ODKUP, SORTIRANJE IN PRODAJA ODPADNIH SUROVIN SRB AN PANIČ 5. p Kckarje 1. S331 Nazarje Tal.: 031 GflS 19B Delovni tss: od B.OD do 12.00 in od 13.00 cfo 13.00 Pogo:' noielfie nagradni? ak^ ia so ofcjavl.enr na seriji.' fwdjeija v Koksijah 1 NAROČILA KURILNEGA OLJA V" ."t-V^- BENCINSKI SERVIS tADNA AKCIJA! Vaa-;a hz-čna oseba ki v ¿asu od 1 do SO. septembra 2011 na deponijo v Kokarjah 'oivši zaonjini dem} pribija ve £ kol 100 kg odpadnih Ijrudufilfv, prejme kijpvri, s kalefint su^fciujw v nagradnem irehanju, \r katerem se izžrebanim PDsarnezn «ain podeli 11 nagrac: LETUS LCD TV sprejemnik in 10 praktičnih nagrad. Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Li'nS-DiuiNt! Ji potiti«^ I" "^i'1 * ■ ■ ■IIJ1'- i : . M v,- L .1| >■■ (.¡.1 ■ v: ; i: ■ - "-l . no K'-'Cl» PE; kulL-^jrUi UrtKr Beli ij|l-l Mûiirjc TeI.j 05 92S 11 46 W D i RBT KOI 11 W -lfO% POPUSTA NA POLETNO Koœmjo T OPER H0L0 P0NYŽB2fi oredšfciflitev Seotgfn b.er in Oktober vsak^gtékob^S.do ' L^fe PE: IrolesarSkj^enteia&alt zajec Mciirie TeMoB9Z5)ll 46 Ob Mednarodnem letu gozdov 2011 in 10. obletnici Muzeja Vrbovec vas prijazno vabimo na predavanje Damjana Jevšnika: GOZD V SRCU EVROPE Slovenski gozdovi so vzor svetu v sredo, 14. septembra 2011, ob 18. uri v veliko dvorano Doma kulture v Nazarjah Po predavanju vas vabimo v Muzej Vrbovec na ogled prenovljenega uvodnega dela stalne razstave z naslovom GOZDOVI IN LES-ZELENO BOGASTVO SLOVENIJE VRBOVEC Med 15. in 17. septembrom bo vstop v muzej prost MUZEJ GOZDARSTVA Vljudno vabljeni! Irvedhn fimjpkt.i je finančno pnclprin Ministrstvo '.i kmltiiro RS, Tretja stran Pitne vode (še) preveč, da bi jo zares cenili Les in pitna voda - to sta edini strateški surovini, ki ju v izjemnih količinah premore Slovenija, a jih še danes ne zna učinkovito izkoriščati. O problematiki predelave lesa je prejšnji teden tekla beseda na razvojni konferenci slovenskih lesarjev v Nazarjah, o pitni vodi pa pišemo v tokratni temi tedna v Savinjskih novicah. V vsakdanjem življenju se Slovenci, kakor tudi večina Evropejcev, ne zavedamo, kako pomembna je voda za naš obstoj. Voda ima za nas fiziološki pomen (v človekovem telesu je od dve tretjini do tri četrtine vode), higienski pomen (vodo uporabljamo kot sredstvo za vzdrževanje higiene) in ekonomski pomen (velike količine vode se uporabljajo v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah, prav tako je voda pomembna kot izvor in prenosnik energije ter kot hladilno sredstvo). Za naše minimalne fiziološke potrebe (pitje in kuhanje) dnevno potrebujemo od 1,5 do tri litre vode. Pri načrtovanju preskrbe s pitno vodo iz vodovoda je potrebno zagotoviti približno 150 litrov dnevno na osebo. Čim večje je naselje, večja je poraba vode. V mestih dnevna poraba vode na osebo doseže tudi 300 ali celo več litrov. V povprečju porabi vsak Slovenec okrog 150 litrov vode dnevno. V ta namen uporabljamo čisto pitno vodo, čeprav je popijemo le dva do tri litre. Velik del omenjene količine bi torej lahko nadomestili z ustrezno zbrano ali predelano vodo ter na ta način zavarovali zaloge pitne vode v naši podtalnici. A dokler ni pomanjkanja, se s takšnimi vprašanji pristojni ne ukvarjajo preveč. Če ne vnašamo dovolj vode v telo, nastanejo motnje. Če telo izgubi dva litra vode, smo žejni in manj hodimo na vodo. Pri štirih litrih izgube se ta primanjkljaj občuti kot močna žeja, hujšanje, slabost, bledica in razdražljivost. Če izgubimo več kot pet litrov vode, postane naše telo nesposobno za fizično in umsko delo, pri izgubi 15 odstotkov vode pa nastopi smrt. Vrsta različnih zdravstvenih težav - razjede na želodcu ali dvanajsterniku, vnetja črevesja ali slepiča, bolečine pri revmatoidnem artritisu, v ledvenem delu hrbtenice in vratu, glavoboli, visok krvni tlak in holesterol, pa tudi debelost - lahko nastane zato, ker premalo pijemo. To je trditev ameriškega internista dr. Batmanghelidja, avtorja knjižne uspešnice Telo kliče po vodi. Redno pitje zadostnih količin vode poveča našo zbranost, odpornost proti boleznim in sposobnost soočanja s stresnimi situacijami. Zato začnimo ceniti naše vodno bogastvo, dokler ga imamo. IZ VSEBINE: 36 ^_J Tema tedna: Pitna voda v Zgornji Savinjski dolini ne predstavlja težav..............................................4 Razvojna konferenca lesarjev: Za razvojni preboj lesarstva nujna pomoč države.............................................5 Golte d.o.o.: Izguba v okviru planirane, Kovaču še en mandat..........................................8 Izbor za mlado kmetico 2011: Slapnikovi za uvrstitev v finale zmanjkale le tri točke..........................................17 Ultramaraton Celje-Logarska: Rekordna udeležba tekmovalcev in nov zmagovalec..............................................18 Karting: Po sedmih tekmah vodstvo Kolarja...............21 Lokostrelski klub Gornji Grad: Gutmanova in Krajnc absolutna državna prvaka v poljskem lokostrelstvu ... 