SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", "Vodnikove ulice St.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne.
Štev. 22H.
V Ljubljani, v soboto 29. septembra 1894.
Letnilt XXII.
Iz delegacij.
Iz Budimpešte 28. sept. Skupno najvišje računišče.
Budgetni odsek avstrijske delegacije je danes se posvetoval o proračunu skupnega najvišjega računišča. Pri tej priliki je priporočal Mladočeh dr. Pac&k, da naj se pri vojni vpelje jednostavnejša administracija, posebno naj se reformujejo pristojbinski predpisi, ki so še iz 1. 1871. Od tega časa so se mnogokrat po-polnili, popravili in pristojbine na novo odmir-jale, da je stvar sedaj grozno zmedena. Govornik želi, da se sestavijo novi predpisi o pristojbinah. Minister Kalnokj je opomnil, da to prav za prav spada pod vojno ministerstvo.
Izredni vojni budget.
Poročevalec Popowski je dokazoval, ko je budgetni odsek avstrijske delegacije začel posvetovanja o izrednem vojnem budgetu, da je višja potrebščiua 3,568.000 opravičena. Naglašal je, da se v Avstriji napravi polagoma, kar se drugod nakrat. Zaostajati pa Avstrija za drugimi državami ne sme.
Pac&k je zopet vprašal, kdaj bode oboroženje pri kraju in koliko bode še treba. Vojni minister mu je odgovoril, da so načrti predloženi delegaciji. Za daljno bodočnost se pa on ne more nič vezati.
V podrobni debati je vojni nrnister povedal, da je vprašanje o smodniku za vojno že rešeno, pri mornarici se pa delajo poskusi. Kar se tiče vojaških železnic za čas vojne, pravi vojni minister, da se je večkrat ob vajah poskušalo z grajenjem tacih železnic.
Odsek je jednoglasno sklenil, da rad dovoli 40.000 gld., da se napravijo načrti za tretjo vojno
akademijo, s tem pa še nikakor ne privoli v tako akademijo. Odsek pričakuje, da bode vojna uprava šele tedaj zahtevala osnovo take akademije, če se zares pokaže potreba. Odsek je sprejel potem ves izredni budget za vojno.
Generalnim poročevalcem za skupni državni proračun izvolili so na to dr. Bussa.
Sedaj mi je še nekaj dostaviti o včerajšnji od-sekovi seji.
Protestantska duhovščina pri vojakih.
Haase se je pritoževal, da je protestantska duhovščina pri vojakih na slabšem, nego katoliška. Tudi ostane vedno jedno stopinjo nižje, zlasti ni pri vojakih protestantskih župnikov. Vojni minister je odgovoril, da kar se tiče plače, je to le budgetna zadeva. Naslova »župnik" pa najbrž ne bode mogoče dati nobenemu protestantskemu duhovniku gledč njih števila.
Židje v kadetnih šolah.
Suess se je pritoževal, da se vrš6 vsprejemni izpiti v kadetne šole na način, da vanje židje ne morejo vstopiti. Vojni minister mu je odgovoril, da se ne delajo razlike mej narodnostmi in verami. Na versko mišljenje vsacega posamičnika se ni moč ozirati. Gleda se pa že tudi na žide.
Večerja.
Vojni minister misli, da bi preveč stalo, ko bi hoteli vojakom preskrbeti, gorko večerjo. Vsem bi pa tudi ne bilo vstreženo, ker bi se jim skrajšal svobodni čas.
Vdove in sirote.
Dr. Promber je vojnega ministra opozarjal na razmere onih vojaških vdov in sirot, ki niso deležne dobrot novega preskrbovalnega zakona. Minister je
odgovoril, da stvar ne spada neposredno v njegov resort. On je pa že predlagal pri cesarju miloščine v znesku 11.366 gld. za take osebe.
Rumunsko vprašanje.
V odseku za vnanje stvari ogerske delegacije je minister Kalnoky povedal, da je knjigi in zemljevid, nad katerimi so se delegati izpodtikali, poslal v Bukarešt. Dobil je odgovor, da se dotični zemljevid ni nikdar rabil v šoli. Jedna knjiga za ljudske šole je bila izdana 1867. leta in se je od tega časa izdala v drugi izdaji, iz katere so se odstranila spod-takljiva mesta. Rumunska vlada priznava, da ni pravilno, da se nahaja pod naslovom Rumunija nekaj Ogerskega, ali to ni naperjeno proti Avstro-Ogerski, pod tem naslovom nahaja se tudi Besarabija in Makedonija in sploh vsi kraji, kjer bivajo Rumuni. Druga knjiga, ki ima tudi take nepravilnosti, se bode kmalu predelala. S tem ministrovim pojasnilom je bil odsek povsem zadovoljen.
Poročilo odseka za vnanje stvari.
Odsek za vnanje stvari je odobril poročevalčevo poročilo. V tem poročilu se z veseljem omenja, da so odnošaji z vsemi državami dobri in se torej ni bati za mir. Glede balkanskih zadev izraža poročilo nado, da bode naša država ondu znala braniti svoj vpliv in zlasti Rumunijo silila, da bode izpolnovala svoje mejnarodne dolžnosti nasproti Ogerski. V poročilu se izreka zaupanje ministerstvu vnanjih stvarij.
Odmevi.
i.
Ako bodo prihodnji zgodovinarji nepristransko presojevali sedanje stoletje, nadeli mu bodo poleg
LISTEK
Pismo s Štajerskega.
Na Štajerskem, 27. septembra.
Gospod urednik !
Septembra lepša polovica je že minola, iu lastovke so se poslovile od nas. Parkrat so še zakro-žile okolo vaškega zvonika iu potem poletele ua svoja južna letovišča. Tudi dijačkom in dijakom je bila ura odhoda. Potrti so si v culiee zvezali, kar so skrbne matere skuhale, spekle, scvrle in spražile, ter se teških src podali na torišča svojega poduka. Slovenske mariborske vsporednice so, kakor se poroča, prenapolnjene v prvi razred je letos vsprejetih 80 učencev, reci osemdeset. Celjski imaginerui slovenski vsporedniki pa bodo bojda poslali — na njih čelu domoljubni celjski ravnatelj — deputacijo k našemu idealističnemu naučnemu ministru , ki tako zvesto izpolnuje svoje obljube.
Kar so pa kandidatje visoke učenosti, smejo svoje počitnice nategniti bolj v jesen, dokler bo grojzdje dozorelo in se obhajala vesela trgatev. Okrepljeni na duši in telesu bodo se potem napotili na učilišča učit se in pa — tepst. Ne strmite, gospod urednik: drugo je pri akademiku prav tako bistveno ko prvo. Evo vam dokaza. Čast je izmed najsvetejših svetnih blagrov. Zato pa je vsakega človeka sveta dolžnost, da brani svojo čast. Po modernih pojmih pa si omi-kanec najbolj ohrani čast, ako jih naloži svojemu
razžaljivcu par na glavo ali hrbet. Ergo . . . Potemtakem si je tisti najbolj ohranil čast, ki je svojega bližnika najbolj zmlatil (? 1). Razpraskano lice, za-krpen nos in prišita ušesa so častna znamenja dobro prebitih bojev za osebno čast.
Da bi se takšen sklep storil od katoliških mož s katoliškega stališča, kakor ga je »Radogojev" odbor, bi zabavljanja in natolcevanja ne bilo ne konca ne kraja. Polnih grl bi se zabavljalo z nazadnjaštvom, s strahopetljivostjo in preširnim klerikalstvom, ki mora povsod vtikati svoj nos, pa ni sposobno za osebno satisfakcijo.
Stara Evropa vedno bolj omahuje. Krščanstvo je izginilo iz src, in sebičnost je postala vodilo. S krščanstvom pa je tudi izginilo medsebojno zaupanje. Države vedno bolj oborožujejo, ker nobena nima dobre vesti. Zanimivo je le, da ta vladar zatrjuje bolj ko drug, da ima mirovne tendence. Ako imajo vsi mirovne tendence, za Boga, zakaj toliko oboroževanja?! Oboroževanje pa se bo menda tako dolgo nadaljevalo, dokler ne bodo podaniki obnemogli.
To vam Kitajci in Japonci delajo veliko pametneje. Ti 6e ne oborožujejo tako dolgo, ampak ako so si prišli navskriž, se kar zakadi drug v drugega. Beroče občinstvo ima zopet enkrat priliko, da zasleduje vojno in njene prizore. Dva zastopnika haute voMe na deželi poznam, ki sta si tu razdelila ulogi: jeden je Kitajec, drugi pa Japonec. Ko zmagajo Kitajci, triumfuje prvi, ko zmagajo Japonci, vriska drugi. Kateri bo končuo vriskal, kdo ve?
Kakor pravijo avtentična poročila, je že marsikateri kitouosec izgubil svoj ponos, svojo kito, katero mu je odsekal, ter si prilastil srečen zmagalec. Takih kit je že cel kup. In ako bo vojna čez zimo in še dalje, izvestno se bo kup zelo pomnožil. Potem se bodo te kite importovale v Evropo, in moderne dame, katere jedino skrbi okrasba svoje telesne osebnosti, imele bodo lepo priložnost, da si za majhen denar okrasijo glavice s tako interesantnimi kitami. Ta šport bi bil po ceni in povse ugajal modernemu duhu.
Moderni duh teži sploh za raznim, mnogovrstnim športom. Sedaj so na dnevnem redu dirke, jahanje in tekanje. Amerikanci imajo v tem oziru uaj-srečnejo roko in najfineji ukus. Nedavno smo brali v časnikih, da so uprizorili tekanje starcev. Lepo jih je bilo videti te belolase, zvenele starce, ki so napenjali vse moči proti cilju, kar so pri starih Grkih in Rimljanih opravljali mladenči in mladi možje, lahkotno težeč proti meti. Po amerikanskem kalkulu pa bi naj starci pokazali, čemur so se v življenju priučili kot mladenči in možje, kakor nam jesen podaja, kar je prirodilo leto. Saj pa tudi stari Ilorac pravi, da mora človek, ki hoče kaj prida biti in storiti, zgodaj pričeti ter se dolgo in vstrajno vežbati. Poje namreč:
Qui studet optatam cursu contingere motam, Multa tulit fecitque puer, sudavit et alsit.
