, ki so tu doma. Namreč to, da se tu družijo ljudje, ki držijo skupaj,... ki kar se zmenijo, tudi naredijo, z malo besedami, pa veliko več dejanji. Občni zbor društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1998, je bil v drugi polovici februarja na znanem posestvu Apat, prisotnih pa je bilo 25 članov od 47, kolikor jih šteje društvo. Predsednik Anton Plazi je uvodoma pozdravil župana Milana Kopušarja, predsednico občinske turistične zveze Majdo Menih ter predstavnike drugih društev in organizacij. Prikazal je dosedanje delo in aktivnosti ter spregovoril o planu dela. V lanskem letu so opravili kar 651 ur prostovoljnega dela. Uspelo jim je urediti družabni prostor, ki jim ga je odstopil Ivan Hribernik, ob poti so postavili označevalne table, organizirah so pokušino salam, prvomajsko srečanje ter jajčerijo in seveda piknik ter skupni konec leta. Poleg klasičnih prireditev se bodo letos lotih izdelave miz, panoja, na katerem bodo označene kmetije, označili bodo planinske poti, napeljali elektriko in izboljšali brunarico ter se lotih ureditve rudarskega rova. Ureditev rova že poteka, stvar pa je zanimiva tudi z zgodovinske plati. Ah pa predvsem s te, saj je tudi simbol TD Pristava, grad Forhtenek, ostahna preteklosti. Na občnem zboru so sprejeh tudi nove člane, ob koncu pa se je delovni predsednik Drago Kotnik zahvalil gostom za vzpodbudne besede, gasilcem Gaberk za veliko pomoč ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delovanju društva. Občni zbor so zaokrožili s podpisom pogodbe s Turistično zvezo občine Šoštanj, katere član so s tem poštah. MiKo lie len je SP Do 35 LIST 2000 35SC497.4 Šoštanj) _ Z *5 - * " ? 0000627' ,ä CENA li SIT OD OSMEGA MARCA K MATERINSKEM DNEVE ? raznovati osmi marec ali materinski dan! Ali oboje? Ob praznikih, ki smo jih v zadnjih letih potegnili od kdo ve kod in jih naenkrat praznujemo z vsemi srčki, rožicami in voščilnicami vred, se je dan žena nekako sramežljivo skril v ozadje. Kot da se tudi ženske nenadoma ne veselijo več svojega praznika in se je večina z vsem srcem opredelila za materinski dan. Tudi prav. S svojim razmišljanjem ne nameravam vsiljevati svoje volje in nikogar prepričevati, kaj in kdaj praznovati. Ce mene vprašate, drage gospe, praznujmo oboje! Le tako razdvojeno se počutim in bojim se, da sta oba praznika postala praznika le v komercialnem smislu. Odraščala sem v generaciji in v duhu, v katerem je osmi marec predstavljal nekaj več. Spominjam se zgodnjih spomladanskih cvetic, še najraje teloha ali pa zvončkov, če so že bili, ki smo jih otroci pridno nabirali, da smo z njimi obdarovali svoje tovarišice, babice in mamice. Tudi pesmice, ki smo jih recitirali, so mi še zdaj živo v spominu, kakor mi je v spominu, kako smo v razredu zbirali denar za šopek tovarišici. In očeta se spominjam, ki je moji mami na ta dan (pa četudi samo na ta dan) spoštljivo izročil šopek rož. Priznam. O tem, zakaj praznujemo osmi marec kot praznik žena, nisem premišljevala. Sele pozneje, morda nekje v srednješolskih klopeh sem izvedela, da je bil osmi marec proglašen za mednarodni dan žena na drugi mednarodni ženski konferenci leta 1910 v Koebenhavnu, skupaj z resolucijo o ženski volilni pravici, ki pa ni bila takoj priznana v vseh deželah (pri nas po drugi svetovni vojni). Kaj so bile torej ženske prej? Odgovor je na dlani. Brezpravna bitja. Zamerimo torej osmemu marcu njegov izvor in stoletni boj žensk, da so v družbi priznane kot enakovredne? Smo torej pometli z osmim marcem in v zameno dobili materinski dan. Upam, da ne. Kajti to ni enak praznik. Biti ženska je eno, biti mati pa drugo, čeprav drži, da je lahko v biološkem smislu mati samo ženska. In ker je najprej, in res najprej, bila ženska, (ustvarjena iz Adamovega rebra, torej brez pameti ?), bi si ravno ženska ne smela dovoliti, da je ženska samo, če je mati. Pred kratkim se je papež Janez Pavel II. opravičil za grehe, ki so jih zagrešili posamezniki iz vrst Cerkve v preteklosti. Med drugim se je opravičil tudi za grehe, storjene proti dostojanstvu žensk. Znano je, da je ženska v preteklosti veljala za nečisto. Da ji je bilo celo prepovedano govoriti v javnosti in da je morala hoditi zakrita (ne samo pri muslimanih). Da ji je bilo po cerkvenih zakonih prepovedano prepogosto umivanje in Ciril Jeruzalemski pravi: Ko molijo, naj premikajo ustnice, vendar se njih glas ne sme zaznati. Ce se je ženska skozi stoletja z nenehnim dokazovanjem otresla podobe drugorazrednega bitja, njen status tudi v današnji družbi ni povsem jasen. Vidimo jo kot žensko z ruto na glavi, kot gospodinjo, kmetico, delavko in kot poslovno uspešno partnerico. Ampak vedno še zraven tudi kot ljubico, gospo, ženo in mater. S tako podobo hodi današnja ženska po svetu in v takšni podobi jo ljudje pričakujejo. Zato o ženskah govorimo drugače, na njih gledamo drugače in jih obravnavamo drugače. Ce se ženska prostovoljno odloči, da praznuje, (če seveda sploh kaj praznuje), samo materinski dan, je to njena osebna odločitev. Ne bi pa smela dopustiti, da to postane odločitev družbe. Milojka Komprej DANES SEJA SVETA OBČINE 1\ anes, 23. marca, bo ob 18. uri seja sveta občine Šoštanj. II Za dnevni red je predlaganih 10 točk, svetniki pa se bodo med drugim II odločali o sprejetju predloga proračuna in programu dela sveta občine za leto 2000. Zupan predlaga razrešitev dveh podžupanov, Davida Ravnjaka iz vrst SDS in Marjana Jakoba iz vrst SLS. V gradivu so svetniki dobih tudi predlog za novega podžupana iz vrst ZLSD Marka Kompana, na dnevnem redu pa je tudi sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega glasila Občine Šoštanj. Ta odlok prinaša spremembe glede mandata uredništva, kakor tudi imenovanje glavnega urednika našega glasila. Glavnega urednika bo po tem predlogu imenoval svet občine, v uredniškem odboru pa bodo zastopane stranke in hste, ki so na zadnjih vohtvah dobile najmanj dva mandata v občinskem svetu. Enega člana pa predlaga župan. M. K. Šoštanj na internetu http:/www. s-scv. ce. edus. si/sostanj/naslovna.htm OSNUTEK PRORAČUNA ZA Proračun naravnan precej omejevalno Deseta redna seja sveta je bila po pričakovanju malo daljša. O proračunu občine za leto 2000, težkem 940 milijonov tolarjev, so razpravljali svetniki, ki jih je bilo v jtovprečju štirinajst (eni so odhajali, drugi prihajali). O tem, koliko je vreča jadna in koliko se ho iz nje jemalo, bi kam se bo dajalo. Poleg te točke dnevnega reda, pa so svetniki razpravljali še o desetih. Med njimi so |Mitrdili mandat svetniku Marku Kompanu iz vrst ZLSD. Osnutek proračuna sprejet Aleksander Nežmah, svetovalec župana pri pripravi proračuna, je po uvodni obrazložitvi posameznih postavk predal besedo svetnikom. Vnela se je razprava, ki jo je začel Drago Koren (SKD) z vprašanjem, “kaj od tega je že zapravljeno Cvetka Tinauer (Neodvisna lista) je menila, da je proračun res izdelan restriktivno, vendar samo, kar se tiče gospodarskega razvoja občine. Zavzela se je, da se mestu Šoštanju vrne, kar mu je bilo odvzeto, in predlagala, da se zmanjšajo stroški pri delovanju občinske uprave in poraba za sejnine. 51 milijonov, kolikor je v proračunu težka postavka Kultrunega doma, pa naj se nameni ureditvi Trga bratov Mravljak, dokler se terjatve, ki se nanašajo na izgradnjo doma, ne dorečejo. Marjan Jakob (SLS) se ni strinjal, da se je zmanjšala postavka za kmetijsko dejavnost, ter poudaril, da je občina dolžna poskrbeti, da bo preskrba z vodo za vse urejena (vodovod Lajše). Borisa Gomboea (SLS) je zanimalo, kdo je sploh sodeloval pri izdelavi proračuna. Peter Rezman (Zeleni) pa je poleg ostalih predlogov in ugotovitev menil, da ne moremo govoriti o proračunu, temveč se lahko pogovarjamo o vračanju dolgov. Anton Skornšek (SKD) pa je za v bodoče predlagal ustanovitev odbora za izdelavo proračuna. Na nekatera vprašanja je podal župan Milan Kopušar odgovore takoj, obljubil pa je, da bo pobude upošteval v odloku, kolikor bo seveda možno. Osnutek je bil izglasovan s 15 glasovi za. O predlogu odloka o dimnikarski službi, kot bi na kratko dejali odloku o načinu izvajanja obvezne lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, so že razpravljali na deveti seji in ga tokrat glede na vključene amandmaje potrdili. Odlok o ureditvi v cestnem prometu je bil potrjen. V razpravi sta sodelovala Sonja Novak, pristojna za okolje in prostor, ter Peter Rezman, ki se mu odlok zdi neživljenjski, predvsem zaradi (ne)ureditve parkirišč za tovorna vozila. Odlok o komunalnem prispevku Gre za prispevek, ki ga vplača občan pred gradnjo z namenom priključitve na komunalne priključke v kraju. V razpravi sta sodelovala Skornešek (SKD) in Rezman (Zeleni), ki menita, da odlok ni ravno vzpodbudno naravnan za tiste, ki z gradnjo pričenjajo. Odlok je bil potrjen. Občina dobila pravilnik o organizaciji socialne oskrbe na domu Pravilnik, ki ga je predstavila Marjana Celofiga z oddelka za družbene dejavnosti, ureja obliko socialne oskrbe za starejše občane na domu. Pomoč na domu jim omogoča, da ostanejo v domačem okolju, namen pravilnika pa je opredelitev kroga upravičencev, obseg in plačilo storitev. V občini Šoštanj je takih upravičencev 28. Predlog sklepa o pripravi regionalnega razvojnega programa V Sloveniji obstaja razdelitev občine