21 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 36, 9. september 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 ID Tema tedna PITNA VODA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI NE PREDSTAVLJA TEŽAV Pijemo dobro vodo, njenega pomanjkanja se (še) ni treba bati Kakovostna voda postaja v svetu dragocena dobrina, katere pomanjkanje trpi kar 60 do 70 odstotkov podeželskega prebivalstva v nerazvitem svetu. V razviti Sloveniji k sreči vode še ne primanjkuje, v naši dolini niti avgustovsko pomanjkanje padavin ni prineslo kakšnih pravih težav s pitno vodo. Ker pa je voda vir življenja, je prav, da se ravno zaradi njene izdatnosti v naši dolini zavedamo bogastva, ki nam ga nudi. DO POMANJKANJA PITNE VODE NI PRIHAJALO Slovenija se uvršča med z vodnimi viri najbogatejše države v Evropi, saj se v naših naravnih vodotokih na leto pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. To je skoraj štirikratno evropsko povprečje. Bogate vodne vire imamo tudi v naši dolini, saj po podatkih Komunale Mozirje in Komunale Gornji Grad v avgustu, ko je bilo padavin pri nas zelo malo, ni prihajalo do pomanjkanja pitne vode. Na območju Gornjega Grada, Bočne in Nove Štifte, kjer z vodovodnimi sistemi upravlja Komunala Gornji Grad, do pomanjkanja vode ni prišlo, so pa po besedah direktorja gornjegrajske komunale Zdenka Pur-nata bili vodni viri vidno oslabljeni. Tudi Andrej Ermenc, direktor Komunale Mozirje, je povedal, da skrbi zaradi pomanjkanja pitne vode ni: »Seveda so nekateri vodni viri oslabljeni, a s povezavami med posameznimi vodovodi se pomanjkanju pitne vode uspešno izogibamo. Brez takšnih ukrepov bi bile v tem obdobju zagotovo težave v Šmartnem ob Dreti, ker pa smo posegli po pravilnih ukrepih in v Spodnjih Krašah vodovod povezali z Letoščem, do tega ni prišlo. Podobno situacijo smo uspešno rešili tudi v Radmirju.« Komunala Mozirje upravlja z vodovodi v občinah Mozirje, Nazarje, Ljubno, Luče in Rečica ob Savinji. IZ LETOŠČA DOBIVAMO DOBRO VODO Kar 97 odstotkov vode iz javnega vodovoda v Sloveniji načrpamo iz podzemnih virov. Zaradi slabe kakovosti se je za oskrbo s pitno vodo iz površinskih voda načrpa vedno manj. Vodovodni sistem Letošč je največji sistem za oskrbo s pitno se na poti do pip hitro onesnaži zaradi različnih dejavnikov; majhnih defektov na ceveh, poroznosti cevi, zaradi možnih nepravilno rešenih izpustov. Zato vodo preventivno kloriramo, vendar v minimalnih dozah, celo manjših od vrednosti, ki so bile svoj čas predpisane.« Moderna tehnologija pri (Fotodokumentacija vodo v naši dolini in oskrbuje prebivalce občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, delno tudi Ljubno, Šmartno ob Paki in Gornji Grad. Kot pove Ermenc, imamo Zgornjesavinjčani srečo, saj je v omenjenem viru voda povsem čista, kontrole nikoli ne pokažejo kakšne mikrobiološke onesnaženosti, tudi s kaljenjem vode v tem zajetju skoraj ni težav. VODA SE KLORIRA ZARADI TRANSPORTA DO PIP Porabniki pitne vode lahko opazimo, da iz pip priteče klorirana voda, torej voda, kateri dodajajo natrijev hipoklorid. Kot pove Ermenc, vodo klorirajo preventivno zaradi transporta vode do pip: »V pravilniku je še vedno predpisana priprava pitne vode in pravilnik zahteva od nas, da porabnikom dobavljamo neoporečno pitno vodo. Mi sicer poznamo še drugačne metode dezinfekcije pitne vode, vendar je kloriranje za sedaj najbolj učinkovito in cenovno ugodno. Drugi aparati za dezinfekcijo so bistveno dražji in manj preizkušeni. Voda vodovodnih napeljavah Komunale Mozirje) STARI VODOVODNI SISTEMI NISO NAJSLABŠE KAKOVOSTI Kar se tiče ustreznosti pitne vode, stanje vode iz zgornjesavinjskih vodovodov ne niha veliko. Kontrole izvaja pristojen zavod za zdravstveno varstvo, podatke o opravljenih kontrolah je mogoče kadarkoli pridobiti od oskrbovalca s pitno vodo. Komunala Gornji Grad in Komunala Mozirje upravljata skupaj z okoli 240 kilometri vodovodnih sistemov. Glede njihovega stanja na območju Komunale Gornji Grad Zdenko Purnat pove, da so vodni sistemi res vsi starejše izvedbe: »Najstarejši je iz leta 1933, ta teče skozi sam trg Gornjega Grada. Ker pa so ti sistemi zgrajeni iz železnih cevi, so te še povsem zdrave in ni nobene potrebe po zamenjavi. Problematični so nekateri manjši priključki, ki so jih v socializmu ljudje sami gradili in seveda vsa dela niso bila opravljena povsem pravilno, a glavni vodi so povsem zdravi. Zadnja obnova vodovoda je bila opravljena v Bočni, kjer je zaradi gradnje kanalizacije obnovljenega okoli 400 metrov vodovoda.« Tudi v pristojnosti Komunale Mozirje so določena omrežja potrebna obnove, ta pa je odvisna od občin, v katerih se vodovodi nahajajo. »Občine so pristojne za investicijska vlaganja v vodovode, naš edini vir je vodarina, ki je namenjena vzdrževanjem in pregledom vodovodov«, pove Ermenc. »Pri tem lahko v pozitivni smeri izpostavim občino Ljubno, kjer v obnovo vodovodnih omrežij res vlagajo veliko in imajo obnovljene vse vodovode.