Nekak šport je tudi hipnotizovanje. Zdaj se je pa pokazalo, da je to precej nevaren šport. V svo-
i 1+ C
druzih lepih imen tudi stoletje terorizma in puhlih fraz. V tem znamenju se je rodilo stoletje ter končava burno svoje življenje. Terorizem in fraza slepita in strašita politične kaline, netita sovraštvo med narodi, razdvajata rodove. Moč fraze omamlja rodove, bega maloverne Tomaže. In te moči se najvspešneje poslužuje liberalno časopisje vsepovsod.
Leta 1840, ko so židje po večjih mestih smeli stanovati le v določenih mestnih oddelkih, zbrali so se v posvete v Krakovu. Tu so ugibali o sredstvih,
da pomoreje svojim ljudem do veljave in gospod-stva. Znani angleški žid Mozes Monttfiore jo konečno pogodi: »Vsi vaši nasveti so piškavi! Osvojimo si časopisje in gospodarji smo v Evropi!"
In Montefiore se ni motil. Časopisi so velesila mednarodnega liberalizma, ki dela javno mnenje, če treba, tudi z nepoštenimi sredstvi, ki so: zvijača, neresnica, puhlica, kleveta . . . , O tem se prepriča, kdor ima priliko zasledovati peresne boje malovest-nih židovskih žurnalistov.
Istega orožja se več ali manj spretno poslužujejo proti svojim političnim nasprotnikom naši narodni naprednjaki, ki z drenovo gorjačo oklestijo vsacega, ki se drzne ustavljati njihovim nezmotljivim poveljem ali celo kihniti brez njihovega dovoljenja. Neštevilnokrat smo se prepričali, da s kolovodjami v radikalnem taboru ni mogoče govoriti resne besede, da so brez vspeha vsi dogovori in kompromisi, ker so slepi in gluhi v svoji dozdevni modrosti in hočejo boj za vsako ceno.
Tako se je te dni znani hrabri junak v svojem glasilu spravil zopet nad „klerikalce" ter jih po svoji navadi pričel lasati, kakor razposajeno otroče. To je njegov živelj, njegovo sladko srčno veselje. »Pisano je gledal in zavisti mu je bledčval obraz", ko je duhom spremljal »Slovenčevo" stranko po shodih katoliškega političnega društva ter vlekel na uho »vse, kar se je v raznih enketah dobrega ali na pol dobrega za srečno življenje nakuhalo". Možu klerikalna hrana precej ugaja, tudi konstatuje zadoščenjem, da »klerikalni fanatiki" niso fanatizirali občinstva proti njegovi stranki, veseli ga, da klerikalci niso »na javnem odru žugali in na drobne kosce trgali slovenskih ,brezvercev'". Toda dlake je iskal v jajcu!
»Vsebina shodov je bila premalo narodna, dočim se je proti verski mlačnosti govorilo povsod ne samo s pravičnim, temveč s svetim ognjem, omenjala se je narodna popustljivost le redkoma, a še to mimigrede. Prava, odločna obramba narodnosti je torej prepuščena radikalni stranki", kar posebno tolaži radikalnega člankarja.
Ker torej v stvari ni našel povoda svoji ma-ščevanosti, obrnil je svoje kopje proti osebam.
Najmanj je gotovo pričakoval gosp. poslanec Viljem Pfeifer, da ga »Narodov" kritik vzame pod nož.
bodomiselni, naprednjaški Ogerski se je zgodilo. Ela pl. Salamon je nesrečna žrtva tega športa. Hipnoti-zer, ki jo je večkrat uporabljal kot medium, je pri slednji hipnozi zahteval od nje, da mu popiše pljučno topografijo, vzrok, stanje iu konec bolezni njegovega brata. Dekle stori to s čudovito natančnostjo. Naenkrat pa močno zakriči, strepeče in njeno srce je prenehalo biti za vselej. Neki ogerski list pripomni, da je ta deklica umrla kot žrtva vede, najnovejše vede, ki se v svojih mističnih pojavih zelo bliža ča-rodejstvu. Morda se bo našel kje kak vitešk poet, ki bo v verzih ovekovečil spomin lepe, nadepolne mladenke, ki je svoje mlado življenje prinesla na žrtve-nik vede. Do zdaj so samo zdravniki opravili svoj prozajiški posel. Baztelesivši truplo si namreč belijo glave, vsled katerega vrzoka da je preminola Ela pl. Salamon.
Veste, gospod urednik, da so na Štajerskem nekateri življi, ki se smatrajo za sposobne in poklicane presojati, v koliko je kateri in v kolikor mora biti nemšk. Ti življi motrijo stvari s stališča svojega pragermanskega izvora. Kajpada ima tukaj glavno besedo celjska »Deutsche Wacht", ki je po svojih ustanovnikib, sotrudnikih in dopisateljih nedvomno pristno nemška. Ko so nedavno dunajski krščanski socijalisti, ki ao po rodu in mišljenju Nemci napravili izlet v Gradec in tukaj pred mnogobrojnim občinstvom razvijali svoje nazore ter govorili besedo ljudski jednakopravnosti, zagnala se je „Deutche Wacht", z vso močjo vanje. Z znano razboritostjo
Gospod Pfeifer, mož miroljubnega značaja, ki pri vsaki priliki naglaša škodo našega prepira za slovensko stvar, ki Icot poslanec v državnem in deželnem zboru vestno izvršuje svojo dolžnost, ki pozna potrebe našega ljudstva, osobito svojih volilcev in se trudi za njihove gmotne koristi, ceI6 ta pohlevni gospod ne najde milosti v očeh radikalnega tribuna, ki hodi na javnem odru v togi slovenskega spasi-telja. In zakaj ? Ker je g. Pfeifer v teku let spoznal svoje »pappenhajmce", uvidel svojih bivših političnih somišljenikov narodni humbug ter se bližje primaknil oni slovenski stranki, kateri je zvezda-vodnica staro slovensko geslo: vse za vero, dom, cesarja!
G. Pfeifer ima toliko samozavesti in svojega prepričanja, da se noče »kot vedno zvesti planetek neprestano sukati" okrog žarnega solnca velemogoč-nega g. Ivana Tavčarja, da govorimo z »Narodovim" člankarjem. To je, kar boli in skli radikalne matadorje, da se ljudem odpirajo oči, ter uvidevajo, da ni vse zlato, kar se sveti na radikalni stranki.
G. Pfeifer jo na shodu pri Treh Farah govoril mej drugim tudi o koaliciji, v katero je vstopila sed-morica slovenskih poslancev v trdni nadi, da bode vlada ustregla zmernim našim zahtevam.
G. Pfeifer temu dostavi: »Smem trditi, da tu nikakor ne odjenjamo, če tudi znamo, da mora slovenski narod premagati velike težave; ali mi se ne plašimo nemškega vpitja ter bomo zvesto in možato zastopali pravično to narodno zahtevo, n&dejaje se, da sprevidi tudi vlada, da nam mora ustreči. C e pa tega v gotovem času ne bi storila, gnala bo nas sama na ono pot, na katero so že stopili naši tovariši. Nikdo nam ne more očitati, da postopamo neprevidno, mi smo vse okoliščine zrelo premišljevali, predno smo so pogojno odločili ža koalicijo, dobro vedoč, da je naš položaj težaven*. Te besede zavija »Narodov" člankar, češ: Vi koaliranci slepite ljudstvo, razširjate po deželi krive politične nazore ter ne poslušate »Narodovega" proroka, ki bi s svojo drenovko raz-podil iz državnega zbora vso nemško gospodo, ki se upira slovenskim zahtevam.
»Narod" naj vpraša ^svoje pristaše, ki hodijo na Dunaj prazno slamo mlatit, kaj so ti dosegli. Mi nismo bili in nismo brezpogojno za koalicijo, vendar upamo, da vlada ni še rekla zadnje besede in da izpolni vsaj nekatere ftelje, katere so se naglašale v zbornici že leta in leta. Ako pa se sedanja vlada ne ozira toliko na sedmorico poslancev, kakor na stotino, tega menda ni kriv g. Pfeifer. Zato se studijo vsakemu poštenemu človeku surovi napadi na tega moža, ki je gotovo toliko koristil slovenskemu narodu, kakor »Narodov'' muhasti člankar.
Iz davčnega odseka v državnem zboru-
(Konec.)
Po § 302. naklada se vsem uradom deželnim, okrajnim in občinskim dolžnost podpirati davčne ko-
in točnostjo je dokazala, da dr. Lueger ni Nemec, pa ni.
Tisto pa veste, kako se je deželnemu inženerju Pr. Heidu godilo v slovenskih Goricah. Tamošnji pragermani so mu hoteli ne samo z močjo duha, temveč radikalno s pesti j močjo dokazati, da ni prav Nemec, ampak da je Zid. Zupan od sv. Lenarta Anton Mravlag (že ime kaže, da je njegov praded nekdaj sedeč na medvedovih kožah častil vseočeta Wodana) se je s svojimi somišljeniki razkoračil, češ: „Wir sind alle urdeutsch". In potem je v svojem vsenemškem samozadovoljstvu širokoustno dostavil: »Mi ne potrebujemo ne župnika ne papeža, jaz sam sem župnik in papež". No, tudi Bismark je svoje-časno menil, da se Nemci drugega ne boje ko Boga.