v statistične regije. Ena izmed njih je Savinjska, v katero je vključena tudi Občina Šoštanj. Pripravlja se skupni razvojni regionalni program, ki naj bi ga izdelala regionalna razvojna agencija Celje s sodelovanjem občinskih strokovnih služb. Za koordinatorja je bila na predlog Matjaža Cesarja (UDS) predlagana Cvetka Tinauer. Peter Rezman je ob tem ugotavljal, da je iz Šoštanja odpeljal še en vlak: “Za 720 tisoč tolarjev, kolikor bo ta sklep veljal Občim Šoštanj, nam bodo drugi čez dve leti povedali, da smo trdili prav, če smo menili, da bi bila obrtm com TUS dobra za razvoj Šoštanja.” Predlog sklepa je bil potrjen s 13 za, 2 proti in 1 vzdržanim glasom. Svetniki soglasno za Mnenje o rudarski pravici Mnenje o podelitvi koncesije za pridobitev rudarske pravice je predhodno obrazložila Sonja Novak, nato pa se je vnela širša razprava. Prevladovala je skupna ugotovitev, da gre za degradacijo prostora, ki nastaja v glavnem na območju občine Šoštanj, zato naj bi pripadala koncesijska dajatev za enoto pridobljene snovi (premoga) samo Šoštanju, ne pa tudi občini Velenje. Velenje ima območja, kjer je izkoriščanje premoga že zaključeno, so sanirana ter urejena z visokimi standardi, kar pa ne velja za občino Šoštanj. V mnenju je podan tudi zahtevek, da se Občini Šoštanj omogoči vpogled v osnutek koncesijskega akta za podelitev rudarske pravice pred sprejemanjem v vladi RS. V razpravi je Matjaž Cesar (LDS) nanizal nekaj ugotovitev in izračunov, predlog o izdelavi grafičnega prikaza območja, ki bi ga izdelala občina s pomočjo dveh svetnikov, ki sta iz te stroke, pa je podal .Anton Koren (SDS). Z odgovori spet nezadovoljni Rezman je vztrajal pri vprašanju zaposlenih in plač zaposlenih v upravi občine, ker meni, da še ni dobil željenega odgovora. Na seji sami mu je odgovorila direktorica uprave Božidarka Vrabič, ki je povedala, da je na občini trenutno 10 ljudi, 4 za določen čas, 6 pa za nedoločen. Menila pa je tudi, da je v upravi še premalo strokovnega kadra. Pobude Anton Skornešek (SKD) je ponovno opozoril na problem tresenja tal na Levstikovi cesti. MiKo E L kà OBČINA ŠOŠTANJ Občina Šoštanj na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86,43/89 in Uradni list RS št. 26/90,18/93,47/93, 71/93,44/97) s tem JAVNIH! OBVESTILOM* OBVEŠČA JAVNOST 1. da so v prostorih Občine Šoštanj v času od 13.03. 2000 do 13. 04. 2000 javno razgrnjeni osnutki odlokov o spremembah in dopolnitvah odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot 01, 02, 05, 08 in 09, katerih sestavni del je kartografska dokumentacija prostorskega plana za območje občine Šoštanj, ki jo sestavljajo temeljne katastrske karte v merilu 1:5000. / I * m 2. da bo v času javne razgrnitve organizirana na sedežih posameznih krajevnih skupnosti javna obravnava razgrnjenih osnutkov, in sicer: v KS Šentvid v ponedeljek, dne 03. 04. 2000, ob 17.30 uri, v KS Zavodnje v ponedeljek, dne 03. 04. 2000, ob 18.30 uri, v KS Lokovica v torek, dne 04. 04. 2000, ob 17.30 uri, v KS Topolšica v torek, dne 04. 04. 2000, ob 19.00 uri, v KS Ravne v sredo, dne 05. 04. 2000, ob 17.30 uri v KS Gaberke v sredo, dne 05. 04. 2000, ob 18.30 uri v KS Bele Vode v četrtek, dne 06. 04. 2000, ob 17.30 uri, v KS Florjan v četrtek, dne 06. 04. 2000, ob 18.30 uri 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v času javne razgrnitve v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih Občine Šoštanj ali posredujejo v pisni obliki na,l pravo Občine Šoštanj. OBČINA ŠOŠTANJ ŽURAN UNE ZBOR KRAJANOV - FLORJAN 16. marca so imeli v domu Krajevne skupnosti Skorno - Florjan zbor krajanov. Udeležilo se ga je okrog petdeset krajanov, ki je pretehtalo minulo delo in sprejelo načrt za delo vnaprej. Zbora se je udeležil tudi župan občine Milan *Kopušar. Pregledali so najvažnejša dela, ki so bila opravljena v letu 1999. Med najbolj vidnimi nalogami, ki so bile opravljene, je bilo asfaltiranje javne poti Kurnik - Pusovnik v dolžini 800 m. Narejena je bila tudi preplastitev asfalta pri domu KS. Nekaj denarja je bilo porabljenega za posipavanje javnih poti. Kar precej financ so namenili za sofinanciranje društev KS. Seznanili so se tudi s planom dela za leto 2000, ki zajema postavitev avtobusnih postajališč, asfaltiranje javne poti transformator - Ledinek, popravilo doma KS ter pridobitev dovoljenja za širitev in rekonstrukcijo asfaltirane lokalne ceste v Skornem. Tudi lokalno cesto Anclin - Zupan, ki je sedaj makadamska, bo treba urediti za normalne vozne razmere. Zupan je predstavil proračun za letg 2000 in razložil, za kakšne namene še bodo proračunska sredstva porabila. Zagotovil je dokončanje začete gradnje vodovoda v Florjanu, prav tako je zagotovil, da se bodo v občinskem proračuna še našla sredstva za pridobitev raokumentacije, potrebne za rekonstrukcijo asfaltirane ceste od mostu za Skorno do Vrabiča ter za reditev makadamske ceste od Andina do Zupana. V krajevni skupnosti so veseli, da se pripravlja dokumentacija za kanalazicajo od Grebenška do čistilne naprave. Istočasno z gradnjo kanalizacije pa je župan zagotovil rekonstrukcijo oz. posodobitev vzporedno potekajoče ceste, ki je sedaj v žalostnem stanju. Program dela v letu 2000 je v krajevni skupnosti odvisen tudi od sredstev, ki jih bo dodelila TEŠ. Valter Pirtovšek predsednik KS NOV OTO V POB LOKOVICA Pftipcijska ri a mimo leto so označili preteklo leto I lokoviški gasilci na svojem občnem L zboru v februarju. Pa kljub temu uspešno in pridobitveno. Največja pridobitev je bila nakup novega avtomobila za prevoz moštev Peugeot Boxer, nič manj veseli pa niso priključitve na toplovodno omrežje, čeprav ni šlo čisto brez zapletov. Opravili so tudi nekaj izletov in organizirali srečanje s pobratenim gasilskim društvom Ribno. Niso manjkali tudi pri postavljanju mlajev in raznosu koledarjev po gospodinjstvih. In seveda, tekmovanja. Še posebej je predsednik društva Emil Juvan čestital ekipama članov A in mladink, ki sta se uvrstili na državno tekmovanje. Poveljnik Andrej Jurič p5§ ocenil delo mladih gasilcev kot zelo pozitivno in v svojem poročiB^fe^zmtato^ 11. tekmovanj, katerih so se gasilci udeležili (med njimi uspešno tudi v Avstriji), navedel še druge aktivnosti gasilcev v preteklem lem. Ocenil je, da so ljudje v Lokovici dobro seznanjeni s požarno varnostjo in da so plan v preteklem lem dosegli 80 odstotno. Z gasilskim Na pomoč! se je uradni del končal in se prevesil v neuradnega, kjer so ob druženju s predstavniki drugih gasilskih društev rekli besedo ali dve o požarni varnosti in še o čem. M.K. SLS SOSTMJ POD NOVIM VODSTVOM Na redni konferenci, kije bila hkrati volilna, se je 12. marca v sejni sobi Občine Šoštanj zbralo precej članov Slovenske ljudske stranke, podružnice Šoštanj. Hkrati s predsedniki drugih občinskih odborov in predstavniki strank v občini Šoštanj so se konference udeležili tudi poslanec Jakob Presečnik, podpredsednik mladih SLS Slovenije Boštjan Pražnikar in župan občine Milan Kopušar. Poleg običajnih poročil je posebno poročilo o porabi sredstev iz občinskega proračuna v kmetijske namene za leto 1999 podal Matjan Jakob. Dosedanji predsednik stranke Boris Gomboc je v svojem poročilu poudaril aktivnosti in pomem- bnejše dosežke stranke v preteklem obdobju ter zaželel novemu vodstvu dobro delo. Na volitvah, ki so jih izvedli tajno, so člani odločali o novem predsedniku, trinajst članskem upravnem odboru ter tri članskem nadzornem odboru. Novi predsednik je postal Roman Kavšak, Id ga je volilo 20 članov, pred protikandidatom Francem Sovičem, katerega je volilo 17 članov. Roman Kavšak je predstavil organizacijsko shemo delovanja stranke v Šoštanju ter v svojem programu poudaril pomen kmetijske dejavnosti in delovanja mladih. MiKo Modro bela kronika Prerezani pnevmatiki Dne 7. 2. je na Policijsko postajo Velenje poklicala občanka iz Šoštanja in povedala, da je neznanec prerezal dve pnevmatiki na njenem vozilu. Policisti so pri ogledu dejanja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je dejanje storil I. P., ki se bo moral zagovarjati pri sodniku. Moški obležal na pločniku Dne 13.2. ob 21.25 uri je občan iz Šoštanja obvestil policiste, da že dalj časa na pločniku na Tekavčevi cesti leži neznan moški in ne vedo, kaj je z njim. Policisti so na kraju ugotovili, da je zaradi vinjenosti obnemogel občan M. M. iz Šoštanja. Zanj je poskrbela žena. Travniški požar v Gaberkah Dne 23. 2. smo bili obveščeni, da je prišlo do travniškega požara v kraju Gaberke. Policisti so ugotovili, da je zagorel travnik v bližini gozda, last Z. M. Vzrok požara je bila otroška igra. Pri tem so posredovali tudi gasilci GD Gaberke in preprečili, da bi zagorel gozd. Tatvina denarnice v ZD Šoštanj Dne 24.2. je občan D. Š. iz Šoštanja obvestil policiste, da mu je neznani storilec iz bunde, ki se je nahajala v čakalnici ZD, ukradel denarnico, med tem ko je bil na pregledu pri zdravniku. Za neznancem še poizvedujejo. Kršitelju začasno odvzeto vozilo Dne 1. 3. v popoldanskem času so policisti v Šoštanju ustavili voznika osebnega vozila, ki je pred tem kršil cestno prometne predpise in pri tem ugotovili, da gre za F. D. iz Šoštanja. Zaradi večkratnih kršitev v cestnem prometu so policisti začasno zasegli njegov osebni avtomobil, zagovarjati pa se bo moral tudi pri sodniku za prekrške. SMRTI V času od 14. 