« Tatiana Golob Andrej Ermenc, direktor Komunale Mozirje: »Da so lahko uporabniki pitne vode povsem pomirjeni, pove podatek, da se vsi vodovodi telemetrijsko spremljajo. To pomeni daljinsko spremljanje in beleženja stanja vode v vodovodih 24 ur na dan. S pomočjo telemetrij-skega nadzora lahko vsak trenutek vidimo, ali se kjerkoli na naših vodovodih dogaja kaj neobičajnega in lahko stanje takoj preverimo tudi na terenu. Z omenjenim nadzorom se med drugim neprekinjeno nadzoruje nivo vode v rezervoarju, možna motnost vode, dovajanje klora, kdaj črpalke delujejo. Diagrami kažejo to stanje za več let nazaj. Če sistem ugotovi, da je voda preveč motna, avtomatsko zapre ventile in voda se namesto v rezervoar izlije nazaj v potok. Nič ni prepuščeno naključju, vse je pod strogim nadzorom.« (Foto: ML) 4 Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Tema tedna, Aktualno Zdenko Purnat, direktor Komunale Gornji Grad: »Obveznost dezinfekcije ni predpisana, še nekaj let nazaj pa sta bili predpisani najnižja in najvišja stopnja preostalega klora v pitni vodi. Je pa potrebno v vsakem trenutku na vsakem odjemnem mestu zagotavljati neoporečno pitno vodo. Mikroorganizme, ki so prisotni v zajeti vodi na dveh sistemih, »ubijamo« z UV žarnico, torej žarnico, ki presvetli vso zajeto vodo. Metoda ni stoodstotno zanesljiva, saj lahko določeni mikroorganizmi po določenem času »okrevajo« ali pa so v omrežju prisotni že od prej. Zato kontinuirano dodajamo natrijev hipoklorit. Dodajanje se vrši avtomatsko in tako, da dosegamo kar najnižje vrednosti preostalega klora pri zadnjem odjemalcu vsakega sistema. Zaenkrat stroka trdi, da je tveganje pri tovrstnem dodajanju dezinfekcij-skih sredstev manjše kot tveganje ob zaužitju škodljivih mikroorganizmov. Ti so še posebej nevarni ljudem z oslabljenim imunskim sistemom, starejšim in dojenčkom. Zgodba je podobna dodajanju aditivov v ostala živila; stroka trdi, da je tveganje ob zaužitju konzervansa v predpisanih mejnih vrednostih manjše kot tveganje ob zaužitju na primer plesnivega živila.« TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE (Foto: ŠS) Med štirinajstimi bo le ena tematska pot najlepša v Sloveniji Turistična zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Gospodarsko interesno združenje za po-hodništvo in kolesarjenje v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom objavljajo tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja, za najboljšo tematsko pot v letu 2011. Tekmovanje v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Turka. Na tekmovanju so lahko udeležene vse tematske poti v Sloveniji. Na natečaj jih lahko prijavijo prebivalci, kraji, organizacije in društva v Sloveniji, ki so skrbniki, upravljavci ali nosilci tematskih poti. Poti tekmujejo v vtisu, vzdrževanju, vodenju, privlačnosti in sporočilnosti posamezne poti. Na vsaki izmed 14-tih območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) bo med prijavljenimi izbrana najbolje ocenjena pot. Izmed vseh bo na koncu ena prejela laskavi naziv najlepše urejene tematske poti v Sloveniji. Regijski koordinator za nazar-sko območno enoto ZGS je Damjan Jevšnik. Pobudo za prijavo lahko krajani in organizacije podajo do 20. septembra. Štefka Sem RAZVOJNA KONFERENCA LESARJEV SLOVENIJE Za razvojni preboj lesarstva nujna pomoč države V četrtek, 1. septembra, je v Nazarjah potekala razvojna konferenca lesarjev Slovenije, ki jo je pripravila Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) v sodelovanju z Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo in Občino Nazarje. Konferenca je bila pripravljena v okviru praznovanj nazarskega Lesarskega praznika. Udeležili so se je gostje iz več krajev Slovenije. Na vabila se ni odzval noben predstavnik države. Uvodoma je udeležence pozdravil direktor SŠGZ Franci Kotnik in predal besedo županji občine Nazarje Majdi Podkrižnik. Ta je dejala, da položaj lesarjev dobro pozna, saj je sama delala v tej bran-ži več kot 15 let. Po njenem mnenju je v lesarstvu premalo povezovanja in sodelovanja, ki je nujno za obstanek. Lesarstvo je še posebej pomembno za Zgornjo Savinjsko dolino in Nazarje, kjer so s predelavo lesa začeli že pred 110 leti. Projekt Možnosti za prestrukturiranje slovenske lesne industrije je predstavila dr. Andreja Kutnar iz Inštituta ILTRA d.o.o.. Povedala je, da zaposlenost v lesarstvu pada, saj je v treh letih iz 17.000 padla na slabih 14.000 zaposlenih. Vse preveč kakovostnega lesa potrošimo za kurjavo ali izvažamo hlodovino, uvažamo pa polizdelke ali končne izdelke. Prodaja lesenih hiš znaša v celokupnem gradbeni- zastarela tehnologija in pomanjkanje visoko izobraženega kadra ter razvojnega denarja. »Les bi bilo treba razglasiti za strateški in prestižen material,« je menila govornica. Dr. Andreja Kutnar je povedala, da vse preveč kakovostnega lesa potrošimo za kurjavo ali izvažamo hlodovino, uvažamo pa polizdelke ali končne izdelke. (Foto: Marija Lebar) štvu sedem odstotkov. Za lesarstvo je značilna nizka dodana vrednost, razdeljena in nepovezana proizvodna veriga, zato tudi velika cenovna konkurenca. Lesarstvo in gozdarstvo je preveč ločeno, saj spada vsako pod svoje resorno ministrstvo, premalo je sredstev vloženih v razvoj in promocijo. Lesarstvo ima zaradi ekonomskih težav negativen prizvok. Panogo pesti Dr. Manja Kitek