Saj se tudi med Slovenci nahajajo ljudje, ki so vzeli na svoje domoljubje patent in imajo vso narodnost v najemu. Dosledno so ti ljudje mnogo mož po rodu in mišljenju pravih Slovencev ožigosali kot brezdomovince. Sedaj so pa namenjeni ti strogi cenzorji sklicati shod zaupuih mož, kjer se bo ukrenilo, kakšen in koliko mora biti vsak, ki hoče biti Slovenec. Tudi na Štajerskem so nekateri ta shod veselo pozdravili. Da pa vas, gospod urednik, ne grabi kak dvom o meni, slovesno izjavljam, da nisem pri tistih »celjskih in sploh slovensko-štajerskih nezavisnih in nekoaliranih rodoljubih", ki bodo se svojo prisotnostjo osrečili shod.	—h—c.
misije v njih poslovanju, oziroma odmerjevanju davkov in osobito sodnijski uradi morali bodo od vsake razsodbe, v kateri se gre za kak denar, dohodek itd., dajati davčni komisiji obvestila oziroma prepise, da bodo te vedele, da dotični dobi kaj dobička, oziroma kak denar.
Paragraf 304. pa predpisuje, v koliko smejo davčne komisije pregledovati trgovske računske knjige. To se sme le tedaj vršiti, ko dotični davkoplačevalec sam to zahteva. Na prvi hip bi kedo lahko rekel, in tudi meni se je na prvi pogled to dozdevalo, da je tako mila določba gotovo sprejeta v namen, da se velikim trgovcem ne dela sitnosti in nasilja. Temu pa ni tako, ker na računske knjige pogostoma ni dosti dati, kajti prebrisani trgovci vodijo pri dvoje knjig, eno za se, drugo za videz, v tem oziru za davčni urad, kateremu ne dajo vse vedeti in znati o dohodkih in stroških. Ko bi tedaj postava se izrekla, da račuuska knjiga velja kot dokazilna stvar, bi se morale davčne komisije tudi potem na te ozirati in ravnati se po njenih računskih izkazih in odmerjati davek. Po sedajnih paragrafih pa bodo računske knjige le na zahtevo dotičnega davkoplačevalca služiti imele v dokazovanje, ne da bi davčne komisije bile le na to dokazovanje o dohodkih obvezane ozirati oziroma ravnati se pri odmerjanju davka.
Ako se davčna komisija odloči, da sprejme računske knjige v presojo, odredi predsednik s posebnim primernim pooblastilom davčuega uradnika, da skupno z dotičnim davkoplačevalcem pregleda predložene računske knjige, ali v uradu, kamor je prinesel knjige, ali na domu, n. pr. na sedežu tovarne itd.
Davčni uradnik ima po končanem pregledu knjig sestaviti zapisnik, v katerega zapiše vse svote, ka-koršne je našel v računskih knjigah o dohodkih in troških; tudi mora zapisati vsa pojasnila in izpo-vedbe davkoplačevalca v ta zapisnik. Davčni uradnik pa ima zopet pravico, v ta zapisnik tudi zapisati, ako mu dotični gospodar ni hotel dati odgovora ali pojasnila na stavljena mu vprašanja, potrebna mu v dosego jasnosti, kako to, da so v do-tičnih računih navedene take svote itd.
Davčna komisija določi potem po presojevanju zapisnika, predloženega ji, ali so podatki resnični in uvaževanja vredni. Ako zavrže te napovedbe, dolžna je postavno, da dotičnemu davkoplačevalcu natančno pismeno pove, zakaj je zavrnila, oziroma kot nezadostna spoznala dotična podana pojasnila in izkaze o premoženjskih razmerah. Tudi sme v tem slučaju zaračunati vse s tem pregledovanjem knjig nastale popotne in zamudne troške; dotični pa ima pravico, proti takemu plačilnemu nalogu pritožiti se na višje oblasti.
Daljša razprava vršila se je tudi pri §312., ki govori, kdaj in v koliki meri sme davčna oblast vstopiti v tovarne, delavnice itd. in se bo še le v naslednji seji sklepalo o tem važnem paragrafu. _—e.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. septembra.
Dr. Pergelt pred svojimi volilci. V Trut-novu je levičar dr. Pergelt poročal svojim volilcem in pri taj priliki dotaknil se tudi vprašanja o osnovi slovenske gimnazije v Celju. Obsojal je napade na vlado iu Slovence. Narodna agitacija se Slovencem ne sme očitati, ko so Nemci sami narodno agitacijo zapisali na svojo zastavo. Kar je Nemcem prav, se tudi Slovencem ne sme zabranjevati. Dr. Pergelt je sicer zoper slovensko gimnazijo v Celju in vidi v tem rušenje koalicije, ki zahteva, da se narodna vprašanja odlože. To vprašanje je kočljivo in on se bode še obrnil do volilcev, predno se odloči, kako glasuje. Nevarno bi bilo zaradi tega razruševati koalicijo, kajti ne ve se, kaj še pride. Nemci sami ne morejo sestaviti večine.
Cerkvene predloge. Odsek ogerske gospodske zbornice je rešil vse proticerkvene predloge. Vsprejel je vse, ker imajo v njem liberalci večino. Pač se pa kaže, da v celi zbornici stvar ne pojde povsem gladko. Protestantski škofje imajo nekatere pomisleke proti jednakopravnosti Židov in pa proti predlogi zastran verske odgoje otrok. Poslednja jim seveda zaradi tega ne ugaja, ker bi v bodoče se otroci iz marsikakega mešanega zakona lahko vsi vzgojili v katoliški veri, dočim se sedaj morajo otroci jednega spola vzgojiti v protestautski. Ako bi tudi katoličani napeli vse moči, bi bilo le mogoče, da vlada propade s kako svojo predlogo in s Um b
bil pokopan tudi ciulni zakon. Danes ima gospodska zbornica sejo, da vzame na znanje imenovanje no vega predsednika in določi, kedaj bode razprava o proticerkvenih predlogah.
Roparstvo v Makedoniji zlasti okrog Mo-nastira je nenavadno razširjeno. Na povelje valijevo se je osnovala četa krščanskih prostovoljcev, katera bode zasledovala roparje. Krščanski prebivalci so s tem jako zadovoljni, samo to se boj£, da bodo nižja oblastva delala ovire krščanskim stražnikom. V Turčiji navadno odredbe višjih oblastev niso slabe, ali naposled vse spridijo nižje oblasti pri izvajanju. Višje oblasti pa navadno nimajo toliko odločnosti, da bi nižje prisilile, da se drže njih odredeb. Posebno če se bode videlo, da so roparji največ mo-hamedovci, se je bati, da nižje oblasti ne bodo podpirale krščanskih čuvajev reda. V Makedoniji ne bode reda, dokler se ne izvrše reforme, katere je sklenil berolinski kongres.
Protestant ka cerkev v Madridu, prot kateri se je o svojem času toliko upiralo španjsko prebivalstvo, se je te dni posvetila. Posvetil jo je anglikanski nadškof dublinski lard Plurhet, ki je tudi posvetil protestantskega škofa za Španijo. Teh cerkvenih slavnostij se je udeležilo nekaj Angležev in kacih sto Španjcev. Poslednji so pa bili le odposlanci prostozidarskih lož. Poslednje najbolje kaže, s kakšnim namenom se je osnovala ta cerkev. Prostozidarjem naj bode pomagala razširjati versko mlačnost. Prave potrebe za to cerkev ni bilo, to kaže že tako majhno število Spanjcev pri posvečevanju cerkve.
Židje v Sibiriji. V Rusiji se uprava večkrat koga brez sodniške obravnave prežene v Sibirijo, ker se ji zdi politično sumen. Taki ljudje imajo pravico vzeti svojo rodbino seboj. V Sibiriji žive prosto, samo v Rusijo se povrniti ne smejo. Njih rodbinam, ki so prostovoljno šle za njimi, je pa dovoljeno povrniti se domu. Generalni gubernator v Irkucku je pa sedaj prepovedal, da židovske rodbine, katere so prišle za pregnanci, ne smejo zapustiti novega bivališča. Židovskim listom to ni všeč, ker mnogo židovskih rodbin se sedaj v Rusijo vrniti ne more, v Sibiriji pa zanje ni zaslužka. S kmetijstvom se ne marajo pečati, s trgovino se pa ne da živeti v teh krajih z redkonaseljenim prebivalstvom.
Vojslea na Koreji. Kitajci so že večkrat poročali o velicih zmagah, ali vselej se je pokazalo, da je bil le kak neznaten boj, ali so pa Japonci zmagali. Sedaj zopet poročajo o zmagah pri Viču-u in Anču-u. Najbrž sta te dvi zmagi tudi izmišljeni. Čudno je že samo na sebi, da bi obojih čete bile na obeh krajih ob isti cesti. Bilo bi le mogoče, ko bi Japonci bili tepeni pri Viču-u in se umaknili na Anču. O takem umikanju se pa ničesa ne poroča. Na cesti proti Mukdenu so Kitajci zgradili mnogo utrdb, a vojaki, ki imajo te utrdbe braniti, so ne-izvežbani novinci in slabo oboroženi. Japonci se teh vojakov nimajo bati, ali težave bodo imeli 8 pre-skrbovanjem vojne z živežem in streljivom v sovražni deželi s slabimi cestami, kar bode jako oviralo vo-jevanje.
Umetnost.
Znamenite stare slike na presno.
Iz Predvora, 24 septembra.