2. do 20. 3. so umrli Franjo KARLOVČEC, Florjan 185 Janko ŠTERBENK, Bele Vode 57a Ferdinand BRITOVŠEK, Topolšica 112 Fortunat BOŽIC, Lokovica 16 Ana REZONIČNIK, Skorno 41 KRSTI V februarju so bili krščeni TAJDA, BORUT, AMBROŽ. GAŠPER in v Belih Vodah TJAŠA. ŽELIJO SI NOV PRAPOR oštanjski odbor društva invalidov je s svojimi 300 člani gotovo med najštevilnejšimi, pa tudi najdejavnejšimi društvi v občini. Pred kratkim so imeli občni zbor, na katerem so pregledali dosežke v preteklem letu in podali načrte za naprej. Predsednik Tone Plesnik je prebral delovno poročilo in ob tem omenil, da bi s skupnimi močmi lahko zmogli še več, čeprav so vse zadane naloge iz prejšnjega plana tudi uresničili. Tudi za leto 2000 so izdelali obsežen načrt dela, ki med drugim vsebuje nakup novega prapora. V ta namen so naslovili že nekaj prošenj za donatorska in sponzorska sredstva. K razpravi po poročilih se je oglasil tudi župan Milan Kopušar, ki je poleg ostalih gostov prisostvoval zborovanju. Dejal je, da sredstev ni nikoli na pretek, gotovo pa bo pomoči prej deležen tisti, ki se tudi sam trudi zbrati denar, kar pa se pri tem društvu dobro izvaja. Iz poročila je bilo zaslediti, da dosledno pobirajo članarino, za kar gre zahvala skrbnim poverjenikom. Sicer pa bodo letos priredili tudi planinski izlet, športne igre, martinovanje, silvestrovanje s srečelovom, pravkar pa so v Zavodnjah praznovali dan žena in 40 mučenikov, ki so ga popestrili z zabavnim programom. Ker so člani Šoštanj skega odbora društva invalidov znani po svoji delavnosti, smo prepričani, da bodo načrtovane dejavnosti tudi uresničili. Marija Lebar VETERANI DRŽIJO BESEDO * o so ustanovili klub Moto veterani Šoštanj, so si člani med drugimi _____________ nalogami zadah tudi delo na človekoljubnem področju. Da njihove besede niso le prazne obljube, smo lahko videli te dni, ko so pomagali pri izdelavi ostrešja družini iz Stranic. Od avgusta lani, ko je bil klub ustanovljen, je to že tretja večja človekoljubna akcija. Tako so pomagali zgraditi ostrešje za novo hišo, ki so jo zajeli ognjem zublji ponoči, da so stanovalci komaj rešili gola življenja, sedaj pa so ostrešje naredili še družini, ki ji je požar uničil vse imetje pred nekaj tedni. Zlasti se je pri tem delu izkazal član kluba Rudi Premzl, sicer Mariborčan. O zadnji akciji so poročali nekateri večji slovenski mediji. Izpolnjujejo pa tudi drugo nalogo. Te dni so na osnovne šole poslali dopis, da skupaj z AMD avto šolo organizirajo tečaj cestno prometnih predpisov in praktični pouk za izpit H kategorije, to je za kolesa z motorjem do 50 ccm. Izpite lahko opravljajo mladi, ki bodo v letu 2000 izpolnili 14 let. Klub Moto veterani smo ustanovib med drugim z namenom, da bi bila naša mladina dobro vzgojena tudi v prometu in bi morda le bilo manj nesreč. Želimo, da bi imeli dobre učitelje in seveda tudi vzornike, ki bi jim lahko povedali kaj koristnega, predvsem pa varnega. Zato smo sklenili skupaj z AMD Velenje organizirati tečaj. Po opravljenem izpitu bomo priredili spretnostno vožnjo, tekmovanje o znanju cestno prometnih predpisov in še kaj. Vsi, ki bodo izpit uspešno opravih, pa imajo možnost, da se včlanijo v naš klub, saj smo ustanovili tudi sekcijo mladih, so povedali v klubu. Seveda pa njihova glavna dejavnost še vedno ostaja druženje voznikov in ljubiteljev starih vozil, za kar je veliko zanimanja. To potrjuje tudi število članstva, ki nenehno narašča. Marija Lebar ROLERO U HUMANOST * ultumi center Ivana Napotnika prireja ob materinskem dnevu 11. humanitarno prireditev Bolero. Prireditev bo 26. marca ob 19. uri v kulturnem domu v Velenju. Nastopali bodo: skupina za sodobni ples glasbene šole Velenje, Gordana Hleb, Jerneja Grebenšek, kvintet Dori, Tone Partljič, trio Domima, Ivica Serfezi in Ljupka Dimitrovska, ki so se honorarju odpovedali. Vstopnica s pomladanskim cvetom stane 1200 SIT. Čisti dohodek letošnje prireditve je namenjen humanitarnemu društvu HOSPIC. V času od 1. marca do 3. maja poteka pri Hospicu v Velenju izobraževanje prostovoljcev. Podrobneje smo program izobraževanja opisah v februarski številki. Vsi, ki jih to zanima, lahko pokličejo tel. številko 899 55 72, gospo Avberšek ah gospo Kortnik med 7. in 14. uro. M. K. 5» LET PEVSKEGA ZRORA DU ŠOŠTANJ P pevski zbor društva upokojencev Šoštanj slavi visoki jubilej - 50-letnico delovanja. Ob tem prirejajo slavnostni koncert 14. aprila, ob 19.30 uri v Kulturnem domu Šoštanj. Na svečanosti bodo sodelovali tudi pevci MePZ društva upokojencev Prevalje, za zvestobo pet, 15 in 25 let pa bodo šoštanj-ski pevci nagradili svoje člane z Gallusovim značkami. M. K. KRVODAJALCI, POZOR! «bmočno združenje Rdečega križa Velenje organizira v sodelovanju s krajevno organizacijo Ravne krvodajalsko akcijo 30. marca od 7. do 13. ure. Akcija bo potekala kot doslej v gostišču Pod klancem, kri pa je namenjena potrebam bolnice Celje. V mesecu marcu je OZ RK Velenje v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo krvi Ljubljana že organiziralo krvodajalsko akcijo na področju Šoštanja. Akcija je bila zelo uspešna, saj se je odvzema krvi udeležilo kar 152 krvodajalcev. v M- K. VESELO ZA ZENSKI PRAZNIK b dnevu žena in materinskem dnevu so krajevne skupnosti in društva organizirali številne prireditve, posvečene tema dvema praznikoma. Tako so proslavljali v Lajšah, Topolšici, Ravnah, Florjanu, Skornem in še kje. V Skornem je Turistično društvo organiziralo praznovanje pri Vrabičevih. Lep in prisrčen spored so pripravih tamkajšnji mladi, prireditve pa se je udeležil tudi predsednik KS Skorno -Florjan dr. Valter Pirtovšek, ki je povedal nekaj lepih misli otrokom ter čestital ženam, ki so od organizatorjev prejele nagelj v znak spoštovanja. Prijetno druženje so je nadaljevalo še pozno v noč in po taktih ansambla Lokoviški fantje se je vrtelo mlado in staro. M. L. SREČANJE BORCEV KO ŠOŠTANJ Krajevna organizacija zveze zborcev Šoštanj je imela občni zbor 17. marca v jedilnici OŠ Bibe Roecka. Kot je v uvodnem govoru prisotne pozdravil predsednik KO Maks Medved, je srečanje namenjeno bolj druženju in obujanju spominov, kakor pa zastavljanju velikih ciljev in nalog. Kljub temu so si člani (čez 90 v povprečni starosti 75 let) razdelili naloge in obveznosti. Skrb za ohranjanje obeležij NOB, organizacija daljšega izleta, priprava praznovanj in še kaj. Ob tej priliki so podelili plaketo ravnateljici OS Bibe Roecka Vidi Rudnik za njeno dolgoletno pomoč, zahvaljujejo pa se učencem obeh šol za prižiganje svečk ob spomenikih. Spregovoril je tudi Matjaž Natek, predstavnik Območne organizacije ZB. Sproščenemu vzdušju je prispeval nastop mladih učencev OŠ Bibe Roecka, ki so s pomočjo mentorjev prispevali krajši program. M. K. V SPOMIN NA XIV. DIVIZIJO Slovesnost v Osreških pečeh b 56-letnici hudih bojev XIV. divizije na področju Raven je bila 22. februarja spominska slovesnost pri spomeniku padlim v Osreških pečeh, kjer je pokopanih štirinajst padlih borcev. Spominu na vojne čase so se kljub delovnemu dnevu poklonih številni udeleženci. Iz kulturnega programa, Id so ga oblikovah učenci OŠ Ravne, člani KUD Ravne ter govorniki, je bilo čutiti duha zavedanja žrtev in pomembnosti narodnoosvobodilnega boja. Še posebej je bilo to razvidno iz govora predsednika 00 ZB NOV Velenje Jožefa Povšeta, ki je zbrane opomnil, da če ne bi bilo junaških fantov in deklet, slovenskih partizanov, rodoljubov, danes tudi Janezi ne bi bili več Janezi. Njegovim besedam sta se pridružila Lojze Dolničar, predsednik Odbora XIV. divizije in njen udeleženec, in predstavnik ZB Ravne Franc Hudomal. Zbrane je nagovoril župan občine Šoštanj Milan Kopušar, kije mladim rodovom naložil ceniti vrednote pridobljene v času vojne. Spominsko slovesnost so zbrani zaokrožili ob druženju in obujanju spominov. M. K. Z VARČEVANJEM V VARNEJŠO PRIHODNOST VASE ZELJE NAJ POSTANEJO RESNIČNOST. Ključ do njihovih uresničitev je v: ■ modrem varčevanju ' rentnem varčevanju - srebrnem varčevanju Po dopolnjenih treh letih varčevanja imate možnost najeti ugodnejše posojilo za nepremičnine. Vabimo Vas v naše poslovalnice. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke CE SE S SRCEM KUHA... lavica in Milan Kotnik sta se spoznala leta 1972 v Velenju, ko je ona delala na RSC-ju, on pa je bil rudar. Začela sta razmišljati o skupni bodočnosti. Ker je bila gospa Slavica po poklicu gostinka, sta sklenila, da svojo poklicno pot prilagodita temu. Leta 1978 sta vzela v najem gostilno “Pri Ješovniku” pod Goricami (hiša sedaj ne stoji več) in delala v njej do leta 1985, ko sta jo zaprla. Pravzaprav se je z gostinstvom več ukvarjala gospa, Milan pa je imel veliko dela s svojim avtoprevozniškim podjetjem. Med tem sta v Ravnah kupila zemljišče in leta 1980 pričela z gradnjo hiše. Načrti so bili prilagojeni njuni dejavnosti in tako sta 27. julija leta 1986 prvič odprla gostinske prostore gostom. Dober glas seže v deveto vas, pravi slovenski pregovor. Tako se je tudi o izvrstni hrani in obilnih obrokih gostišča Pod klancem kmalu slišalo po bližnji in daljni okolici. Slavica vodi kuhinjo, Milan pa rad pristopi h gostom, da se prepriča, če je vse v redu. Pomembno se nam zdi, da je vzdušje domače in prijetno, saj je gotovo najboljša reklama zadovoljen gost, ki se bo še vračal in pripeljal še prijatelje. V našem objektu lahko ponudimo prostor skupaj 200 osebam, od tega je 40 sedežev na terasi. Zlasti je pri mis primemo za večje zaključene družbe ob raznih slovesnih priložnostih, kot so poroke, družinska praznovanja ali pa birme. Naj ob tem povem, da imamo za letošnjo birmo prostore rezervirane že od novembra. Pri nas se radi oglasijo tudi avtobusi z izletniki, tudi iz mojega domačega Prekmurja, nam je povedala gospa Slavica. Vsako leto dvakrat Rdeči križ Slovenije v njihovih prostorih izvaja krvodajalske akcije. Da bi bila ponudita popolna, imajo v svoji hiši tudi trgovino, ki je mnogim Ravenčanom olajšala nakup živil. Tudi posel z avtoprevozništvom še vedno dobro teče, zato Milan Kotnik razmišlja o širitvi. V obeh podjetjih je sedaj zaposlenih skupaj 9 ljudi. Med njimi je sin, ki včasih pomaga mami v gostinstvu, včasih pa očetu pri prevozništvu. Tudi hčerka dela v podjetju in sicer v Šoštanju, kjer imajo še en gostinski objekt, bife Klanček. Naši gostje prihajajo res od vsepovsod. Tako smo že gostih Svede, Švicarje, Nizozemce. Koje v Velenju Pikin festival, pride k nam po več avtobusov gostov. Pri nas so se oglasili tud tako znani gostje, kot so gospod Peterle, Bizjak, Rop, Rožič, škof Smej. To so sicer zveneča imem, a naj poudarim, da je nam vsak gost enako drag in se za vsakega potrudim. Tudi za bodočnost se ne bojijo. Sin in hči bosta ostala v enem ali drugem podjetju, saj imata na izbiro možnosti v gostinstvu, trgovini ali avto-prevozništvu. Kot smo že omenili, bodo dejavnost prevozništva širili. V načrtu pa imajo, da v kratkem v Šoštanju odprejo restavracijo s ponudim prehrane. Res je, da je treba delati od jutra do večera in v glavi nosiš skrbi ali probleme še ponoči, a s skupnimi močmi to pač zmoremo, saj nas naše delo veseli! pravi za konec Milan Kotnik. Marija Lebar KULTURA LE PREDI, DEKLE, PREDI • •• Zavodnjah so se tamkajšnje organizacije odločile organizirati večer starih običajev. Kar je pred desetletji predstavljalo način življenja, je zdaj le še tradicija. Da pa je tradicija še kako živa in da ljudje še pomnijo čase, ko se je življenje vrtelo čez leto po njivah in travnikih, pozimi pa okrog tople krušne peči, so pokazali v Zavodnjah 26. februarja. Najmlajši so prikazali življenje na kmetih z besedo. Polna dvorana je navdušeno ploskala najmlajšim, ki so pod vodstvom Suzane Speglič pripravili res lep in predvsem prisrčen kulturni program. Svoje je prispevala tudi gospa Ana Meža s svojo poezijo. Zatem so oder zasedli domačini, ki so poleg spretnih rok prinesli še kolovrate, krtače, škarje, nožiče... in pripeljali zraven čisto pravo, živo ovco. Ne bi se dalo reči, kdo je boljši, kdo spretnejši, kdo bo spletel lepši koš, katera napredla bolj tanko nit. Ovca je bila v trenutku ostrižena, volna skrtačena, tu je pel kolovrat, volna se je zvijala v klopke, tam je pod spretnimi prsti nastajala cajna. Po prostoru je odmevala prešerna pesem in ljudi je preveval tisti domači občutek miru in topline. Se kruh na mizi je dišal po stari, dobri krušni peči. Prikaz je bil tako živ, da je marsikomu obudil lepe spomine na stare čase in ne moremo trditi, da se jih komu ni zahotelo nazaj. MiKo SE 0 MLINSKIH CESTAH IT a kmetiji VržLšnik je bilo 10. marca V srečanje županov Šoštanja, Črne, 11 Šmartnega ob Paki, Slovenj Gradca, Mislinje in Mozirja. Na povabilo domačina Janka Stakneta se je sestanka udeležil tudi Stane Bizjak, predstavnik Ministrstva za drobno gosjiodarstvo in turizem. Skupno so pregledali idejni projekt Mlinskih cest in se odločili za sodelovanje pod skupnim geslom Dežela mlinov, žag ulicijank in starih kast. Ideja ni nova. O njej smo pisali avgusta lani. 42 mlinov je [»opisala Turistična zveza občine Šoštanj. Izdelava idejnega projekta je bila v rokah Alp-Peca pod vodstvom Primoža Vodovnika, ki je razgrnil projekt, ki predvideva štiri sklope. Označbo glavne trase, predstavitev ponudbe, pomoč in svetovanje, uspsabljanje in promocijo. V petek je bilo razširjeno srečanje, saj se tudi predstavniki drugih regij navdušujejo za sodelovanje ter razvoj turizma. Stane Bizjak je nakazal možnost, da projekt podpre tudi ministrstvo, če bo prepoznaven in ga l»odo podprle lokalne skupnosti. Projekt je namenjen oživitvi turizma ter razvoju slovenskega podeželja, sredstva pa zaradi mednarodnega sodelovanja pričakujejo iz programov Evropske unije. M. K. Ob izidu kasete in CD-ja è glasbo med prijatelje se imenuje samostojni projekt dveh pevcev ansambla Šaleški fantje Boštjana Dermola in Maje Lesjak. Kaseta in zgoščenka, na katerih se narodnozabavna glasba prepleta s pop-rockom, sta nastali v sodelovanju s Stankom Plevnikom in ob finančni podpori podjetja Fori, d.o.o. Kaseta je zanimiva zaradi besedil in melodij, ki govorijo o upanju, hrepenenju in ljubezni, in je po predstavitvi na radiu že dosegla veliko odmevnost. Nekaj skladbic je še posebno nežno in umirjeno zvenečih in kdor pozna Boštjana Dermola, ga zlahka prepozna v njih. Saj ne, da bi bil sam kakšna osamljena ali trpeča duša; ravno nasprotno, radoživ in iskriv ter družaben je, a njegova besedila in lep glas naredita svoje. V duetu z Majo vneseta v narodnozabavne skladbe pridih mladostne energije, samostojne skladbe in priredbe Boštjana Dermola pa obetajo novo ime na glasbeni sceni. Zakaj tudi ne. Boštjan je še zelo mlad, v maju 1978. leta se je rodil v glasbeno nadarjeni družini v Lokovici. Poleg dobre domače vzgoje, so ga vzgajali še učitelji Kajuhove šole ter profesorji glasbene šole, kjer je zbral skupaj šest let harmonike in šest let fagota poleg solo petja in seveda brenkanja kitare - tako za sproti. Fant je odraščal, srednja šola in zdaj višja strokovna šola, smer elektronika, sta prinesli v njegovo življenje nove ambicije. Prvi bend je nastal v njegovih srednješolskih letih; tako bolj zase so igrali fantje v Šoštanju. Nič resnega, nič velikega, da pa je Boštjan lahko srečen na svoj žalosten način, je dokazal z zmago na karaokah leta 95 v Velenju. Nato ga je v svoj ansambel kmalu povabil Franc Žerdoner kot pevca, zdaj pa igra tu kitaro, klaviature in bas kitaro. Ansambel Šaleški fantje praznuje letos 30 let in bo nekje v juniju pripravil dobrodelni koncert v Beli dvorani, ki se ga bo udeležil tudi Slavko Avsenik. Boštjan v letošnjem letu ne načrtuje kaj posebnega. Nastopi s Šaleškimi fanti ter v duetu z Majo, (ki KJE JE MEJA V nedeljo, 12. marca, je v Gaberkah gostovalo Kulturno društvo Zibika z veseloigro Kje je meja. Igra je bila odlično odigrana in nas je vse spravila v dobro voljo. V igri, ki je govorila o sporu med sosedoma zaradi meje ter o ljubezni in na koncu še o zdravi ženski pameti, ki je pripomogla k razrešitvi spora, je videti veliko resnice. Koliko hude krvi in jeze je lahko zaradi konca zemlje. Igra se je končala srečno, v prid obeh sosedov ter tudi zaljubljenih src. Menim, da si zaslužijo pohvalo tako Gaberke kakor Zbika, saj so po toliko letih še vedno dobri prijatelji in ohranjajo obojestransko vez. Predsednica Kulturnega društva Zibika je obljubila, da se naslednje leto spet vidimo. M. L. M LJUBITELJE JAZZA Max klub v sodelovanju s Kulturnim centrom Ivana Napotnika vabi na 2. Max jazz festival, ki se bo začel 26. marca in trajal do 2. aprila. Slovenskemu občinstvu se bodo predstavili izvajalci letošnjega zagrebškega festivala Springtime Jazz Feever, nastopili bodo udeleženci letošnje mednarodne šole jazza, na zaključnem koncertu v Domu kulture v Velenju pa bo nastopil Big Band RTV Slovenije z Alenko Godec. Program festivala: 26JL A1 Grey Quintet (Max club) 27.3. Dominik Kranjčan kvartet (Max club) 28JL Alvin Queen Trio & Peter King (Max club) 29JL B.P. Club All (velika dvorana 30.3. Max Club Clinic (Max 2. 4. Big Band RTV Slovenije z Alenko Godec (Dom kulture Velenje) je, mimogrede, tudi njegovo dekle - toliko za oboževalke), samostojni nastopi, kamor ga precej vabijo, ter seveda sodelovanje z Akademskim pevskim zborom. In še ob sobotah ga bomo lahko poslušali na frekvencah Radia Velenje. Živi z glasbo in za glasbo, saj posluša vse zvrsti. Kljub temu pa je tudi trdno na tleh. In tudi o zavitih poteh življenja zna spregovoriti. Da si lahko zdaj na vrhu, nato pa na tleh, mu je znano. Zato tudi ne prisega na hitre vzpone, pa naj bodo v glasbi ali vsakdanjem življenju. MiKo VFL0IUMI! SE DOBRO ZABAVAJO V baraki se je spet nekaj dogajalo. Pardon, v domu krajanov KS Skorno - Florjan. Neutrudno Športno kulturno društvo Mačji kamen je v zadnjem času organiziralo dve predstavi. Prvič so plakati vabili na uprizoritev igre ISiti tat ne more pošteno krasti, v izvedbi dramske skupine Kulturnega društva Nagelj iz Lepe njive, konec februarja. Cez sto gledalcev se je zabavalo ob igri, ki jo je napisal Dario Fo in priredil Bert Savodnik. Drugič pa so gledalci 12. marca ob pristnem šmihevskem dialektu spoznavali zagate na Gosposki kmetiji v izvedbi Kulturne skupine Rovtar iz Šmihela nad Mozirjem. Igro je napisal Štefan Jarko in jo režiral Anton Acman st. Predstavo je spet obiskalo veliko gledalcev, čeprav je bilo vreme kot nalašč za nedeljski sprehod. Vse kaže, da so se te vrste prireditev v Florjanu dobro prijele. MiKo Knjižni kotiček KMALU SELITEV V UVE PRDSTDRE V