Kuzman z Biotehniške fakultete je govorila o možnostih in perspektivi uporabe lesa v poslovni in stanovanjski gradnji. Po raziskavah sodeč je teh gradenj vse več. »Les je etičen material,« je dejala predavateljica, saj lesena hiša skladišči med 10 in 25 tonami CO2, zato je vrednost emisije ogljika negativna. Sodobne tehnologije omogočajo lesene gradnje tu- di za visokonadstropne stavbe, za poslovne in skladiščne prostore in ne samo za individualne gradnje. O teh tehnologijah je govoril tudi mag. Anton Strgar. Pri tem je predstavil Razvojni center koroškega gospodarstva, enega od treh projektov s področja lesarstva izbranega na lanskem razpisu ministrstva za gospodarstvo za razvojne centre. Po predavanjih se je razvila živahna razprava, ki je osvetlila današnji položaj lesne stroke bolj iz prakse in ne toliko iz stališča institucij znanja. Več govornikov je izrazilo obžalovanje, da ni prisotnega nikogar od vlade, kar kaže, kakšen je odnos do panoge. Spregovorili so o preveč obdavčenem in premalo racionalnem delu pa tudi o tem, da gre vse preveč razvojnih sredstev v institucije znanja namesto v podporo gospodarstvu. Menili so, da so razvojne konference potrebne, saj na tak način lesarji opozarjajo na svoj položaj, lanskoletna pa je prinesla tudi nekaj konkretnih rešitev z dodelitvijo državnega denarja in ustanovitvijo gospodarskih razvojnih središč. Marija Lebar Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 5 Gospodarstvo, Politika ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA (ZKZ) MOZIRJE Enotno mnenje o uspešnem poslovanju v preteklem letu OBČINSKI ODBOR SDS LUČE Delo v dobrobit stranke Člani tukajšnje kmetijske zadruge so se v petek, 26. avgusta, zbrali na rednem, tokrat 19. občnem zboru. Poleg poročil o poslovanju so prisluhnili tudi besedam revizor-ke Bernarde Simončič in predstavnika Zadružne zveze Slovenije Matjaža Podmiljšaka. Kot je bilo slišati iz poročil, je delovanje zadruge uspešno, saj je v minulem poslovnem letu ustvarila dobiček. Poslovno poročilo je s pomočjo video projekcije predstavil direktor Andrej Presečnik. V letu 2010 je ZKZ ustvarila 23.600 evrov dobička, kar je za 42,4 odstotka več kot 2009. Tako je sedaj članski delež zornost, zlasti so si prizadevali za znižanje stroškov in hitrejše obračanje zalog. Predsednik upravnega odbora zadruge Stanko Zagožen je bil opravičeno odsoten, zato je poročilo upravnega odbora podal podpredsednik Ciril Turk. Upravni odbor je bil mnenja, da je zadruga v letu 2010 delovala dobro, saj je ustvarila nekaj dobička. Visoki dobički niso cilj zadruge, ki mora predvsem skrbeti za optimalni odkup in plasiranje tržnih viškov svojih članov. Tudi predsednik nadzornega odbora Jože Bitenc je delovanje zadruge pohvalil. Revizorka Bernarda Simončič je na poslovno poročilo dala pozitivno mnenje. (Foto: Marija Lebar) vreden 649,41 evra. Zadruga zaposluje 157 ljudi in ima 424 članov. Pozitivne so bile vse dejavnosti razen pridelave in prodaje hmelja. Pri odkupu mleka, ki je lani nekoliko upadel, je Presečnik povedal, da potekajo intenzivni pogovori z mlekarno glede zvišanja odkupne cene. Odkup klavne živine je bil količinsko povečan za okoli pet odstotkov, vrednostno pa kar za skoraj 10 odstotkov. Višji je bil tudi odkup lesa, in sicer za nekaj manj kot 15 odstotkov. Tudi promet gostinske dejavnosti je bil višji, in sicer za skoraj osem odstotkov. Več kot polovico poslovanja zadruge predstavlja trgovinska dejavnost. Tej so posvečali lani posebno po- Novoizvoljeni predsednik Niko Bezovnik je zagotovil, da bo pomagal reševati probleme, tako lokalne kot širše. (Foto: Marija Šukalo) Obe poročili sta se poleg osnovnega poslovanja dotaknili tudi dveh dogodkov, ki ju je zadruga organizirala v letošnjem letu, to je svečanosti ob petdesetletnici zadruge, ki je bila po mnenju številnih Zgornjesavinjčanov odlično organizirana, in smučarskega tekmovanja za pokal Opulena kura za zaposlene in člane zadruge. Poslovanje je pohvalila tudi revi-zorka Bernarda Simončič, ki je dejala, da vse poslovne knjige in poročila izkazujejo dejansko stanje in so resničen in pošten prikaz, zato je na poročilo dala pozitivno mnenje. Tega mnenja so bili tudi prisotni člani zadruge, saj so poročilo soglasno sprejeli in potrdili. Marija Lebar Občinski odbor SDS v Lučah je v petek pripravil sejo, ki jo je vodil novoizvoljeni predsednik Ni-ko Bezovnik. Slednji je na čelu občinskega odbora zamenjal Avgusta Pahovnika. Da je z novim vodstvom v odboru zavel nov veter, je bilo razbrati že iz velikega števila prisotnih članov in simpatizerjev stranke, ki so mu obljubili, da ga bodo podpirali pri njegovem delu. Bezovnik jim je zagotovil, da se bo kot predsednik občinskega odbora zavzemal za dobrobit stranke in pomagal reševati probleme, tako lokalne kot širše. Kot predstavnik stranke in občinski svetnik pa se bo trudil za tvorno sodelovanje in delovanje v občinskem svetu. O problemih in politični situaciji na državni ravni bi moral spregovoriti poslanec v državnem zboru Iztok Podkrižnik, a je bil zadržan. Zato je o tej temi nekaj