To pomlad so odkrili v podružniški cerkvi svetega Miklavža nad Mačami v predvorski župniji izpod beleža dve skupini (Gruppen) krasnih slik na presno, slikanih gotovo še pred letom 1467. Dozdaj ni bilo moč še nikjer v cerkvi najti letnice, kdaj je bila cerkev znotraj slikana, pač pa ima cerkev zunaj slikanega sv. Krištofa in pa Jezusa na križu, kjer je brati letnica z gotiškimi številkami zapisana in sicer 1467. Povrh te letnice je pa tudi ves kolorit zunanjih slik zelo isti, kakor onih, ki so v cerkvi naslikane. V obče je pa vendar reči, da so notranje slike še veliko lepše napravljene. Za zdaj, dokler jih veščak ne ogleda in ne presodi, le navedem kratko, kaj ti skupini vprizarjati. Prva skupina kaže gledalcu oni moment, ko je sv. Uršulo z njenimi tovaršicami zanesel vihar iz Anglije doli po reki Reni do mesta Kolina Iz močnega gotiškega gradu dere na obrežje oborožena hunska druhal; jedni drvijo z meči v rokah, drugi z loki naravnost proti čolnu, v katerem device s sklenjenimi rokami moleč čakajo nesrečnega izida smrti.
Druga skupna je veliko večja; obseza namreč vso evangeljsko ladijino stran. Tu je videti Jezusa v naročju Marijinem, zadej stoji sveti Jožef, rednik Jezusov. Trije kralji so prišli iz Jutrovega molit
novorojenega kralja, prinesli so mu obilo daril. Zlata v lepi skrinjici nudi pred sveto družino klečeči kralj, drugi kralj stoji zraven, držeč v roki v goti-škem slogu izdelano posodo s kadilom in za njim stojiš strežaji kraljevi.
Žal, da ta skupina ni več cela. V prejšnjem stoletju so, ne menlč se za slike na steni, prebili zid in napravili okno. Povrh tega pa tudi ni bilo moč, do zdaj še vsega beleža in ometa odstraniti, tako da je za zdaj težko, vso to sliko popisati.
Želeti je, da pride veščak r tej stroki ogledat si slike in da naznani, če bi bilo vredno, kako belež raz slike odpraviti in slike očistiti.
(Dalje sledi.)
Koledar
za 40. teden leta 1894.
Nedelja, 80. septembra: 20. pobink.; ev.: Jezus ozdravi kraljevičevega sina, Jan. 4.; Jeronim spoz. Ponedeljek, 1. oktobra: Remigij škof. Torek, 2. oktobra: Julijan, m. Sreda, 3. okt.: Kandid, m. Četrtek, 4. oktobra: Frančišek Seraf. Petek, 5. oktobra: Placid in tov. mm. Sobota, 6. oktobra: Brunon op. — Lunin spremin: Prvi krajec 6. oktobra ob 7. uri 59 min. Solnce izide 1. oktobra ob 6. uri 5 minut; zaide ob 5. uri 35 min. Dan se skrči v mesecu oktobru za 1 uro 35 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. septembra.
(Presvitli cesar) je podelil po 100 gld. podpore gasilnemu društvu na Blokah in v Starem Logu.
(Osebne vesti.) Pomožni učitelj ua goriški gimnaziji, Alb. Subic, in telovadni učitelj na koprskem učiteljišču, Karol C i b o r a, sta imenovana začasnima glavnima učiteljema na učiteljišču v Kopru. Učitelj na c. kr. tržaški ljud. šoli, Martin S in ko v ič, ki je izprašan za srednje šole, je za dobo šolskega leta 1894—95 prideljen c. kr. nižjemu gimnaziju v Ljubljani.
(Nemška nagajivost.) S Koroškega: Dnč 11. avg. t. 1. o tvorila se je z mnogim šumom ziljska železnica Podklošter-Smohor, katera vseskozi vozi po slovenski zemlji. Ob tiru napravile so se tudi slovenske tablice »Pozor na vlak", — jedina sled slovenščine pri oni železnici. Pa že ta neznatna mrvica, zmešala je oholim nasprotnikom popolnoma možgane. Ultra - nemci mislili so, da so jo z novo železniso prav zadeli. Prej spravljali so svojo hvali-sano nemško „kulturo", „šprahou in nemškutarijo samo po starinarskih poštnih vozovih v slovensko ziljsko dolino, — sedaj vozili jo bodo z železnico. Pa — slovenski napisi ob tiru preglasno opominjajo da 80 tam še »slovenska" tla, in zato sedaj strašno javkajo po svojih umazanih listih, še več, v svoji znani orijentalski duhovitosti iztaknili so ti časni-karji-kulturonosci, da je oni „novo-slovenskiu (!) napis „Pozor na vlak" — „eigentlich aus dem Croato-Serbischen geholt" (! 1) Kaj ne, kdor zna, pa Zna 1 Se več! Obečajo »elo, da se bodo s temi napisi pečali tudi njih — poslanci! No, morda se nad njimi razbije še cela — koalicija ! Mogoče je r naših razburkanih časih še vse !
(Nepošteno orodje „Soče".) Glede dogodka v Belipeči smo v »Slovencu" dne 22. t. m. jasno povedali svoje mnenje ter stvarno najkrepkeje mej vsemi listi pojasnili, kako neumesten je bil pozdrav dežel, glavarja ob otvoritvi nove, s pomočjo »sehulvereina", zgrajene šole v Weissenfelsu , ter v ime konservativnih Slovencev odklonili odgovornost za ta korak. — In dne 28. sept. pa piše „Soča" govoreč v dopisu iz Ljubljane o tem dogodku : Najbolj je pa pomenljivo to za našo konservativno stranko, da molči k proslavljenju liberalnega „Schulvereina". Mari je zatajila vse, za kar se je poprej borila ? — Glede »Schulvereina" je pisal „Slovenec" povodom tega dogodka dne 22. t. m. nastopno: Nemški ži-dovsko-libtralni BSchulvereiu" je Slovencem v verskem in narodnem vziru nevaren in škodljiv, zato se v našem listu neprestano borimo zoper nakaue tega nam neizmerno sovražnega društva. Kakšno da je to društvo, vedo pošteni Nemci sami, ker so njemu nasproti vstanovili svoj „Katholischer Scbulverein". Ne Ie nobene zveze, marveč odločen upor proti temu društvu, to je naša dolžnost, katere se bomo zavedali vsikdar ter jo kakor doslej, tako tudi v prihodnje izvrševali. — Tako „Slovenec", Ali je mogoče bolj odločno obsoditi pogubno delovanje „Schulve-reina" ? Blogovoljno naj čitatelji sedaj presodijo, ali
je sploh mogoče še z bolj nepoštenim orodjem boje-Tati se, kakor tukaj „Soča" z nami? Ako ima ured-Bik .Soče" le Se iskrico poštenja v sebi, mora to popraviti pred svojimi čitatelji.
(Z Dunaja.) Naš rojak gospod Fr. Tomšič, dobil je pri češkem deželnem odboru, in sicer pri oddelku za deželne železnice, službo stavbenega nadzornika. Pred 11 leti se je mož trudil za službo drazega inženerja pri magistratu ljubljanskem, katere pa ni dobil. Zdaj bo imel vsaj 5krat toliko plačo. Tako se cepijo narodne moči, katere res potrebujemo, kakor slepec pogleda.
(Nemški viteški red.) Z Dunaja se nam poroča: Včeraj, 27. t. m., umrl je na Dunaju komtur nemškega viteškega reda grof Henrik Herberstein. Pokojnik je bil veliko let obersthofmeister Nj. ces. visokosti nadvojvode Friderika, podmaršal, general konjiče in tajni svetnik Nj. veličanstva presvitlega cesarja.
(Iz ribniške doline.) Dne 21. t. m. bil je semenj v Ribnici, kateri pa ni bil posebno dobro obiskan. Živine se ni veliko prignalo, zato pa je imela visoko ceno. — Pretekli teden so se sprli trije žlebiški fantje. V boju je bil jeden nevarno ranjen. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, toda bode težko okreval.
(Ustanavljenje novih šol.) Iz krškega okraja dne 27. sept.: Okrajni šolski svet v Krškem obuja s svojimi naredbami splošno nevoljo mej našim ljudstvom. V zadnjem času ustanovlja vse križem šole in spreminja šolska okolišča zoper voljo občinskih zastopnikov. V velikem leskovškem dekanatu ima vsaka župnija zistemizovano šolo in razun dveh ima vsaka večrazrednico, a vkljub temu so v mnogih krajih projektirane nove šole. Ne rečem, da bi mi bili sploh zoper ustanovitve šol, rečem pa, da pri teh razmerah moramo biti nasprotni snovanju novih šol, kjer niso neobhodno potrebne. Najhuje namreč veliki stroški mučijo naše ljudstvo. Take revščine, kakor je zdaj pri nas, še ni bilo. Vinograde je uničila trtna uš, drugih prihodkov ni in zdaj v tem slabem času ustanovlja naš okrajni šolski svet šole s tako silo zoper voljo občinskih zastopnikov, kakor bi mislil, da zdaj je najprimerneji čas, da stiskamo kmeta. Ne rečem, da je večina našega okr. šol. sveta kmetu nasprotna, a trditi smem, da razmer našega političnega okraja ne pozna, zato je pa treba po-prašati občine in krajne šolske svete, to se pa ne zgodi ali pa, če se to stori, se pa taki nasveti prezirajo. Tudi posluje naš okr. šol. svet naravnost zoper šolski zakon, da sili čez štiri km. od šole oddaljene otroke k pouku. In če je otrok čez 4 km. od šole in naj bo 6 km. in še dalje, vendar, če tudi je še le 6 let star, ga treba pogledati in konstatirati, je li sposoben za obiskovanje šole ali ne, dasi vsak človek ve, da 61etni otrok ne more čez uro daleč pohajati v šolo brez hudih nasledkov na zdravju. Veliko bi imel povedati o delovanju našega okr. šol. svet, a za zdaj odložim, le rečem, da težko je še kje na Kranjskem toliko nezadovoljnosti s šolstvom, kakor je pri nas. Sapienti pauca!
(Iz Celovca) due 28 sept. C. g. o. Jos. F r a n z S. J., minister v duh. semenišču, ima ta teden v rokodelskem domu vsaki večer predavanje o verskih rečeh za gospode. Predavanja so prav dobro obiskana! — Pri Vas imeli sto duhovne vaje za učitelje in obnesle so se dobro 1 Pri tem poročilu mislil sem si: Kaj bi neki bilo, ko bi koroške učitelje kdo vabil k duhovnim vajam, kak krik bi neki nastal v liberalnem taboru in kaj bi k temu rekla žlahtna dvojčka dr. Gobane pa Scbmidt-Zabičrovv.