knjižnici Šoštanj so v prvih mesecih letošnjega leta pregledali, kako so poslovali v letu 1999. Tako so v lanskem letu kupili 1194 enot knjižnega gradiva, od tega 440 za mladino. V letu 1999 si je 5622 bralcev izposodilo 15070 knjig. V anketi, ki so jo opravili ob koncu leta, so se bralci v svojih odgovorih na vprašanje o odpiralnem času odločili, naj le-ta ostane tak, kot je. Želijo pa si čimprejšnjo selitev v nove prostore, več dejavnosti, ure pravljic, predstavitve novih knjig in njihovih avtorjev itd. Skratka več dogajanja v knjižnici, kar je zdaj onemogočeno zaradi prostorske stiske. Zdaj pa še o tem, kaj je novega na knjižnih policah! Nobelov nagrajenec Jose Sarainaga nas v romanu Zapiski o samostanu popelje na Portugalsko v času inkvizicije in verske nestrpnosti, ljubezni in odrekanja. Klub golili pesti Chucha Palahniuka ima sedem pravil. Eno od teh glasi: Če si prvič v klubu, se moraš boriti. Rihard v Bangkoku po naključju odkrije zemljevid skrivnostnega otočka. S francoskim parom se odpravi na iskanje skrivnostnega raja in pustolovščini naproti v romanu Aloxa Garlanda Obala. Kako se je težko naučiti umetnosti upanja, nam govori Marinka Fritz Kunc v romanu Zbogom, prijatelj moj. Za ljubitelje poezije pa pesmi Neže Maurer v pesniški zbirki Igra za življenje. Mlajši bralci so se v tem mesecu veselo lotili branja knjig iz zbirke Kurja polt. Marjana Borata Marinšek ČETRTEK, 23. MAREC 2(1111) STRM i V S 1 p ( ) R 1 r PETNAJST LET ČRNO BELIH POLJ T ŠOŠTANJU ahovski klub Šoštanj praznuje petnajsto leto delovanja. V ta namen so 19. marca organizirali turnir, ki je pritegnil 53 ljubiteljev šaha iz vse Slovenije. Se prej se je pripravljalni odbor sestal v gostišču Grudnik, tako kot pred petnajstimi leti. Iz takratnega zapisnika je razvidno, da sojm ustanovitvi kluba sodelovali Grega Rupnik, Drago Šumnik - Luka, Danilo Zajc, Janko Plevnik, Toni Ravnjak, Slavko Polenik ter predstavnik ŠK Velenje Drago Kristan. Med ustanovitelji je bil tudi Stane Grudnik kot sponzor ter tudi kot enakovreden partner pri igri. Takratni plan je zajemal tekmovanja po planu Šahovske zveze Slovenije, tekmovanja v organizaciji šahovske sekcije in propagandni turnir. V teh petnajstih letih so dosegli veliko uspehov in v vitrino, če bi šoštanjski šahisti imeli svoj prostor, kar je njihova velika želja, bi lahko postavili petnajst pokalov ter drugih priznanj. Lani so tekmovanja zaključili s tretjim mestom v tretji državni ligi. Na turnirju v nedeljo, 19. marca, so se pomerili tekmovalci po švicarskem sistemu. Za najboljše so pripravili tudi deset nagrad in še nagrade presenečenja. V otvoritvenem govoru je predsednik kluba Gregor Rupnik pozdravil navzoče, svečanim besedam pa sta se pridružila tudi Rajko Zaleznik, predstavnik Turistične zveze občine Šoštanj ter predsednica KS Šoštanj Cvetka Tinauer, ki je ustanovnima članoma kluba Gregorju Rupniku ter Dragu Šumnik - Luki podelila tudi priznanje krajevne skupnosti. V tekmovanju, ki je trajalo od 9. do 14. ure, je v močni konkurenci zmagal mojster FIDE Oskar Orel s 6. točkami. Z ravno tako 6. točkami, vendar slabšim rezultatom po Bucholzu je bil drugi Milan Lesjak. Tretje mesto je s 5.5 točkami je osvojil Vladimir Ivačič. Najboljši Šoštanjčan je bil na 14. mestu Drago Šumnik - Luka s 4.5 točkami. MiKo ELEKTRA SESTA V 1. B SKL ošarkarji Elektre so sezono zaključili na šestem mestu 1. B SKL s polovičnim uspehom, saj so v dvaindvajsetih krogih enajstkrat zmagali in prav tolikokrat tudi izgubili. Začeli pa so zelo slabo, saj so po prvih devetih kolih le dvakrat zmagali. V osmem krogu so se odločili za zamenjavo trenerja, namesto Vezjaka je prišel Luthar, stvari so se obrnile na bolje in Elektri se je z dna lestvice uspelo povzpeti na njeno sredino. Sezono pa je Elektra zaključila s tremi zaporednimi zmagami in tako nekoliko popravila slab vtis z začetka. V 19. kolu so Šoštanjčani gostovali v Šentjurju in visoko izgubili - s 113:84. Domačini so bili celotno srečanje boljši nasprotnik. Ob polčasu je njihova prednost znašala osem točk, nato pa so na začetku drugega dela povedli za 15 in svojo prednost do konca le še povečevali. V naslednjem kolu je v Šoštanju ekipa Radovljice visoko izgubila. Že v prvi minuti se je pri Elektri poškodoval Muharem Vugdalič. Zamenjal ga je takrat izredno razpoloženi Andrej Božič, ki je dosegel kar 32 točk, kar je ob pomoči soigralcev zadostovalo za zmago s 74:57. Zelo razpoložen je bil Božič tudi v predzadnjem kolu v Ljubljani, ko je Elektra igrala proti mladi ekipi Uniona Olimpije. Za Ljubljančane je bila ta tekma zadnja priložnost, da si zagotovijo obstanek v ligi, zato so tudi silovito začeli in povedli z 11:0, vendar so košarkarji Elektre v nadaljevanju uspeli obrniti tekmo sebi v prid in zmagali s 76:79. V zadnji tekmi sezone pa so šoštanjski košarkarji premagali ekipo iz Hrastnika. Čeprav sta si obe ekipi že pred to tekmo zagotovili obstanek v ligi, je bila tekma zelo izenačena in borbena. Ob odsotnosti še vedno poškodovanega Vugdaliča in Zupanca so pri Elektri točke dosegli le štirje igralci. Največ, kar 31, Rizman. Najbolj učinkovit v minuli sezoni pri Elektri je bil Andrej Božič s 397 točkami, le dve točki manj pa je dosegel Vladimir Rizman, torej 395. Oba sta dosegla točke na vseh tekmah sezone. Edini, ki se je poleg njiju med strelce vpisal prav na vseh dvaindvajsetih tekmah, je Matej Grešnik s 235 točkami. Tjaša Rehar PLANINSKE NOVICE ogoče kdo misli, da so člani Planinskega društva Šoštanj v tem času zaradi snega v gorah neaktivni! A to napačno mišljenje iz leta v leto bolje razbijajo, saj poskušajo biti aktivni skozi vse leto. In ravno v celoletni aktivnosti in pestri paleti dogajanj je tisto bistvo našega delovanja, ki te prej ab slej skoraj popolnoma zasvoji. Kot droga! A v pozitivnem smislu. Torej, pri planincih se marsikaj dogaja: - prvo nedeljo v marcu so izvedb 7. pohod po Trški poti okob Šoštanj, katerega se je udeležilo 56 pohodnikov. A ta pohod je bil poseben zato, ker je na ta dan izšla tudi nova zloženka po “Trški poti okob Šoštanja”. - še en velik projekt na propagandnem področju so uspeb uresničiti in to je izid internega časopisa Planinski popotnik, ki že kar krepko presega meje internosti. - marec in april sta meseca občnih zborov društev in tudi planinci ne morejo brez tega. Tako se je 11. marca v dvorani gasilskega doma zbralo veliko ljubiteljev gora, ki so razpravljati o delu društva. Vse bolj se potrjuje, da je občni zbor PD Šoštanj bolj družaben kot funkcionarski dogodek. - mladi so zadnji vikend v februarju izvedb prvo snežkovanje na Koči na Travniku (PD Ljubno ob Savinji). Zimskih radosti ni primanjkovalo in tudi časa ni bilo na pretek. Vsekakor je bilo cool (pa ne v pravem pomenu te besede)! - vedno večje zanimanje med člani je za planinska orientacijska tekmovanja, ki se jih lahko udeleži prav vsak. In tudi naši so se jih, m sicer 11. marca, ko so planinci iz Rečice ob Savinji pripraviti zadnje tekmovanje v tej sezoni. Naša mladinska ekipa se je uvrstila na državno tekmovanje. Vse čestitke! - ker so mladi zasvojeni z novimi tehnologijami, jim tudi internet ni tuj. Člani mladinskega odseka pod vodstvom Sama Srebemjaka pripravljajo celovite spletne strani društva. Seveda gradijo na izkušnjah spletnih strani mladinskega odseka PD Šoštanj (http://mypage.goplay.com/mopd-sostanj/). In uvedb so še eno novost in sicer elektronsko pošto našega društva: PD-Sostanj@mail.com. Veseb bodo vsakršnih pripomb, mnenj, predlogov! - ob vsem tem delu seveda niso pozabiti na hribe, ki so stalnica. Tako bodo v nedeljo, 26. marca, izvedb prvi turno smučarski izlet društva na Veliki vrh (2110 m) na Dleskovški planoti. Prijave do četrtka, 23. marca, v cvethčami Nahtigal. Vodita Bojan Rotovnik in Matjaž Hafner iz PD Škofja Loka. - še en “ta prav” zimski izlet bodo izvedb 8. in 9. aprila na Ojstrico (2350 m). Za vse, ki so vajeni težjih zimskih tur, je rok prijav 6. april 2000. Vabljeni! Vsem bralkam in bralcem želimo mnogo lepih trenutkov in varen korak, kjerkoli že ta stopa! Bojan Rotovnik M PRVEM MESTU DRUŽINA... IN SPORT! j olando Belavič večina Šoštanjčanov pozna po tem, da je lastnica optike na Trgu bratov Mravljak. Znana pa je tudi po svojem športnem udejstvovanju. Leta 1997 je osvojila laskavi naslov športnice leta velenjske športne zveze v kategoriji invalidski šport, leta 1999 pa je v isti kategoriji dosegla 2. mesto. Jolanda je članica Medobčinskega društva invalidov Velenje, odbor Šoštanj. Kakšni so bili začetki vaše športne kariere? Imela sem prirojen izpah kolka, ki pa me ni oviral. V puberteti pa so se pričele težave. Vendar je bil to tudi čas, ko me je začel šport vse bolj zanimati. Oče je navdušen športnik in je doma s prijatelji vedno igral namizni tenis. Kar precej truda me je stalo, da sem prepričala koga, da je zaigral z menoj. Z vajo in vztrajnostjo pa je moje igranje napredovalo. Ob tem povejmo, da je Jolandin oče Tone Leber, ki je pri odboru invalidov Šoštanj referent za šport, je predsednik namiznoteniškega kluba Spin in tudi sicer zavzet športnik. S 15. leti sem eno leto trenirala pri Eri. h invalidskim športom ukvarjam približno 12 let. Najprej sem igrala samo namizni tenis, sedaj pa tekmujem tudi v plavanju in rally-ju. V namiznem tenisu