dejstev na- nizal Mirko Zamernik, član izvršilnega odbora stranke. Pri tem je izrazil mnenje, da verjetno ne bo predčasnih volitev. Kaj vse naj bi delali na lokalnem področju, je nanizal Kristijan Germelj, ki je med drugim poudaril, da bi morala javnost vedeti, zakaj se ne dokonča odsek ceste iz Luč proti Igli. A ker je to državna cesta, so se na odboru strinjali, da je potrebno to vprašanje postaviti v državnem zboru oziroma na občinskem svetu, ta pa naj bi ga naprej posredoval v državni zbor. Dotaknili so se tudi zbiranja podpisov za razpis referenduma o družinskem zakoniku. Ugotovili so, da so bili kot odbor pri zbiranju podpisov zelo aktivni in uspešni, saj so zbrali več podpisov, kot je bilo potrebno glede na število članov občinskega odbora. Marija Šukalo ZNANI KANDIDATI ZA GAZELO 2011 Ljubenski KLS znova v igri za savinjsko-zasavsko gazelo Pod okriljem Dnevnika, družbe medijskih vsebin, d. d., že enajsto leto poteka izbor najboljših med hitro rastočimi slovenskimi podjetji Gazela. V kategorijo savinjsko-za-savska gazela v letu 2011 se je že drugo leto zapored uvrstil ljubenski KLS d.d, podjetje, ki je specializirano za razvoj in proizvodnjo komponent za avtomobilsko industri- jo. KLS je v preteklem letu osvojila regijski naziv savinjsko-zasavska gazela 2010, na državnem nivoju so prejeli priznanje srebrne gazele 2010. Poleg omenjenega podjetja se za regijsko gazelo potegujeta še podjetji Termo-tehnika in Dewesoft. Izbor regionalne gazele bo v Celju 19. septembra. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Iz občin, Gospodarstvo JAVNA RAZPRAVA O NADALJNJEM RAZVOJU REČICE OB SAVINJI V kolikšni meri bodo upoštevana mnenja občanov? V sredo, 31. avgusta, je bila na Rečici ob Savinji javna razprava o Razvojnem programu občine do leta 2013 in o osnutku občinskega prostorskega načrta (OPN). Zlasti slednji je bil deležen številnih mnenj in nasprotovanj občanov, tako da je razprava trajala skoraj štiri ure. Župan Vinko Jeraj je navzoče, ki so do zadnjega kotička napolnili šolsko avlo, pozdravil in povedal, da razvojni program občine temelji na programu župana in na pobudah ter pripombah občanov, že zdaj pa sprejemajo oziroma zbirajo tudi pobude za naslednje programsko obdobje. Prisotne je bolj zanimal osnutek občinskega prostorskega načrta. Župan je dejal, da so si na občini vseskozi prizadevali, da bi bil načrt čim prej narejen, saj je temelj za vsakršno ravnanje s prostorom v občini. Dodal je še, da je osnutek OPN običajno v javni obravnavi 30 dni, na Rečici ob Savinji so ta rok podaljšali na 45 dni. Občinski urbanist Peter Rušnik je povedal, da je dokument, ki je v javni razgrnitvi in razpravi, dopolnjen osnutek OPN z okoljskim poročilom. V nadaljevanju bodo pripravljavci preučili še pripombe iz javne obravnave, občinski svet pa se bo do njih opredelil. Nato gre osnutek v pregled in potrditev nosilcem urejanja prostora, to je resornim ministrstvom. Na koncu OPN potrdi še občinski svet in ga javno objavi. Aleš Janžovnik, direktor Archi. ka d.o.o., ki je pripravljala osnutek OPN, je razložil, da je bilo pri reči-škem prostorskem načrtu potrebno upoštevati številne omejitve, kot so poplavna varnost, kulturna dediščina in neustrezna geološka sestava tal. Zato so kot zazidalno območje predvideli nekaj prostora v samem trgu, pa tudi južno od se- danje pozidave Rečice. Že na začetku razprave je občanka Stanka Rozenstein Žnidar postavila vprašanje, ali je razpra- nej Kokošinc dejal, da pripravljavec ni upošteval smernic in negativnega mnenja ministrstva za kmetijstvo niti zavoda za varstvo Občinski prostorski načrt je bil deležen številnih mnenj in nasprotovanj občanov. (Foto: Marija Lebar) kulturne dediščine. Nasprotujejo pozidavi najboljših kmetijskih zemljišč, ki so večinoma ocenjena tudi z 90 talnimi točkami. Na tem območju naj bi bilo prostora za več deset hiš in trgovski center. Namesto tega naj bi se poiskale možnosti gradnje na drugih območjih, zato so v civilni iniciativi pripravili več predlogov. Poleg tega bi pozidava južnega dela pomenila še večjo poplavno ogroženost sedanjih zgradb, ki so bile doslej že večkrat poplavljene. Oglasili so se občani, ki menijo, da je razvoj Rečice možen tudi preko zelenega turizma in ne nujno s pozidavo. V nasprotju s temi mnenji je bila Ana Rebernik prepričana, da je za razvoj treba nekaj žrtvovati, saj je nujno potrebno, da se prebivalstvo v občini pomladi, da bo dovolj šolarjev in otrok v vrtcu. »Ali pa bomo ostali star kraj s starimi prebivalci in brez perspektive,« je dejala. Marija Lebar va v skladu s sklepi občinskega sveta, kjer je zapisano, da so potrdili odlok o OPN in ne kompletnega OPN, ki ga sestavlja še 14 drugih dokumentov. Določen rok za razgrnitev je bil september, v resnici pa se je ta začela že avgusta, ko je bila večina ljudi na dopustih. Poleg tega, so menili nekateri, lastnikov zemljišč o postopkih doslej ni nihče obvestil. Janžovnik je povedal, da takega obveščanja zakonodaja pri pripravi osnutka OPN ne predvideva. Oglasili so se tudi občani, ki nasprotujejo temu, da je v OPN dana