(V Loki pri Zid. mostu) bode prihodnji ponedeljek blagoslovljenje novega velikega križa na pokopališču. Blagoslovil ga bode preč. dekan Laški dr. Zuža.
(V Radečah) nameravajo napraviti blizu novega mosta veliko javno tehtnico. Ni slaba ta misel.
(Trgatev po vipavski dolini.) Z dnem 24. t. m. se je začela splošna trgatev po vsej vipavski dolini in do Gorice; kajti letos je zaradi posebno vročega solnca grozdje bolj zgodaj dozorelo ; ker pa je navada šele po kvaterni nedelji trgati, se je tudi zato trgatev odložila, v sled česar bode letos izborna kapljica in to tem bolj, ker je letina bolj srednja od lanske in je grozdje od zrelosti rumeno kot solnce. Noben pridelek ni s tolikimi stroški sklenjen, kakor vinarski pridelek, zlasti pa, ker trtna uš čedalje bolj prodira po vinogradih, če tudi nekoliko počasneje od drugod. Ce Bog te šibe od nas ne odvzame, sta oba, Vipavec in Krašovec, zgubljena. Poslednji, ki prideljuje skoraj samo čruo vino „teran", občuti še bolj kot Vipavec ono zloglasno vinsko klavzulo, kajti izborni »teran", katerega so prodajali prejšnje leto od 30
do 40 gld. hektoliter, je letos padel na 15—18 gl., to je skoraj enako našemu belemu vipavcu, med tem, ko je imelo dosedaj dvakrat tolikšno ceno, kakor belo vino 1 — Letošnje belo vino obeta biti po 15 do 16 gld. ob trgatvi. Torej vinski trgovci in vino-toči, pridite le sami ponj, da se prepričate, kako izvrstno bo letošnje vino! Ne boste se kesali!
(Pouk v pletenja košaric) na tukajšni c. kr. obrtni strokovni Šoli se ne prične že z dnem 1. oktobra, kakor je bilo prvotno namenjeno. Došel namreč še ni dotični učitelj in prostori še niso v redu. Upati pa je, da se otvori najpopreje sredi meseca oktobra, kedaj, to bode ravnateljstvo svoje-časno naznanilo po listih.
(Umrl) je gasilec Indof, ki se je nedavno poškodoval pri požaru na Ilovici. Nesrečni pokojnik, zapustil je vdovo in troje otročičev. To je prvi žalostni slučaj smrti pri ljubljanskem gas. društvu v dobi 25 let. Družina pokojnega, ki je umrl vršeč delo ljubezni do bližnjega, zasluži, da najde mnogo usmiljenih src in odprtih rok za podporo, katere zelo potrebuje.
(Zidanje novega zvonika v Gorenji Branici.) Poroča se nam od primorsko-kranjske meje: Dn4 18. t. m. je bila v Gorenji Branici izredna cerkvena slavnost. Blagoslovil je od prezv. knezoškofa goriškega v to pooblaščeni domači vikarij gosp Vales vkladni kamen k novemu zvoniku tukajšnje cerkve sv. Katarine, z asistenco dveh sosednih tovarišev — duhovnikov — dva iz vipavske doline sta bila pa radi burje zadržana. Pred blagoslovom vkladnega kamna, v kateri se je dalo spominsko listino, z nekaterimi malimi sedanjimi novci >n časniki: „Slovenec", „Zgodnja Danica", „Soča", .Primorec", mesingasto podobo sv. Očeta Leona XIII. idr., in v spomin, da žive v našem Primorju tudi Hrvatje, je bil k omenjenim časnikom pridejau tudi en hrvaški časnik, ki je začel izhajati na veliki poli s peterimi predali, kot tednik v New-Yorku, kot „New-Yorške novine" (v severni Ameriki), z dne 7. avgusta t. I., ki obeta kot na dobri verski podlagi zanimiv postati za ameriške Hrvate, katerih pravi, da šteje blizu 100.000! — Po blagoslovu temeljnega kamena, kakor predpisuje rimski obrednik, je bila slovesna sv. maša z asistenco. Obilno pričujoče ljudstvo, tudi iz sosednih duhovnij, je bilo ginjeno po lepem cerkvenem govoru, čegar predmet je bil: 1. Zakaj naj bodo braniški duhov-nijani danes veseli v Bogu; 2. o potrebi in zaslu-ženju tega pričetega dela in slednjič o pomenu zvonika pri naših katoliških cerkvah. Najprej je govornik omenjal pokojnega knezoškofa Andreja Golmajerja, ki je sploh na Goriškem v blagem spominu, posebno pa še za braniško duhovnijo, ker je On to novo du-hovnijo kot samostojno ustanovil I. 1870, kar ni le ljudi stalo mnogo prošenj in stroškov, ampak tudi pokojnega nadvladiko stalo je to mnogo dela iu dopisovanja z dvema namestuištvoma, v Trstu in v Ljubljani, pa tudi z ljubljanskim škofijstvom ; kajti tla, kjer stoji vikarijska cerkev, spadajo pod politično oblast v Postojni, sodišče v Vipavi, in okoli omenjene cerkve 14 hiš. štev. „Kodreti-Kovači", je bilo tudi za ekscindirati ali izločiti iz ljubljanske škofije.
—	Da predaleč od spredaj omenjenega predmeta ne zaidem, hočem povedati še, da se je pred omenjena slavnost vršila v splošno zadovoljnost obilno pričujočega ljudstva, ki je imelo ta dan izvoljeni praznik. Pri kosilu, h kateremu je bilo povabljenih 18 oseb v župni dvorec ; med temi skladovni cerkveni odbor, z vrlim neustrašenim predsednikom na čelu, Franc Stembergerjem, so se vršile navadne napitnice na sv. Očeta papeža, čegar čudovita moralna veljava še nekako krščanski svet skupaj drži, potem na presv. cesarja, ki je že pred leti daroval v namen zidanja novega zvonika 200 gld. ; na knezoškofa, pri kateri napitnici je dotični gospod navedel, kako hudobno je bil nadškof minole dni o priliki birmovanja doli v Furlaniji napaden, in smo z napitnico ob enem svoj gnus izrazili onim zlikovcem, kakoršnih vendar ni najti nikjer med slovenskim narodom I Laški listi
—	tudi „Eco" — pa lepo molčijo ob vsem tem, akoravno je to factum, kakor ga je tudi „Soča* prinesla. — Poleg omenjenih napitnic so se še druge glasile na gospoda vikarja, ki je od svojega 6Ietnega bivanja tukaj vedno k temu potrebnemu delu ljudstvo spodbujal in se mnogo žrtvoval za lepoto te siromašne cerkve, potem na zaslužnega in neustrašenega predsednika skladovnega cerkvenega odbora, Fr. Stembtrgerja in na slogo vse cerkvene občine itd. ; tudi slavnega Škota Strossmajerja se ni pozabilo. Tako se je vse srečno izvršilo v božjo čast in veselje ljudstva, akoravno bodo stroški za večino manj
premožnega ljudstva zdatni. Ta dan bode ostal Bra-ničarjem v trajnem spominu. — Vse k večji slavi božji!
(Pomanjkanje duhovnov.) Z Goriškega: Ker duhovnikov čedalje več umre, kakor jih vsako leto izide iz semenišča, se njih število od leta do leta bolj krči. Iz goriškega semenišča izišlo jih je Ie osem, drugo leto pa komaj štirje! Ali se jih je letos kaj več v bogoslovje goriško oglasilo, mi ni še znano ; brž ko ne bode bolje od prejšnjih let. Pa saj vse okoliščine abiturijentov so takšne, da morajo zgubiti nagnjenje v bogoslovnico. Oj dajte nam vsaj eno katoliško gimnazijo, kako veliko hvalo bodo vedeli mladeniči in stariši za to I Zatorej le srčno naprej z nabiro v katoliški sklad, ker le požrtvovalnost velja !
(Kedaj bo dovršena cesta od Rihenberga do Branice?) Piše se nam: Že štiri leta so minula, odkar se je začela graditi nova cesta od Rihenberga do Branice, oziroma kranjske meje; ali zaradi pomanjkanja denarne podpore kaj slabo napreduje, ali prav za prav niso letos razven enega mostu, ki so ga napeljali s hruščem blizu Dolenje Branice, se nobenega drugega dela lotili. Zatorej poslanci, deželni in državni, drezajte vlado in po vseh kotih, da se prej ko prej ta toliko potrebna cesta nadaljuje in dovrši. Drugod imajo brze železnice, mi pa nimamo niti poštene krajše ceste do Gorice, h kateri smo navezani po naravi in po raznih oblastih. Drugi govori, da se utegne prej začeti graditi vipavska železnica iz Gorice do pod Nanosa, nego se že naša pričeta cesta dovrši. Bomo tudi zadovoljni. Samo mož beseda I	M-en.
(Pokojninskemu zakladn ljudskih učiteljev) za Kranjsko pripade letos iz upravnih prebitkov c. kr. zaloga šolskib knjig na Dunaju za leto 1898. svota 885 gld.