imam nekaj dobrih rezultatov, tako v rekreacijski ligi Gorenje 2. mesto. Z ekipo Medobčinskega društva invalidov pa nismo bile nikoli niže kot tretje, skupaj z moško ekipo pa smo bili državni prvaki. Na računalniški lestvici Slovenije za sezono 1999/2000 posamezno sem v veteranski kategoriji dosegla drugo mesto, v dvojicah pa prvo mesto. Za to lestvico je na leto pet do šest turnirjev po vsej Sloveniji. Kako pa je s treningi in stroški za potovanja? Sedaj treniram s klubom Spin v Topolšici, seveda porabim kar precej časa, a to mi je v veselje. Nekaj denarja se sicer dobi, če pa ti je šport v veselje, rad tudi sam kaj prispevaš. Lahko rečem, da se velikokrat veselim športnih prireditev v raznih krajih, saj se ponovno srečam z se znanci in običajno vlada na teh prireditvah vedro vzdušje. Ali tekmujete tudi na mednarodnih prireditvah? Ravno sedaj smo imeli namen potovati v Kanado na veteransko prvenstvo, pa smo izvedeli, da je najnižja starost 40 let in smo torej “premladi”. Lani smo tekmovali na Madžarskem, kjer sem v svoji kategoriji invalidov dosegla 1. mesto, v kategoriji “open”, kjer sodelujejo vsi, pa 3. mesto. Omenili ste tudi plavanje in rally. Z rallyem se ukvarjam zadnjih 6 let. Sem vodja ženske ekipe pri MEO invalidov Velenje. To je kategorija turistični rally. Pri tekmovanju se upoštevajo omejitve in prometni predpisi, tekmujemo pa iz spretnostne vožnje, pikada, streljanja in kegljanja. Ekipa tudi v slovenskem merilu dosega najboljše rezultate, tako smo bili dvakrat tretji, dvakrat drugi, dvakrat prvi. S plavanjem sem se bolj intenzivno začela ukvarjati zadnje leto. Tekmovala sem na državnem prvenstvu invalidov in dosegla na 50 m prsno 2. mesto, na 50 m hrbtno pa 1. mesto. Našteli ste nekaj res vrhunskih rezultatov, kako usklajujete svojo športno dejavnost z družinskim življenjem? Ali gresta tudi vaša otroka po vaših stopinjah? Res imam srečo, da mož kaže veliko razumevanja za mojo dejavnost. Sina in hčer sem kmalu navadila na precejšnjo samostojnost, saj mi kot zaposleni ženski in športnici res ne preostaja veliko časa. Zaenkrat še nista pokazala kakšnega posebnega zanimanja, vendar pa je časa še dovolj, saj za šport nisi nikoli prestar. Seveda je družina na prvem mestu, a z razumevanjem vseh, se da to uskladiti. Kako pa se počutite kot športnica invalidka? Pravzaprav me kot invalidko zdravi čisto v redu sprejemajo. Lahko bi rekla, da naletim na več predsodkov, če kot ženska tekmujem med moškimi, a že po prvih minutah tekme to hitro mine, saj je takrat pomembno, kaj znaš in ne kdo si! Marija Lebar DOBRI ZAČETKI MLADIH, ODLIČNI REZULTATI STAREJŠIH Namizno teniški klub SPIN močen v slovenskem prostoru ričela se je liga mladih, kjer tekmujejo tudi mladi člani Spina. Prvi krog tekmovanja je bil v Muti, kjer so osvojili tri točke in tako izboljšali lanski rezultat. Udeležili so se tudi tekmovanja v Murski Soboti in Kranju, kjer je točke osvojila Ivana Zera. S tem je prepoznaven napredek mladih tekmovalcev. ? Gajšek pa sedmo; skupaj sta bila v dvojicah druga. V konkurenci od 40 do 50 let je Spasoje Tešanovič osvojil 3. mesto, v konkurenci od 50 do 60 let pa Tone Leber 9. mesto, prav tako Ivan Žlender v konkurenci od 60 do 65 let. Odlično se je odrezal Janko Novak, ki je v konkurenci moških od 65 do 70 let osvojil 2. mesto. Ob koncu naj zaželimo veliko športne sreče vsem članom, ki se bodo 8. aprila udeležili državnega prvenstva veteranov v Škofji Loki. Člani so se udeležili tekmovanja v Hrastniku, kjer je bil organiziran pokal za rudarsko svetilko in osvojili 4. in 6. mesto. Odlično jim je uspel tudi turnir v Novi cerkvi pri Vojniku, saj so se uvrstili od prvega do četrtega mesta. Prvo mesto Jolanda Belavič, drugo Franc Fajdiga, tretje Tone Leber in četrto Janko Novak. Končala se je liga krajev ob Savi in Savinji, kjer so naši člani že drugič zapored osvojili prvo mesto brez izgubljene tekme. Prav tako se je 11. marca v Ajdovščini končala računalniška liga amaterjev Slovenije za leto 1999/2000, na kateri je Jolanda Belavič v konkurenci žensk do 40 let osvojila skupno 2. mesto, v dvojicah pa prvo. V ženski konkurenci nad 40 let je Irena Klosternik osvojila 6. mesto. V konkurenci moških do 40 let je Ivan Zera dosegel 3. mesto, Zoran Tone Leber NTKSP1N Vili l\li KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE S 5. REDNEGA OBČNEGA ZBORA STROJNEGA KROŽKA ŠALEŠKA DOLINA Ronec februarja so se na 5. rednem obenem zboru zbrali člani Združenja za medsosedsko pomoč - strojnega krožka Šaleška dolina. Društvo šteje 83 članov, vsako leto pa se jim pridruži še kakšen. V letu 1999 se je za pristop k društvu odločilo 13 novih članov. Predsednik Strojnega krožka Silvo Mežnar je v poročilu o opravljenem delu v letu 1999 ugotovil, da je krožek zastavljeni program dela za leto 1999 v celoti realiziral. Poskrbljeno je bilo za izobraževanje članov. Organizirani sta bili dve predavanji in sicer je mag. Marjan Dolenšek predstavil novosti v zakonu o cestnih predpisih ter davek na dodano vrednost, predstavniki Petrola pa so predstavili uporabo maziv pri vzdrževanju kmetijske mehanizacije. Prek celega leta je potekalo sodelovanje z Zvezo strojnih krožkov Slovenije, predvsem v smislu informiranja o novostih in akcijah zveze, strojni krožek pa je o tem obveščal tudi svoje člane. Poskrbljeno je bilo za oskrbo članov z zaščitno obleko in promocijskim materialom. Ekipa Strojnega krožka se je udeležila regijskega in državnega tekmovanja oračev in dosegla 11. mesto. V jeseni so se člani udeležili strokovne ekskurzije v Avstrijo. Obiskali so kmetijski sejem v Riedu, kjer so se seznanili z novostmi in spremembami na področju kmetijstva, ki jih je v Avstriji povzročil vstop v EU. Na poti proti domu so obiskali še eno izmed večjih avstrijskih kmetij, ki se ukvarja z rejo krav molznic. Pred pričetkom zime so potekali pogovori o organiziranju čiščenja cest v okviru strojnega krožka, vendar je prišlo do zapletov, saj naj bi člani strojnega krožka nudili strojne usluge brez obdavčitve le drugim kmetom. Zveza strojnih krožkov si prizadeva, da bi na področju opravljanja komunalnih del prišlo do sprememb. Upamo, da bodo uveljavljene že v tem letu. Za vzgled pri tem so strojni krožki v Avstriji, ki so dosegli dogovor, da lahko opravljajo večino komunalnih del, organizirali pa so tudi že pomoč pri delu na kmetiji v primeru bolezni ali v času dopustov. Najbolj odmevna prireditev, ki jo je Strojni krožek Šaleška dolina organiziral v decembru, je bila predstavitev odvzemal-nikov silaže. Prireditev je obiskalo veliko kmetov iz različnih krajev Slovenije in s tem je bil cilj o informiranju kmetov o ponudbi odvzemalnikov silaže na slovenskem trgu dosežen. V letu 2000 bodo še naprej potekale aktivnosti za pridobivanje novih članov, ki bodo tudi nudili usluge drugim kmetom. Na ta način se obstoječa kmetijska mehanizacija in delovna sila na kmetijah še bolje izkoristi. Zelje pa so tudi, da bi bil teren Šaleške doline čim bolje pokrit z nudenjem strojnih uslug. Prav tako bo potekalo sprotno informiranje članov o novostih, oskrba članov z delovno obleko, organizirana bo strokovna ekskurzija. Pripravili bodo katalog ponudbe strojnih uslug in organizirali predavanje o uporabi biomase. V tem letu bodo pripravili še predstavitev strojev za spravilo krme s hribovitih travnikov in predstavitev pravilnega oranja njiv. Lidija Diklič, kmet. inž. Utrinek s sejma kmetijske mehanizacije mTEkunoo N/ ŽIVLJENJE ŽIVAHNO NA TURISTIČNEM PODROČJU 0 ačetek leta je bil čas za pregled dela tudi v Turistični zvezi občine Šoštanj. Po obširnem poročilu o delu in aktivnostih je na letnem srečanju svoj odstop naznanila predsednica Majda Menih. V marcu je njeno funkcijo prevzel pomočnik direktorice Term Topolšica Ivan Tanšek, po poklicu pravnik. Turistična društva Skorno, Lajše, Šoštanj, Topolšica in Topolšica - podeželje so v začetku leta 1997 izstopila iz TZ Velenje in ustanovila Turistično zvezo občine Šoštanj (TZOŠ). Temu je botrovala predvsem želja, da bi bila TZOŠ sooblikovalka turistične ponudbe, predvsem pa povezovalni člen na področju informiranja in promocije, skratka eden med subjekti na turističnem trgu našega prostora. Ustanovitev TZOŠ nikakor ni pomenila zapiranja v lokalne okvire, saj Šaleška dolina še naprej ostaja zaokroženo turistično območje. Kljub temu, da prednostni cilj TZOŠ ni bil organizacija prireditev, so se v kratkem času obstoja zvrstile naslednje: predstavitev občine Šoštanj na internetu, sodelo-vanje pri organizaciji območnega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava, večer TZOŠ ob svetovnem dnevu turizma in podelitev priznanj kmetijam, ki so sodelovale v akciji Vzorno urejena kmetija Šaleške doline, Mihaelov sejem, TZOŠ je sodelovala na Veselju ob Toplici in pri projektu Prepoznavnost mojega kraja na Velenjskem gradu in drugih. Dvakrat je TZOŠ izdala zloženko Poletje je čas za doživetja, ki so jo prejela vsa gospodinjstva v občini, v maju 1999 pa tudi prvi prospekt občine Šoštanj. V Lipovem listu novembra 1999 je bila v njeni organizaciji predstavljena občina Šoštanj. Pomembna je tudi vključitev v projekt Mlinske ceste, za kar je bilo popisanih 42 mlinov v smeri Črna na Koroškem. Omeniti velja še udeležbo na republiškem posvetu Turizem - razvojna možnost podeželja v oktobru 1999, saj je podeželje naše občine kmetijsko izredno razvito in ga bo nujno oblikovati kot sestavni del turistične ponudbe. Oglašali so se tudi v Listu in vabili k sodelovanju v projektu Slovenska kulinarika in vino v turizmu 1999/2000. Stalna prizadevanja TZOŠ veljajo zaščiti zapuščine naše kulturne, naravne in obrtne tradicije. V letu 1997, ki je bilo razglašeno za leto kulture v turizmu, so želeli zaščititi zapuščino kiparja Napotnika v Zavodnjah, kar ostaja naloga tudi v bodoče. Nujno je nadaljevati začete aktivnosti za revitalizacijo kovačije v Gaberkah, za dokončno ureditev in popularizacijo Mornove zijalke, Forhteneka na Pristavi, Martinčevega mlina v Lajšah in Slivnikovega kmečkega dvorca v Zavodnjah. TZOŠ sodeluje tudi pri urejanju statusa Rotovnikove jame, ki ima prav zdaj velike težave zaradi predloga novega zakona o varovanju podzemnih jam. Sestavina naše kulturne dediščine, kiji sledimo v davno preteklost, so sejmi. Eden se dogaja na dan sv. Mihaela, farnega zavetnika, 29. septembra. Pri tej prireditvi se bodo povezala vsa turistična društva v občini, rdeča nit dogajanja pa bo prikaz umirajoče usnjarske obrti. Sodelovali bodo z vsemi ponudniki turističnih, gostinskih, kulturnih, športnih storitev in dejavnosti v naši občini, ki plemenitijo turistično ponudbo in s tem pospešujejo razvoj turizma v naših krajih. TZOŠ sodeluje tudi s Promocijsko informacijskim centrom Velenje, v bodoče pa se bo vključila v Šaleški promocijski center. Občina Šoštanj je namreč 28. 12. 1999 sprejela Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Šaleški promocijski center Velenje, javni zavod za pospeševanje turizma. Poleg občin Velenje in Šmartno ob Paki je Občina Šoštanj soustanoviteljica te lokalne turistične organizacije. Majda Menih limit ROJI, 75-LETNIK l ep življenjski jubilej je bil povod, da smo obiskali znanega Šoštanjčana, Viktorja Kojca, in mu čestitali. Čeprav je gospoda Kojca bolezen prisilila, da ostaja že skoraj 10 let v svoji sobi, je s trenutnimi razmerami in dogodki v šoštanjskem družbenem življenju izredno dobro seznanjen. To je bila njegova vrlina že, ko je še pisal članke o šoštanjskih razmerah v različne časopise. Morda pa so manj znane druge njegove dejavnosti. Upravnica kina Šoštanj je bila dolga leta gospa Destovnik - mama pesnika Kajuha. Ker je zbolela, ji je na prošnjo predsednika društva Svoboda, g. Kojc pričel pomagati. V Radovljici je obiskoval tečaj filmske vzgoje in bil 10 let upravnik kina v Šoštanju, to je vse do združitve z velenjskim. Velik del energije sem posvetil zapuščini našega rojaka Ivana Napotnika. Ustanovil sem galerijo na šoli Bibe Roecka, v kateri je bilo okrog 150 eksponatov. Ko je praznoval Napotnik 70-letnico, so ga na mojo pobudo imenovali za častnega občana, plaketo pa je izdelal znani Maksim Gaspari. Po kiparjevi smrti so me iz Narodne galerije v Ljubljani prosili, da sem napravil posmrtno masko, ki jo sedaj hranijo v svojih depojih. Napotnikova krsta je stala v takratnem sindikalnem domu, da so se od njega Šoštanjčani lahko dostojno poslovili. Napravil sem tudi posmrtno sliko, saj se Napotnik ni radfotografiral. Moja je bila tudi pobuda, da so v Šoštanju postavili pri šoli, pri kulturnem domu, pa še kje, razne kipe. Šoštanju sem ne trg vrnil tudi kip Marije. S Turističnim društvom smo v 60. letih veliko truda vložili v obnovitvena dela na Pustem gradu. Omeniti je treba vsaj še štiri področja, kjer se je Viktor Kojc uveljavljal. Dolga leta je bil učitelj likovne in tehnične vzgoje na OŠ Ribe Roecka in s svojim pedagoškim delom vplival na Šoštanjsko mladino. Več mandatov je bil predsednik PD Šoštanj. Izlete so prirejali tako, da so bili primerni za vse ljudi, ne glede na telesno pripravljenost, Nekaj pa je bilo tudi zahtevnejših. Večkrat so šli v tujino, Italijo in Avstrijo. Marsikdo pa se ga hvaležno spominja kot tajnika in predsednika Rdečega križa, ki je zlasti za številčnejše družine naredil veliko dobrega. Več družinam je pomagal priskrbeti primerno stanovanje. Naslednje področje je njegovo kiparsko in slikarsko ustvarjanje. Kot mlad fant je med vojno bil vajenec v slikarski delavnici, kjer so izdelovali razne spominke za turistične kraje, kot so bili Split, Dubrovnik, Crikvenica, Ried, Rohinj. Ob praktičnem pouku pa je obiskoval tudi šolo umetnostne obrti, ki je bila v Šoštanju. Ko so jo ukinil, je šolanje nadaljeval v Celju, kjer je obiskoval smer slikarstvo pri Cvetku Ščuki. Pozneje je obiskoval Pedagoško akademijo v Ljubljani - smer slikarstvo in nemščina. Njegove slike visijo v marsikaterem šoštanjskem podjetju, nekaj jih visi v njegovi sobi, nekaj pa je spravljenih na podstrešju. Lahko povem, da sva z Božidarjem Jakcem skupaj slikala v elektrarni. Po večerji sva večkrat odšla na obisk k Ivanu Napotniku, se spominja. Za zaključek pa še pove: Ni toliko važno, koliko si naredil, bolj pomembno je, kakšne sledi ostanejo za teboj! Ob zanimivem poslušanju so ure minile, kot bi mignil, in obisk se je končal. Ne moremo si kaj, da ne bi občudovali izvrstnega spomina, ki ga gospod Kojc kljub bolezni še vedno premore, prav tako pa smisla za izražanje. Na lep slovenski jezik bi morali bolj paziti, nas je opozoril med pogovorom. Ni vseeno, ali rečemo »pušpan« ali zelenika. Za konec mu želimo še veliko čilih in zadovoljnih let! Marija Lebar tiček MOJ ZDRAVNIK 2000 kcija revije Viva Ko se znajdeš v okoliščinah, ko si ne moreš več sam pomagati, moraš poiskati pomoč pri drugem človeku. Med nami so ljudje, ki so za svoje življenjsko poslanstvo izbrali pomoč ljudem v stiski. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko dobrih splošnih in družinskih zdravnikov in seveda zato tudi veliko zadovoljnih pacientov. Zato so se pri reviji Viva odločili za akcijo Moj zdravnik 2000, ki s svojo usmeritvijo nudi priložnost usmeriti pozornost na medicino in ljudi, ki v njej požrtvovalno opravljajo svoj poklic. Z akcijo Moj zdravnik se tem plemenitim ljudem lahko vsaj simbolično zahvalimo za njegovo delo. Akcija Moj zdravnik 2000 se je začela z izidom januarske Vive, končala pa se bo 6. aprila, na predvečer Svetovnega dneva zdravja. Da bi akcija segla prav v vsak konec Slovenije, se reviji Viva letos pridružujemo številni lokalni časopisi. Vabimo vas, da glasujete za svojega splošnega zdravnika. Izpolnjen kupon pošljite na uredništvo Vive, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana. viva ™ revija za zdravo žiljenje V Ime in priimek_ naslov ___ MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom). Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebej navdušuje: ČETRTEK, 23. MAREC 2000 K I , L J U D J E PUSTI GRAD JE N/ VV SO LET PEPCE KOTMK PlIST, PUST, MASTNIH [1ST (DOKAJ) OCISCEN Čistilna akcija tabornikov Pustega gradu Slani kluba popotnikov in popotnic rodu Pusti grad Šoštanj so se odločili, da bodo očistili pot do gradu, katerega ime nosi tudi njihov rod. 3. marca se jih je približno deset pognalo na lov za smetmi, ki jih je bilo več, kot so pričakovali. Prav kmalu so bile vreče polne in približno na polovici poti sta se dva vrnila v mesto po dodatne vreče za smeti. Dela ni in ni zmanjkalo. Na poti do gradu je bilo smeti precej, na pravo smetišče pa so naleteli za gradom. Še po tednu dni se sprašujem, zakaj Šoštanjčani in drugi puščajo odpadke na Pustem gradu in v njegovi okolici. Eden od razlogov je verjetno, da na poti ni niti enega koša, kamor bi obiskovalci lahko odlagali odpadke. Akcija je bila zelo uspešna in bi jo lahko ponovili še večkrat. Prepričan pa sem, da si sedaj obnovljeni Pusti grad z urejeno okolico, zasluži več, kot da je le odlagališče odpadkov. K temu pa lahko prispevate samo vi, dragi Šoštanjčani. Taborniški pozdrav: Z naravo k boljšemu človeku! Janez Kugonič (krogu družine je praznovala svoj 80. rojstni dan gospa Pepca Kotnik iz Florjana. Čila in vedra gospa, ki ji življenje ni prizanašalo, dobro prikriva svoja leta. Ob obisku Štefke Podpečan in Vilme Drolc, ki sta ji v imenu KO Rdečega križa Skorno - Florjan čestitali za praznik, se ni obotavljala spregovoriti o svojem življenju. Kot nezakonska hči se je rodila 27. februarja 1920 na najvišji kmetiji na Lomu; Ovčjak se je pisala njena mama. Oče je bil iz Zavodenj in se s Pepcino mamo ni poročil, tako je odraščala pri mami skupaj s petimi polsestrami in brati. Druga svetovna vojna je posegla v njeno življenje že takoj na začetku. Kot mlado, neizkušeno dekle je leta 1941 nesla sporočilo od doma v Šoštanj. Nekdo jo je izdal in Nemci so jo odpeljali v taborišče v Gornjo Avstrijo. Tam so jo prvo leto obravnavali kot politično zapornico, kasneje pa so jo zadržali kot delavko v tovarni. Kljub težkim časom ali pa prav zaradi njih, se je tam zaljubila v Celjana, ki je bil na delu v tamkajšnjem rudniku. Sreča jima ni bila naklonjena; njega so mobilizirali, Pepca pa se je po zvezah vrnila domov in se skrila pri partizanih. S seboj je prinesla sad njune ljubezni in leta 1945 rodila sinka Tonija. Vojna seje končala, življenje je teklo dalje, a Pepca je še čakala, da se njen fant vrne. Ni ga bilo in na delu pri podjetju Gradis je spoznala svojega bodočega moža Ivana. Poročila sta se in rodila sta se še dva sinova Ivan in Jože. Dom sta si postavila z možem v