možnost gradnje blokov v samem trgu ob hmeljski sušilnici. Rok Hri-bernik je poudaril, da taka gradnja tudi po načelih varovanja kulturne dediščine, kamor ožje območje Rečice sodi, ni primerna. Namesto blokov naj bi tam po njihovem bila dovoljena individualna gradnja. V imenu civilne iniciative je Jer- POSLOVANJE GORENJA V PRVEM POLLETJU SOLIDNO Čisti dobiček višji kot lani Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com Konec avgusta je nadzorni svet Gorenja javnost seznanil z nerevi-diranim poročilom o poslovanju Skupine Gorenje in krovne družbe v prvem polletju letošnjega leta. Gorenje je v tem obdobju doseglo višje prihodke od prodaje, in čeprav je bila dobičkonosnost pod vplivom cen surovin in materiala, je čisti dobiček višji kot lani. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je Skupina Gorenje v istem obdobju letošnjega leta povečala prihodke od prodaje za 22 odstotkov na 744,6 milijona evrov. Najvišjo, skoraj 30-odstotno rast prodaje je zabeležila divizija Ekologija, energetika in storitve. Ponoven padec prodaje je zabeležila najmanjša divizija Skupine, Notranja oprema in tako ustvarila za 6,4 odstotka nižje prihodke od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Z vključitvijo lansko poletje prevzete skandinavske družbe Asko v Skupino je Gorenju porasla prodaja v Zahodni Evropi, ZDA in Avstraliji, medtem ko je na trgih Vzhodne Evrope Gorenju uspelo ohraniti ali okrepiti prodajo. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac ocenjuje dosežene polletne rezultate kot solidne, saj je bilo prvo polletje močno zaznamovano z rekordnimi cenami surovin in materiala, ki so negativno vplivale na dobičkonosnost poslovanja. Bobinac tako ugotavlja, da se rast cen surovin in materiala sedaj nekoliko umirja, vendar razmere na prodajnih in nabavnih trgih ostajajo nepredvidljive: »V Gorenju jih bomo tako kot doslej poskušali obvladovati z aktivnostmi na področju razvoja izdelkov in storitev ter izboljševanjem prodaje tako z vidika obsega kot dobičkonosnosti na približno 70 trgih, na katerih smo prisotni.« Skupina Gorenje je za naložbe namenila 23,9 milijona evrov. Večina investicij je bila uresničena v diviziji Aparati za dom, med drugim za projekte hladilno-zamrzovalnih aparatov, toplotnih črpalk in solarnih elektrarn. TG Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 7 Gospodarstvo, Kultura REDNA LETNA SKUPSCINA DRUŽBE GOLTE D.O.O. Izguba v okviru planirane, Kovaču še en mandat Konec avgusta so se na redni letni skupščini sestali predstavniki lastnikov - nekaj več kot 20 jih je - družbe Golte. Potrdili so letno poročilo in načrt za tekoče poslovno leto, pogodbo z direktorjem družbe Ernestom Kovačem so podaljšali in mu tako zaupali še en mandat. PO OSMIH LETIH PRVIČ IZGUBA »Osem let smo kljub težavam poslovali pozitivno. Izguba v lanskem letu je bila planirana in v okviru razvojnega načrta, saj smo zaključili veliko poslovno investicijo -novi hotel. Zaradi te nove naložbe je samo amortizacija znašala kar 460.000 evrov. Poleg tega smo zaradi gradnje novega objekta zimsko sezono lahko začeli en mesec pozneje. Precej smo izgubili lani tu- godna. Temperature in deževje niso omogočali priprave umetnega snega, tako so tudi smučišči Ročka in Stari stani lahko pognali šele v januarju. HOTEL ZASEDEN NAD PRIČAKOVANJI Prve goste je novi hotel pričakal za božične praznike, ko je bila zasedenost devetdesetodstotna. Za novoletne počitnice so bili povsem zasedeni, povprečna zasedenost pa je bila okoli 60 odstot- Novi hotel na Golteh so gostje dobro sprejeli, saj je bil obiskan nad pričakovanji. (Foto: Benjamin Kanjir) di v poletni sezoni, ker ni delovala nihalka, saj je zgornja postaja direktno v hotelu, kjer je bilo v tem času gradbišče, nekaj pa so odnesle tudi enotne zimske počitnice,« je povedal Kovač in dodal, da se z izgubami ubadajo tudi drugi zimsko turistični centri po Sloveniji. Zima je bila za smučanje neu- kov, kar je nad pričakovanji, saj so načrtovali manj kot polovično zasedenost. Že zdaj je veliko povpraševanje po namestitvah v času božiča in novega leta, po odzivih sodeč so gostje s storitvami zelo zadovoljni, saj se radi vračajo. »Največ stavimo na dober glas in priporočila, ki Podaljšana razstava slik Vlada Parežnika Vlado Parežnik je dobrodelno-prodajno razstavo svojih likovnih del, ki poteka v njegovem domačem likovnem salonu na Levstikovi 9 v Mozirju, v prostorih za družabna srečanja Jurak v Homcu, v gostišču Podkrižnik v Teru pri Ljubnem ob Savinji, na turistični kmeti- ji Podvratnik v Raduhi nad Lučami in v Pikado klubu v Šmartnem ob Paki, podaljšal do vključno 15. septembra. Celotni izkupiček od prodaje bo avtor namenil za sklad Unicef - Starši otrok sveta s sedežem v Ljubljani. KF jih gostje ponesejo o nas med svoje znance,« pravi Kovač in nadaljuje: »Sedaj se prestrukturiramo in re-pozicioniramo na trgu. Ponujamo druge oziroma dodatne storitve, to pomeni tudi drug cenovni razred.