(Iz Peč.) 24. septembra t. 1. poslovil se je od naš občespoštovani učitelj g. Matija Janežič. Deloval je pri nas štiri leta z najboljšim vspehom. Posebnih zaslug si je stekel gosp. nadučitelj tudi kot orgljavec, ki je s svojo požrtvovalnostjo sestavil pevski izbor, s katerim bi častno nastopil v vsaki večji cerkvi. Tako petje je za cerkev, ne pa ono brezčutno, divje vpitje, ki se mnogokrat čuje po deželi. Zatorej moramo Častitati župniji dobski, da je dobila v g. nadučitelju tako spretno moč v šoli in cerkvi. Mi Pečani pa želimo, da dobimo skoraj mu vrednega naslednika, ki bode v takem miru in lju betni živel med nami, kakor gosp. M. Janežič. Na mnoga letal
(Blagoslovljenje nove šole.) Iz Kočevja: Ponedeljek so otvorili v Kočevju novo ljudsko šolo, zgradbo, ki ima komaj vrstnico na Kranjskem. Ob desetih je bila slovesna maša, pred katero je bila blagoslovljena nova šolska zastava, lično delo gospe Ane Hofbauerjeve v Ljubljani. Po sveti maši so blagoslovili novo šolo. Župan je v lepem nagovoru zahvalil g. vladnega svetnika Merka, kot zastopnika vlade in deželnega šolskega sveta, in vse pričujoče n mnogobrojno udeležitev pri slavnosti, vso občino za požrtvovalnost, da je sklenila zidati novo krasno šolsko poslopje. Navduševal je tudi šolsko osobje, da bi vedno vestno izpolnjevalo svoje dolžnost'. Vladni svetnik g. Merk mu je na kratko odgovoril. Gostje in vsi udeleženci so šli v prostorno telovadnico, kjer so se zbrali tudi šolski otroci. Pričel) se je petje z deklamacijami. Peli so Petz-ove „Letne čase". Vse točke so izvrševali z veliko točnostjo. Poznalo se je, da so se otroci dolgo in natančno vežbali pod spretnim vodstvom. Ob dveh je bil banket, katerega se je udeležilo krog 50 oseb. ljubljanska vojaška godba je skrbela za večjo živahnost. Kočevska ljudska šola šteje sedaj osem razredov' namreč štiri deške in štiri dekliške.
(Slovesnost v Krškem.) Vabilo k slovesnemu odkritju M. Hočevarjevega spomenika in Iv. B. Valva-zorjeve spominske plošče v Krškem dne 6. in 7. okt. 1894. Praznovala se bode ob enem ustanovitev fare v Krškem. Vstop k slavnosti je vsakemu prost. Slavnost se bo vršila na nastopnem vsporedu: V soboto, dne 6. oktobra: Mesto se bode z zastavami okrasilo in zvečer razsvetlilo ; bakljada in godba po mostu ; umetalni ogenj. V nedeljo, dn^ 7. oktobra: I. Zjutraj budnica po mestu. II. Ob 10. uri slovesna sv. maša s pridigo v farni cerkvi. (Pri maši bodo peli meščanski učenci.) III. Po maši slovesno odkritje spomenikov na šolskem trgu po sledečem redu : 1. Slavnostni govor. 2. Petje. IV. Ob 1. uri popoldne slovesni obed v gostilni g. Fr. Gregoriča. V. Ob 3. uri popoldne tombola pred cerkvijo (Pri neugodnem
vremenu v gostilni gosp. Gregoriča.) Za obed (brez pijače) plača oseba 1 gld. 50 kr. Kdor se želi obeda udeležiti, naj se oglasi pri odboru do 1. okt. VI. Po tomboli koncert pri g. Gregoriču. V povekšanje slavnosti in spomin na njo izdali ste se knjižici .Krško in Krčani" in „Gurkfelder Gedenkblatter". — Cena vsaki knjigi 1 gld. Izvirne slike iste knjige so se še posebej izdale pod naslovom : „Spomin na Krško", cena 30 kr.
(Sleparske firme v Galiciji.) Strokovni gospodarski listi inozemski svare pred nakupovanjem ga-liškega masla, medu, kuretine, jajc, mesa, rakov itd., katero robo gališki trgovci ponujajo kupcem in občinstvu po raznih časopisih inseratnim potom. Vse to ceneno blago gališko je ničevo, zlasti jajca, sir in perutnina. Pripetilo se je dalje, da je tak inse-rent prejel denar naprej, a poslal ni nič. Pred takimi gališkimi firmami še torej svari, ker se dogaja zistematična sleparija.
(Najdeno okostje.) Na stavbinem prostoru nove deželne bolnišnice dobili prav blizu mitniee so v glo-bočini 50 cm. človeško okostje.
(Tatvina.) V noči od 24. do 25. septembra ste bili ukradeni Antonu Petkovšek-u z Zaplane št. 10 dve rujavkasti kobili, vredni 170 gld. Na sumu sta dva cigana, jeden star 65—70, drugi 24—28 let, katera sta v nedeljo 23. sept. na Jeričevem griču jedno sekiro prodati hotla. Ukradeni kobili sta neki proti Rovtam peljala.
(Lepa hvaležnost!) V četrtek se je peljal Ant. Peršan iz Ljubljane domov v Polhovgradec. Ko se pripelje izven Ljubljane, doide svojega znauca I. in ga na njegovo prošnjo vzame na svoj voz. Med potom sta pa se zaradi neke malenkostne stvari do hudega sprla in I. je tako nesrečno udaril z dežnikom po Peršanovih očeh, da mu je desno oko popoluoma vničil in iz levega zbil mu je lečo. Levo oko se mu bo še ohranilo. — Bolnika so spravili na oddelek za očibolne.
(Poskušan samomor.) V četrtek se je vstrelil v Ljubljani v desno sence I. Dunka, nadzornik finančne straže , pa kroglja ga ni usmrtila. Težko ranjenega so pripeljali na kirurgiški oddelek deželne bolnice. Dunka je bil zaradi melanholije že v bolnici v Trstu, in je brž ko ne pod uplivom te bolezni poprijel za nesrečno orožje.
(Obesil se je) včeraj zjutraj v Trbovljah neki oženjen, prpcej trden posestnik. Vzrok temu žalostnemu dogodku je baje nenravno življenje.
(Semnji po Slovenskem od 1 do 6. oktobra.) Na Kranjskem: 1. oktobra v Starem trgu, Kostanjevici, Litiji, pri Fari, na Jesenicah ; 2. v Metliki. Na Štajerskem: 1. oktobra v Arnužu, Konjicah, v Dolu pri Hrastniku; 4. v Artičah, Žavču; 6. pri Sv. Lovrencu, v Kostrivnici. Na Koroškem: 4. v Trbižu.
Društva.
(Vzajemno podporno društvo v Ljubljani) naznanja, da prične s 1. oktobrom vsprejemati člane za tretji odsek. Uradne ure za stranke so razen nedelj in praznikov vsaki dan od od 9—12 ure dopoldne.
(Slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani) bo imelo v nedeljo zvečer ob 6. uri društveni shod. Kot podporni udje pristopili so nadalje društvu naslednji p. n. čč. gospodje: Anton Perne, tesarski mojster; Anton Aleš. dekan v Semiču ;Fran Schvveiger, župuik v Radovici in prost. dr. Anton Jarc. Gospod Matej Močnik podaril je društvu precej knjig, za kar se mu odbor naj topleje zahvaljuje. Bog plačaj!
Narodno gospodarstvo.
Dobava kruha in ovsa za vojsko.
Zaradi zagotovitve predmetov kruha in ovsa za 1. 1895 vrše se zakupne obravnave v preskrbovalnih magacinih v Gradcu 15. oktobra, v Mariboru 9. okt., v Ljubljani 11. oktobra, v Celovcu 22. oktobra, v Trstu 18. oktobra in v Gorici dne 17. oktobra. Pismene ponudbe doiti imajo zgoraj omenjene obravnavne dui vsaj do 10. ure dopoludne pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih. — Podrobnosti je zvedeti pri posameznih vojaških preskrbovalnih magacinih. Zakupni razglas, obsegajoč soznam potrebščine dobavljajočih predmetov, splošne pogoje it> ponudbeni formular se lahko pogleda tudi v p sami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Zavarovalne stvari. (518 D
Životna zavarovalnica ,The Gresham' V Londona. Došlo je 45. poročilo o poslovnem letu, ki je preteklo duo 81. decembra 1893, ki se je na znanje dalo pri glavni skupščini delničarjev ■dne 7. junija 1894. Temu poročilu posnamemo sledeče glavne momente. Mej letom 1893 se je 10.922 predlog ua zavarovanje za celo življenje in mešovita zavarovala vložilo in 9633 polic z glavnico kron 73,023.675'— od strani društva izpostavilo. Pre-mijski doaodek preteklega poslovnega leta odbivši znesek, ki se je izdal na vzvratna zavarovanja, znašal je kron 18,725 477 60. mej katero stoto se na haja kron 2 709.990 21 premij prvega zavarovalnega leta. Bilanca konta o obrestih preteklega poslovnega leta znašala je kron 5,216.67115 in je zvišala, po nje prištetju k premijskemu dohodku, dohodek društva na kron 23,942.148-75. Terjatve, ki so se društvu mej preteklim poslovnim letom nakazale v izplačilo iz polic o zavarovanju na življenje, znašale so kron 8 952.871 04. Terjatve iz opremnih in me-šovitih zavarovalnih pogodb itd, katerih dospetni rok je bil pretekel, znašale so kron 1 881.966 46. Za povratni kup polic !zdal se je znesek kron 1 300 593 85 mej preteklim poslovnim letom. Zavarovalni iu reutni fondi zvišili so se mej poslovnim letom za kron 6,251.534 79. Vna aktiva znišala so koncem poslovnega leta 31. decembra 1893 kr^n 133,435.657-19. Nalaganja glavnic: kruu 49.425-52 pri britanski vladi, kron 401.616 77 pri indijskih ;n kolonijalnih vladah, kron 25,428.802-40 pri tujih državah, kron 1,211 343 33 v ždezn čnih delnicah, prijoritetah iu garantovane, kron 60,429.471-14 v železničnih in drugih zadolžnicah, kron 17,642.371-15 v hišnem lastništvu, mej drugim hiši društva na Dunaju in v Budimpešti, kron 5 141 681-04 v hipotekah in v raznih drugih zalogih kron 21.130.945-84.