Florjanu. Fantje so odrasli se izšolali in zaposlili. Toni je priučen strojnik, Ivan dipl. inženir metalurgije, znani alpinist in še kaj, Jože pa soboslikar. Leta 1975 ji je smrt vzela moža in Pepca je vso svojo ljubezen namenila sinovom in njihovim družinam. Zdaj svoj čas preživlja z obiski, branjem in pletenjem, kjer je prava mojstrica, pa tudi zapiše kaj. Lepo mi je zdaj, pravi, čeprav ji tudi na starost ni prizanešeno. Zbolela je za rakom, vendar je operacijo srečno prestala. Strah pa ostaja. Vendar se Pepca ne da. Bolezen premaguje, kot je znala premagovati vse hudo v življenju. MiKo V GABERKAH II. PIKADO TURNIR GORSKI VODNIK MARJAN SKAZA v Franc Šteharnik je kot poverjenik za Gaberke pri društvu invalidov organiziral drugi pikado turnir v gostišču Križnik v soboto, 18. marca. Predsednik Dl Šoštanj Tone Plešnik je otvoril prve športne igre letos in napovedal druge v poletnem času. Tone Leber, referent za šport, je vodil komisijo, da je teklo vse, kot je prav. Ekip je bilo 14, vsaka je imela 3 člane, vsak član pa 7 metov. Rezultate je beležila Violeta Blatnik, nagrade najboljšim pa naj bi bile razdeljene šele poleti na drugih igrah. Na tekmovanju je bdo dobro razpoloženje, ki se je zaokrožilo z zakusko ob koncu. Organizator se je zahvalil sponzorjem in gostišču Križnik. Med 42 tekmovalci so se najbolje odrezali Topolšani in odnesli 1. mesto. V ekipi Topolšice so bili Bogomir Goltnik, Martin Koželjnik in Rudi Pergovnik. Drugi so bili člani iz Lokovice: Milka Tamše, Cilka Koštomaj in Anica Drev. Tretje mesto so odnesli Šoštanjčani: Matija Tržič, Marija Cestnik in Rezka Strožič. Gaberke žal niso uspele priti do boljšega mesta, kar pa ni pokvarilo dobre volje. Važno je sodelovanje. M. L. M arjan Skaza je član Planinskega društva Šoštanj že od leta 1961. Iz Gaberk se je odselil leta 1975 zaradi ugrezanja vasi Družmirje in okolice. Marjan in njegova žena sta že od vsega začetka navdušena planinca. Hčerko Tanjo sta v hribe nosila kar v nahrbtniku. V letu 1991/92 je Marjan opravil tečaje za planinskega vodnika, gorsko stražo ter markacista. Kot markacist ureja traso za Šaleško planinsko pot, ki je dolga 140 km. Do sedaj je uspel urediti že 47 različnih poti. Lansko leto je prehodil več kot 6000 km. Ob koncu vsakega leta se na klubu vodnikov domenijo za program in vodenja izletov. V vsakem vodstvu mora biti kategoriziran vodnik, za pomoč pa je lahko izkušen starejši planinec. Oba si morata planinsko turo najprej ogledati ter si obenem zapomniti kakšne zgodovinske in naravne znamenitosti. Vsako leto imajo v Logarski dolini tudi planinski tabor za srednješolce, osnovnošolce, pet let pa že tudi za vrtec. To je navadno v juliju in avgustu. V taboru se odvijajo razna izobraževanja, o zdravilnih zeliščih, naravi, orientaciji ter o prehrani. Ta predavanja izvajajo starejši planinci in učitelji. Za mlade je zelo zanimiv orientacijski pohod ponoči, zvečer ob tabornem ognju pa planinski krst. Marjan Skaza je predan svojemu planinskemu delu, človek bi lahko rekel tudi z dušo, kar je opazno takoj, ko se spustiš v pogovor z njim. Njegov prijazen odnos do narave se kaže tudi v odnosu do sočloveka. M. L. Takole sem preizkusil samosprožilec. Spodrsnilo mi je čez rob, a sem še pravi čas zlezel nazaj; prvič in prvi v letu 2000 na vrhu Špika. Prinesel sem tudi novo vpisna knjigo. M inil je pust, naj bi tudi post. Šoštanjski pust je bil tudi letos, kot se šika. Na sončno j)ustno nedeljo se je v Šoštanju zbrala množica ljudi, čez dva tisoč, pravijo, se jih je zbralo, v pričakovanju zabave in smeha. Niso prišli zastonj. Ge so se že bolj kislo smejali šalam, ki sta jih razdirala Piksi in Diksi, so gotovo imeli kaj videti. Bogata pustna povorka je bila sestavljena iz 28 skupin ter popestrena s pihalnim orkestrom in mažoretami, šaleško konjenico in tradicionalnimi šoštanj-skimi koši. Prišel je tudi Pust mozirski in velenjski sosedje pa kurenti, orači in pokači s Ptuja. Krajevne skupnosti so prišle na svoj račun, saj smo jim vsaj na pustno nedeljo prisluhnili, kakšni problemi jih tarejo. Od plazov v Skornem, mlinske ceste v Topolšici, do rešitve cestne zagate v Lokovici. Pustno rajanje se je nato nadaljevalo v športni dvorani, kjer je polno dvorano zabavala skupina Dan in noč. Na pepelnico so se organizatorji pustnih prireditev, člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj, kar malo težko poslovili od Pusta in ga po tradiciji spremenili v pepel. Kot je rečeno. Minil je pust, kar se pa posta tiče, pa bo najbrž še kar trajal. M. K. VANDALIZEM NA PUSTEM GRADU aj še veste. Pusti grad, dolga desetletja le razvalina, a tudi kot razvalina simbol Šoštanja, je dobil lani novo podobo. Za občinski praznik smo se zbrali pod prenovljenim stolpom in bili navdušeni nad potjo, ki po zaslugi PD Šoštanj preurejena vodi do njega, kakor tudi nad okolico gradu, za katero se je potrudilo ^ Turistično olepševalno društvo Šoštanj. Pa Pusti grad nima miru. Poleg številnih obiskovalcev, katerim je postal priljubljena izletniška točka, ga obiščejo tudi nepridipravi. V sredo, na pepelnico, se je skupinica razposajencev lotila 18 metrov dolge zaščitne ograje in jo razmetala po bregu navzdol. To »junaško« dejanje ni ostalo neopaženo in so krivce odkrili takoj. Kaj naj ob tem rečemo? Škoda, kolikor je je, je odpravljena. Ograja spet stoji. Postavili so jo nazaj tisti, ki so jo prej podrli. Točneje, mladi so podirali, star(š)i pa sanirali. Tudi vnaprej lahko računamo, da bo do takšnih dejanj še prihajalo, kljub temu, da je Pusti grad pod nadzorstvom. Je že tako, da nobena zakonodaja ni dovolj močna, da bi preprečila tisto slabo, kar nosi človek v sebi. MiKo POH0D V MIN M KAJUHA Mladi forum ZLSD Šaleške doline se je 26. februarja podal na pohod, s katerim so obeležili 56. letnico Kajuhove smrti. Pot se je začela v Lajšah in se po štirih urah končala pri Žlebniku. Za lažji korak je skrbela harmonika, mladi - bilo jih je okrog dvajset - pa so ob spomeniku priredili tudi krajši kulturni program. M. K. ABU» “JAMA ŠOŠTANJ”? Kaj se skriva pod JAMO ŠOŠTANJ, tem malce čudnim (morbidnim) rudarskim izrazom, upam, ni več potrebiw posebej razlagati. Celih deset let je morah preteči, da nova država končno preverja plane bivše države in s tem pravice do izkoriščanja lignita, ki leži pod pretežnim dehm mesta oz. naselja Šoštanj. Velenjski PREMOGOVNIK si namreč mora ponovno pridobiti PRAVICO (h izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene, ki se ji po novem reče “rudarska pravica”. S svojo državo in njeno novo USTAV0 smo dobili nekaj novih pravic, med katerimi je ena najpomembnejših tudi pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS). Družbeno lastnino, ki je seveda bila le fasada, za katero so se v bivšem”režimu” skrivali interesi ozkega kroga priviligiranih posameznikov, so končno zamenjali konkretni lastniki. Naravna bogastva, kamor spada tudi premog, so tako jmstala skrb države, ki mora z zakoni določiti pogoje, pod katerimi je možno takšna NARAVNA BOGASTVA izkoriščati (70. člen Ustave RS). Država pa je z lastninjenjem postala tudi večinska lastnica vseh rudnikov v Sloveniji. Vse radnike (razen dveh: zasavskega in velenjskega), ki izkoriščajo premog, je država zaradi nerentabilnosti tudi že zaprla. Velenjski premogovnik, prav tako v večinski lasti države (po zadnjih [xxlatkih ima država dobre tri četrtine delnic), seje zapiranja (zaenkrat) otresel. Vzroki so prej ali slej v zaenkrat še nepogrešljivem obratovanju TEŠ-a, ki prav zdaj zaradi kurjenja energetsko slalx'ga lignita ogromno vlaga v ekološko sanacijo proizvtxlnje elektrike. Ker se je država očitno odločila, da lahko PREMOGOVNIK VELENJE še naprej ropa tmravmi bogastva, pa se bo prej ali slej morah soočiti z dejstvom, da je pravica o izkoriščanju v nasprotju z ostalimi pravicami, ki so prav tako zapisane v USTAVI (na primer pravica th zdravega življenjskega okolja, pravica do povračih škode, pravica do uživanja lastnine,...). Vse te pravice so natančneje določene v posameznih zakonih. Priznati je treba, da se z novim ZAKONOM O RUDARSTVU zaostrujejo pogoji za pridobitev rudarske pravice. Mineralne surovine tudi ne bodo več zastonj, saj mora koncesijska pogodba vsebovati tudi ustrezno ceno, ki jo bo tisti, ki surovino izkorišča, moral enkrat letno plačati. Plačih si bosta, tako pravi zakon, razdelili država in občina, kjer se surovina izkorišča, in sicer v razmerju 50:50. Pri tem je slednja obvezana, da tako pridobljena sredstva porabi namensko, izključno za sanacijo in razvoj komunalne infrastrukture ter zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli. Da se ne bi kdo prehitro veselil in že prešteval denar, je treba takoj opozoriti, da je Rudarski zakon v prehtxlne določbe (105. člen) zapisal izjeme, ki bodo radarsko pravico dobile pod bistveno bolj ugodnimi pogoji. Premogovnik Velenje je vlogo seveda skupaj z izvlečkom prostorskega plana in mnenjem naše občine pravočasno oddal (šestmesečni rok je potekel 28. januarja letos). Zanimivo pa je dejstvo, da je Premogovnik predlagal zmanjšanje obstoječega PRIDOBIVALNEGA PROSTORA (to je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, ki sega do določen globine in je z radarsko pravico dodeljen za izkoriščanje, uporablja pa se ga lahko na p