« V hotelu se v največji meri prilagajajo zahtevam in željam gostov. Alakart restavracija je primerna za bolj svečane priložnosti, kot so razna praznovanja. Temu je prilagojena ponudba kulinarike. Pohvalijo se lahko tudi s tako imenovanim slowfoodom in različnimi gurmanskimi doživetji. DOMAČNOST PLANINSKE KOČE Med ciljnimi skupinami, za katere oblikujejo povsem ločene ponudbe, so tudi planinci in pohodni- ki. Družba Golte je prevzela upravljanje Mozirske koče, ki jo je prenovila in kjer je od letos dalje nov oskrbnik. Ponudba na koči je v skladu s pravili Planinske zveze Slovenije, temu primerne so tudi nekoliko nižje cene. Kdor si želi domačnosti, jo bo našel. Letošnja poletna sezona na Gol-teh ni bila najboljša. Slabši obisk zaradi vremena v juliju je nekoliko nadomestil avgust. Pri obisku pa se, kot povsod, pozna tudi slaba ekonomska situacija v državi. Na Golteh snujejo načrte za nadaljnji razvoj. Načrtujejo, da bodo kmalu pričeli graditi šestsedežnico v Kladju, ki bi jo lahko zagnali v sezoni 2013/2014. Marija Lebar VELENJE Nov prodajni center Si.mobila Si.mobil je prejšnji teden v nakupovalnem centru v Velenju odprl nov prodajni center. Gre za fran-šizno poslovalnico, ki jo vodi podjetnik Vojko Založnik. Urejena je v skladu s Si.mobilovo filozofijo Re.misli, kar pomeni, da je uporabnikom in okolju prijazna. Poslovalnica posluje večinoma brezpapirno. Sklepanje pogodb poteka z elektronskim podpisom, s čimer se je bistveno zmanjšalo tiskanje pogodb in drugih dokumentov, podpisan dokument pa uporabniki prejmejo na svoj elektronski naslov. V prodajnem centru je nameščen samopostrežni plačilni avtomat, na katerem lahko upo- rabniki brez provizije poravnajo položnice s plačilnimi karticami. Vsa aktualna ponudba je predstavljena na LCD zaslonih. Za osvetlitev skrbijo varčne žarnice in LED diode z bistveno nižjo porabo električne energije. V poslovalnici so nameščeni koši za odslužene telefone, polnilnike in baterije. V teh dneh Si.mobil na območju SAŠA regije temeljito posodablja svoje omrežje s tehnologijo UMTS 900, ki prinaša širokopasovni mobilni internet s prenosom podatkov do 21 Mbit/s. Po nadgradnji bo omrežje zmogljivejše, hitrejše in bolj odzivno. KF Nova Si.mobilova poslovalnica v Velenju je uporabnikom in okolju prijazna. (Fotodokumentacija Si.mobila) 8 Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 C Gospodarstvo Spomladi skupaj s Frölingom z novo tržno ponudbo PODJETJE BIOMASA D.O.O. Podjetje Biomasa iz Luč je mlado in ambiciozno podjetje. Za seboj imajo uspešno poslovanje in pred seboj še visoke cilje, za uporabo lesne biomase je na trgu namreč še veliko priložnosti. NAKUP ZEMLJIŠČA V NAZARJAH Zaradi zahtevnih predpisov in večkratnih obiskov raznih inšpektorjev so morali priročne manjše deponije lesa za lesne sekance in les prestaviti. Z logističnega vidika je bilo najprimernejše zemljišče v industrijski coni Glin, kjer so že imeli v lasti nekaj površin in ki je že od nekdaj namenjeno za predelavo lesa. Tako so od Hypo Leasinga odkupili, po mnenju direktorja Biomase Roka Suhodolnika sicer predrago, zemljišče nekdanjega Gozdnega gospodarstva, strojne delavnice, žago, halo Ari, in sortirnico, kjer imajo skladišče sekancev. V lasti imajo skupaj 4,7 ha površin, od tega skoraj 0,5 ha pokritih, med drugim tudi dovozne ceste do nekaterih drugih najemnikov oziroma lastnikov na tem območju. Z njimi in z Občino Nazarje se dogovarjajo »za ureditev pravnih vprašanj glede uporabe in vzdrževanja teh cest oziroma dovozov, vendar nekaterim še kar diši star sistem, ko je bilo vse »naše«, dodaja direktor. »Resno smo razmišljali, da bi obnovili lesno proizvodnjo, saj je politika storila smrtni greh, ko je pustila propasti lesno industrijo v Nazarjah, kjer je surovina tako rekoč pri roki, bila pa je tudi tradicija in znanje. Vendar tako proizvodnjo v sedanjih razmerah in politiki vzpostavljati nazaj, vzame preveč časa, denarja in energije. Zaradi razmer v gradbeništvu in plačilne nediscipline, saj se niti država pri plačilih ne drži svojih predpisov, pa bi bila vprašljiva donosnost take naložbe,« pravi Suhodolnik in dodaja, da bodo vsaj zaenkrat ostali pri lesnih sekancih, ki jih na leto proizvedejo okoli 150.000 nasutih metrov. PARTNERJI FIRME FROLING Ena njihovih dejavnosti je tudi zastopstvo in prodaja kotlov na bi-omaso firme Froling. Sodelovanje z njimi se je začelo, ko so Suhodol-nikovi prvi v Sloveniji nabavili za svojo domačo kotlovnico napravo te firme iz Avstrije. Dobre izkušnje in znanje jezika so tako pripeljali v trajno sodelovanje. »Postali smo generalni uvoznik za proizvode avstrijskega podjetja Froling za območje Slovenije in jugovzhodne Evrope. Biomasa sedaj po vsej Sloveniji in v tujini, pred- Direktor Rok Suhodolnik: »Zavedamo se, da je prihodnost v trajno obnovljivih virih.