Telegrami.
Dunaj, 29. septembra. Shod prirodo-znancev se je včeraj zaključil.
Dunaj, 29. septembra. Včeraj se je otvoril shod društva socijalnih politikov. Pri otvorjenju so bili ministri Plener, Bacque-chem in Madejski. Predsednikom so izvolili prof. Schmollerja. V govorih se je posebno naglašalo prijateljstvo z Nemčijo, skupnost idejalov in soglasje mej avstrijskimi in nemškimi učenjaki in pa odvračalo sumnjo, da bi bilo društvo soeijalnodemokratično.
Dunaj, 29. septembra. „Armee-Verord-nungsblatt" objavlja naredbo. po kateri se v miru jezdnim konjem na maršu ne bode več nalagalo seno.
Dunaj, 28. septembra. Poslednjih 24 ur so v 3 političnih okrajih v Bukovim 3 zboleli za kolero in 1 umrl, v 28 galiških političnih okrajih jih je pa 77 zbolelo in 61 umrlo.
Kotor, 29. septembra. Včeraj je umrl škof Radoničic.
Budimpešta, 29. septembra. Prva rae-ritorična seja gospodske zbornice bode v sredo.
Budimpešta, 29. septembra. V ogerske delegacije vojnem odseku prečita! je danes poročevalec Mtinnich načrt poročila, ki se je vsprejel. Odgovarjajoč na Abranyijevo interpelacijo zastran vojaških šol je odgovoril vojni minister, da razprava državnopravnih vprašanj, kakoršno je Abranyi sprožil, ne
spada v tako predlogo. Nujnega značaja on temu vprašanju priznati ne more. On se more z vojaškimi učilnicami le toliko baviti tukaj, v kolikor spadajo v njegovo področje. Hegedtis priporoča, da se zboljša stanje protestantskih vojaških duhovnikov. Vojni minister se zahvali, da je to stvar sprožil. Predsednik se zahvali članom odseka in poročevalcem ter zaključi sejo.
Sredeo, 29. septembra. Ministerstvo se je tako preustrojilo, Načevič je odstopil portfelj za javno delo Velitkovu, Radoslavov pa pravosodno ministerstvo Gešovu. — Javno mnenje je ugodno tej sestavi.
Peterburg, 29. septembra. Berolinskega profesorja Leydena, ki je bil poklican k generalu Gurku v Varšavo, je car povabil v Spalo, da se izreče o carjevi bolezni. Ley-den misli, da carjeva bolezen ne daje povoda kakim skrbem.
Darmstadt, 29. septembra. Napovedan prihod ruskega oarjeviča semkaj se je zopet odložil. Oarjevič spremi carja na Krim.
Malaga, 29. septembra. Štrajk tovarniških delavcev, ki se je začel, se je tako razširil, da že napravlja resne skrbi. Tovarne in delarne stražijo vojaki.
Popolnoma svilene tiskane foularde
od 75 kr. do gld. 3-65 meter — {kaeili 400 različnih b*ž) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, dam as t i itd. (kaoih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
10 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curlhu (Ziirich). (16-12)
Umrli so:
28. septembra. Angela Koter, nadsprevodnikova hči, 5 let, Resljeva cesta 24, pljučnica. — Friderik plem. Rus) črkostavec, 23 let, Emonska cesta 10, pljučna tuberkuloza.
Vremensko »poročilo.					
li Cas I	Stanje		Veter	Vreme oblačno dež n	^ im •2 3 -g č3 | S " ^ a
opazovanja	zrukomera t mm	toplomera po Celzija			
7. u. zjut 28 i u. poj/ '■). u »ve«	736-5 735 7 738 0	100 130 88	brezv! sl. svzh. sl. vzh.		1820 dež
Srednja temperatura 10'6 za 3-3° nad normalom.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani 5i4 3-1
naznanja, da se s 1. oktobrom prične sprejemanje udov za tretji odsek.
Uradne ure za stranke so vsaki dan razven nedelj in praznikov od 9—12 ure dopoldne.
Na prodaj je za vsako obrt prav pripravna
hiša štev. 13 v Ajdovščini
z dvoriščem, vrtom in hlevom
pod prav ugodnimi pogoji. — Natančneje pove lastnik Anton Mozetič.	478 (2-1)

J.
Gledal, ulice rA štev. 6 ^
Pod Tranču štev. 1
« . ..•■ V L j uliljanl —i—
priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na deželi Izboruu svojo /alogo
i
s
po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah ^
Sarsaparilla Deooct.
Parai-jeva samostanska pijača
proti skujsevanju. Diiduhi. bledici, pomanjkanju krvi, krvnim izmerkoni, kašljn, plačnici itd. — Steklenica četrt litra gld. 1-20,
pol litin gld. 2-20, 1 liter gld. 4-— a. v. Paral-Jeva samostanska pijača je kričistilni, sokove zboljšujoči sursaparill-liker Glavna zaloga za Avstro-Ogersko : Salvator - lekarna v Požunu.
512 5-1 I.
Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljem konj priporočati je, da ohranijo obuvalo
suho, konjsko opravo in usnje pri vozovih lično in čedno, uporaba
J. Bcndika
v Št. Valentinu
patentovane nepremočne
masti za usnje in likalne tinkture za
usnje, maže za konje in kopita.
Vporabljajo vse te predmeti! pri 485 2 —2 181 5 1 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva te po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu Weberu, v Celju pri Taminu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martincu.
p s
•PH >
® r- • -U-C C
05 > še
XSo ; Ot ?
B «3 <K
s
I ._ •*■
,q a ?
K 01 H
a>=
D ct -S •NflS
O 0 S.
j. o £ f c ^
I!
L. ■O N
Najboljšo pitno vodo
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno, od zdravniških (X.)	avtoritet priznano, ima 51 34
glavno skladište J^ATTONUEvel.
najčistije lužne
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
JL^e še malo predstav.
Cirkus Henry
sloveča umetno jahalna družba
v Ljubljani, poleg Lattermannovega drevoreda.
Danes v soboto dne 29. septembra 1894
lata ii luiotu predstava
v korist Palo Trio. Velikanski program,
20 kron tistemu, ki trikrat stojiS jezdi okrog jahališča, ne da bi se držal ali doli padel.
Velik skupni komad po življenju posnet, v cirkusno pantomimo aranževal ravnatelj Hcurjr, v štirih podobah izvaja ga vse osobje in 20 konj.
D&nes popoldne ob 4. nrl
posebna predstava za dijake in otroke
pri znižanih oenah.
V ciganskem taborišču, velika pantomima. __ure lm'd predelavo koncert, katerega izvaja domač orkester
Jutri v nedeljo dn6 30. septembra dve veliki predstavi ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer.
515 1
Domača zanesljiva tvrdka! *
$
Najboljše in najcenejše
Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov!
žepne in stenske ure
ii r- e 1» lidilnice
zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
Fr. Čuden
i Mestni trg, nasproti rotovzu.
Popravila tudi najtežav lejša izvršuje tekom 14 dnij — Za nlago pri i jem kupljeno istotako za uat nčno poli ravn jamči.	158 21)
Ceniki s podobami so franko na razpolago.

stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
KUtiklea. vitla, trinn tlslilne mlin« a lilo J"
remalulee m kram
Avtoamtltal aparat« proti ptronoiptrl
tlaillnlca za vino i tlačiinice za sadje
p,r*dm"u » smal£U*u*tM	•
obta. «>• itrojo u ka>etlJ.t,o. vinarstvo In moit«r(tvo fupollj. < imtnoT^iflv utlboUta kuatnbtl*
IG. HELLER, DUNAJ
2/2 Pratarstrasao Nr. 48. »h-	«-
NiJIuliataajiJ pogoji. — Jamstvo. — Strnil m daj« m poslirtaj«.
Cent 11 u nn» nižale ? FrekanoTalcea aatM pnuli
272 16-10
Franc Ivan Kwizda,
c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik.
Že nad 30 let z najbolj-i~>i šim vspehom v rabi ^nfV v* v mnogih dvornih ^jr hlevih, v znameni-tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčajo pred in ojačuje po velikih naporih, pri iz-pahnenja, otrpnelostl i!d. ter ojači konja za izredno težko vožnjo in tek.
Kwizdov restitucijski fluid
c. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Steklenica velja I gld. 40 Jtr.	V.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju.
Pri uakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20 11
Kwizdov restitucijski fluid.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogiierijah.
f		" \
	Izvrsten, sladek tirolski	
	vinsfii mošt	
	litfr uo 36 kr.	
	v Paul i novi vinarni	
	v Ljubljani, Slonove ulice 52.	
C	513 3-2	■J
Ž
koje
rr
I
1 I

elodčne kapljice
p. n. ol »fir.stvo navadno zahteva pod im6nom
MirijiLceljske kapljice.
Te kapljice so zelo peo-spešne (provzročujpjo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl, preobloženem želodciz jedili ln pijačami itd.
Steklenica z rabilnim navodom velja 20 kr., tnoat 2 gld., 3 tacate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
lelarm Sraki®w$
479 3 zraven rotovža v Ljubljani
Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
L:
Jfajsigurnejše in najboljše
nalaganje glavnice
je v
4% zastavnih pismih gališkega zsmlišk o-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovauje
ter so
pupiHrno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavoije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavcij;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 26333 hipotekarne vrednosti,
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
V I^jubljaili. 295 33
Tovarna cerkvene oprave.
France Pavšner
krojač v Ljubi ioni naznanja preč. duhovščini in sl. občinstvu, da se je
preselil v Dijaške ulice št. 9.
Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje
talarjev, sukenj, havelok iti razne obleke 182 26-26
ter zagotavlja trajno delo in uljucno postrežbo.
« ►
S s* a. o
S
a
«
>
M
Premovana	1878, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerlevene oprave in izdeloval-nica paramentov, Duniy, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Franc llrilckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, itole, baldahini, bandera itd. ita.. pa tudi cela masna obleka v naipravilnejši
obliki. 54 26—18
Cerkveni parameuti.
Prve in najstarejSe stearinske sveče v Avstro-ogerski.
v rožnem zavitku.
Pristne le
Pristne
MILLY
sveče.
288 6-2
F. A. Sargov sin & Cie.
P|V as™hwindDfla"8ne 7 j' Zavitek Od 15. sept.« Kflramov ?	c.k.dvorni zalagatelji.
Obrtniki in trgovci, Člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani,*)		
priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: *) Oni obrtniki, člani konserv. obrtnega društva, kateri žele mej to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj se pri upravništvu „Slovenca*.		
Belec Anton klepar v Šent-Yidu pri Ljubljani.	Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23.	Sever Primož mizar za hlSno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22.
Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega BF galantertjakega blaga. ~WQ	Jager Janez mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu.	Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. lakobskem mostu.
Bončar France plcsktir	Kovač France čevljar	Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta.
v Ljubljani, Rimska cesta.	v Ljubljani, Sv. Petra cesta.	
Boucon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejših stolov natan6no in trajno Iz najboljše tvarine izdelanih.	Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje.	Šerik|v an krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
	Kregar|van pa>ur in srebrar v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in corkv. predstojništva na izvrstno urejeno delal,llco, v kateri izdeljuje vsakovrstno cerkveno posodo ln orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji ceni.	Škrabee M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg
Breskvar France preje I>. Šverljuga knjigovez, v Ljubljani, Stolno 2upniščs.		Šturm Frane krojač v Ljubljani, na llregn Stev. 14.
Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49.	Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo.	Tome France pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice
Černe Jožef urftr v Ljubljani, Sv Petra cesta 2.	Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.	Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice
Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem 1 zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje.	Mihelič M. ščetar in zaloga, krtač v Ljubljani Florjanske ulice štv. 40. Šelenburgove ulice.	Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice.
Dolenec Oroslav srečni' v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča	Ozelj Gabrijel tapetnlk v Ljubljani, Tržaška cesta.	Velkavrh Fr. Jermenar v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
pristne čebelno - voščene sveče voščene zvitke in m4d. Zaloga pristnega HT brinja in brinjevca. Vse po najnižji oeni.	Paušner Frane kro.jaž v Ljubljani, Dijaške ulice.	Vi 1 h a r L. urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne).
Dostal Karol tapetnlk v Ljubljani, Sv. Petru cesta št. 31.	Pauer Friderik pek&r v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 50.	Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Brata Eberl slikarja napisov, stavblnska ln pobiitvana pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak In pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4. P. n. občinBtvo opozarjava posebno na izdelke, katore sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji nKudolfitium".	Perko Frane sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice.	Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice.
	Petrič Fr. trgovina z mnnufakturnim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice.	Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg Stev. 21, priporoča tW štirikrat na tlan sveže, ukusno, zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko peolvo.
Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonove ulice.	Plehan Valentin Izdelovatelj voščenih sveč in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta.	
Fajdiga |van molcar v Ljubljani, Kriievniški trg, filijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko ln otrobe po prav nizki ceni.	Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, zaloga ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd.	Zadnikar Henrik pasilr in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdelujo iz najboljšo tvarino najraznovrstnojšo oerkveno posodo ln orodje po najnižji oent. Popravi in prenovi staro predmete.
Tmia^ii ^^sa-»»*»• 2 Trgovina z manifakturnim in drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, raz-■ JfiiHfcl^lJ ličnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev in šopkov, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Zaloga vseh potrebščin za krojače in šivilje.		
„THE GRESHAM"
zavarovalno društvo za življenje 7 Londonu.
Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko:
;], Mast™ 1,. .„„.„„
v hiši društva.	| št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1893 .........kron	131,485.657 —
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1893 . .	„	23,942 149'— Izplažitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)............."...	„	237,452.809-—
Mej letom 1893 je društvo izpostavilo 9633 polie z glavnieo . .	„	73,083.676•— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljnl>l jani
503 (12-1)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, St. 3. II. nadstropje.
Št. 9679.
511 3-2
Razpis.
Za Kranjsko se razpišejo sledeče
službe okrožnih zdravnikov,
i a sicer:
a)	z letno plato 800 gld. :
1.	v Bohinjski Bistrici,
2.	v Kočevski Reki,
3.	v Senožečah;
b)	z letno plato 600 gld.:
4.	na Brdn,
5.	v Logatcu.
Prosilci za jedno teh mest \kže naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani
do dne 20. oktobra 1894. I.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške piakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slo\enskega in nemškega jezika.
Glede onih služb, katere se sedaj ne bi oddale, ostane predstoječi razpis še nadalje v veljavi.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dnč 27. septembra 1894.
Josip Cerne
urar v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 2
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula- ln raznih
» iz najimenitnejših tvorni«, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen,
Glashiltte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, du-' najske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo.
>	Poprave izvršuje točno iu po primerni ceni.	500 20—2
►	JSJr Za vojake in dijake znižana cena. "Si>Dt
s pravim zlatom krasno pozlačenih
i nagrobnih križev
ima
516 6-1
V
Albin Ahčin |
v Gledaliških ulicah M
blizu frančiškanske cerkve.
__M
V Cenilniki s podobami se LnJ bt-ezplačuo razpošiljaj o. rjjj

s <
*
s X
F. P. Vidic & Co.
266 25-22
v Ljubljani
priporočajo po najnižji ceni:
Mosaik (chamotni) tlak
za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljen h tlakanj so ua razpolago.
Lončene peči vsake barve.
Zarezane strešnike, jj^JS
( ne j še kritje.
Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine Nasade za dimnike.
Drainage ceviza 8Ušenje močvirnih
zemljišč.
If

liiiiliiiii^Kl
Znižane eene!

\\IMI. DKIJikOVIC
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
^reusprodaja"
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške sine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izbori
HTdrevesa (plug-e)
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe
iu sploh vse v njegovo stroko spadajoče.
Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskaslen) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovosi. sc jamči.
Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom aH na napovedani kraj.
Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in (ranko.	159 32
KnVJlPI I Tu kupujete železo naj-IVUVct^l . ceneje, pri pošteni vagi
in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete
prepričali!
CARB0L1NEUM!
iirajr,	«< -»
na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
mr žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in ie dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. 2KŠ" Poprave sc dobro iu solidno izvršujejo.
(Otvoritev prodajalnice.
\Hsojam si uljudno javljati, da Godem z dnem 1. ofitoGra letos ofvoril na tukajšnjem
S&ST cfltesfnem trgu štev. 2Z l52f£
Kupčijo z modnim, pozamenirijsRim Blagom in s RrojašRo opremo
^Ugodne gmotne okoliščine, mnogoletne praktične izRušnje in zveze z najslovitejšimi in naj" vecimi tovarnami nudijo mi dovoljno pritifio, da ugodim si. p. n. oGcinstvu z najnovejšim, najmodernejšim Glagom po nizfii ceni in s točno, uljudno postrežGo.
tRlagoHotne podpore in naklonjenosti proseč in se nadejajoc Beležim 7/elespoštovanjem
JžjuGljani, dne 20. septemGra 189Z.	506 (i-i>
cfiecfinagel.
ur 1» -v o
betonskih kanalov
iz portlandskega ln romanoementskega stolčenega betona za mesta, UJ	tovarne ln zaaebne hiše (tudi grebeničnih jam iz cementa)
* ir vodovodov	*
prevzemlje betonsko-stavbeno podjetje in tovarna za cement
Ferdo Hrzau & Urh Rosenberg v Pragi.
Kaj več pove
Ferdo Hruza v Ljubljani, u;
Poljanski nasip štev. 12. * 4916-2 ^

podobar in pozlatar
v Ljubljani. Gledališke ulice štev. 8
opozarja prefast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobarsko in pozlatarsko delalnico
v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 49—32
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
kmetijskih strojev in orodja
Strojev za vinarstvo
vsakovrstnih sosalk
pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnlkov perila
patentovanih
m 1 i it o v
za domačo uporabo,
na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-24)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj, II., Pasettistrasse 29—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko. _Kfa"' preknpovnlca in pošteno zastopnike.
MjC Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri Je na razpolago. Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno.
Zaloga in zavri za izvršite? tii in duhovniških olk
623 52-41
„pri rudečem križu"
Viljema Skarda
llf., Waltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 38
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike
kot: Havelook, vrhne suknje, duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
blrete, kolarje, naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške čepioe.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga jajoče vzame se naza
D u n a j s k a borza.
Dne 29. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....99	„
Avstrijska zlata renta 4%......124-	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	% ,
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1039	„
Kreditne delnice, 160 gld..............372	„
London vista...........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	60	„
20 mark........................12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5	„
—	kr.
05	„
25	„
85	„
15	„
85	„
05 „ 97 V, „
19	„
83	„
25	„
89	„
Dne 28. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4 °jo kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 50	kr.
155 „ 75	
196 „ 50	
97 „ 25	
143 „ 25	
127 „ 25	
107 „ 50	r»
67 " 50	M n
98 „ 60	„
220 „ -	n
163 „ 15	„
128 „ -	n
98 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld........196	gld.	50	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	70	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld................69	„	50	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	„	50	„
Ljubljanske srečke.........24	„	75	„
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	168	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v.	3420	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	493	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	110	„	—	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75	„	-	„
Montanska družba avstr. plan.....85	„	60	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	176	„	-	„
Papirnih rubljev 100 ................133	„	50	„
&JT Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje /a zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. KuUntna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„JI E It C U K"
UVollzeilB it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirja« in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti V nnloženih glavnic,
Ud&j&teli Or. 'v«n lamiiA
Odgovorni vmiuik: Andrej Kalan.
Tisk rJi»toli!ihe Tiskarne" v Ljubljani.