« (Foto: Marija Lebar) vsem v državah bivše Jugoslavije, izvaja montaže kotlov, servisiranje in vzdrževanje,« pove Suhodolnik. Kotli so najrazličnejših zmogljivosti in cenovnih razredov, zadovoljijo lahko skoraj vsako zahtevo. Mogoč je celo avtomatski vžig kotla na polena. Usposobljeni strokovnjaki izvajajo individualno svetovanje in po ogledu pripravijo projekt. DOLB - SISTEMI DALJINSKEGA OGREVANJA NA LESNO BIOMASO V letu 2005 je Istrabenz nameraval v Mozirju zgraditi kotlovnico za daljinsko ogrevanje, vendar je obupal. Rok Suhodolnik je zato ustanovil podjetje Ekoen d.o.o. in skupaj z okoljskim ministrstvom ter Občino Mozirje uspešno izvedel projekt daljinskega ogrevanja na biomaso. To podjetje je pridobilo koncesije za štiri kotlovnice na lesno biomaso in se sedaj ukvarja s prodajo energije. Kotlovnice imajo v Mozirju v Podrožniku in pri osnovni šoli, v Lučah in Solčavi. To so integrirani sistemi, katerih nadzor je centraliziran in poteka računalniško s sedeža podjetja. Ekipa Biomase je v tem času vgradila več kot 1.500 kotlov na lesno biomaso. Po številu prevladujejo sistemi na polena, po instalirani moči pa daljinski sistemi ogrevanja na biomaso - DOLB, ki pa večinoma ne zajemajo celotnega kraja, ampak le ključne porabnike. Tako so kotlovnice manjše in okolju prijaznejše. Stojijo lahko v samem naselju, saj ne povzročajo niti hrupa niti emisij. Zaradi povedanega so postali partnerji Petrola pri izvedbi DOLB, ki so ekonomsko zanimive tako za investitorja kot za uporabnike. V zadnjem času so tako projektirali in izvedli kotlovnice na lesno biomaso v Ribnici, v Metliki, v Postojni in na Rogli. V sredo, 7. septembra, je predsednik vlade RS Borut Pahor v Celju uradno odprl letošnji 44. Mednarodni obrtni sejem. Na njem se predstavlja okoli 1.700 razstavljavcev iz 36 držav. Sejemsko dogajanje se odvija na 65.000 kvadratnih metrih razstavnih površin v 18. sejemskih dvoranah in tudi na zunanjih površinah. Sejem je odprt od 7. do 14. septembra. Letos je še posebej celovito predstavitev gospodarstva svoje države pripravilo veleposlaništvo Republike Indonezije. Največ KAKŠNI SO NAČRTI? Kot pravi Suhodolnik, bodo verjetno že prihodnjo pomlad v sodelovanju s firmo Froling na trg plasirali napravo za soproizvodnjo električne in toplotne energije. Investicija v tak sistem je zelo visoka, zato je primerna za večje porabnike toplotne energije, saj so mogoči visoki izkoristki. V Biomasi jim ne zmanjka idej, le uresničiti jih je pri nas bolj težko. Administrativne ovire so neverjetne, pravi direktor Bio-mase in postavi za primer kolega, ki je v Nemčiji zgradil že proizvodno halo v času, ko je Suhodolnik v Sloveniji prišel komaj do gradbenega dovoljenja. »Imamo vrhunski kader, trenutno nas je zaposlenih dvajset. Zavedamo se, da je prihodnost v trajno obnovljivih virih, kar les nedvomno je. Les je ogljično nevtralen, je domač vir in ustvarja domača delovna mesta ter Sloveniji zagotavlja energetsko neodvisnost,« je še povedal Rok Suhodolnik. Marija Lebar razstavljavcev tradicionalno prihaja iz Nemčije, Italije in Avstrije, precej pa jih je še iz nekdanjih jugoslovanskih republik in iz Slovenije. Med razstavljavci so tudi podjetja iz Zgornje Savinjske doline. Za obiskovalce so zanimive dodatne ugodnosti in različne akcijske ponudbe, ki jih za to priložnost pripravljajo razstavljavci. Sicer pa je pestra tudi obsejemska dejavnost, saj organizatorji napovedujejo kar 80 spremljevalnih dogodkov. Marija Lebar f OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. v_ CELJE Mednarodni obrtni sejem odprl svoja vrata Savinjske novice št. 35, 2. september 2011 9 Organizacije, Gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Družabnost za povezovanje zadružnikov Direktor zadruge Ivan Drev (desno) v družbi šoštanjskega župana in poslanca Darka Meniha ter njegove soproge. (Foto: Marija Lebar) Zadnjo avgustovsko soboto so se na tradicionalnem srečanju zbrali člani in zaposleni šaleške kmetijske zadruge. Srečanje so tokrat pripravili pri sv. Antonu v Skornem pri Šoštanju. Celodnevno druženje so začeli z mašo in ga nadaljevali v prijetnem in sproščenem vzdušju, pri čemer se jim je pridružil tudi šo-štanjski župan in poslanec v državnem zboru Darko Menih. Mašo je v cerkvi sv. Antona daroval naddekan in šoštanjski župnik Jože Pribožič. Dejal je, da je takšno praznovanje priložnost, da si kmetovalci odpočijejo od vsakdanjega MOZIRSKI GAJ Kdo ima najtežjo bučo? V Mozirskem gaju se pripravljajo na zadnjo letošnjo prireditev -razstavo bučk in buč. Na dan otvoritve, 17. septembra, bodo tehtali buče in pridelovalcu ali prinesite-lju najtežje (njivske ali vrtne) buče podelili priznanje ter lepo nagrado. Za uvrstitve do desetega mesta bo prireditelj prav tako pripravil darila, največje in najtežje buče pa bodo razstavljene na posebnem prostoru v parku. Kot je povedal predstavnik Ekološko hortikulturnega društva Mo- takšne ali drugačne težave z vzgojo tega zanimivega pridelka,« je povedal Plesec. Izvedeli smo tudi, da ni nobene omejitve glede teže buč, komisija se bo le prepričala, če ni katera napolnjena z vodo ali svincem. Sodeluje lahko vsak, ki lahko dokaže, da buča ni bila ukradena na sosedovi njivi. Zagotovo ob tem dogodku ne bo manjkalo dobre volje in humorja, saj ljudje, ki imajo radi buče, radi razderejo kakšno šalo na »okroglo« tematiko. Jože Miklavc CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Sklop predavanj o podeželju in podjetništvu dela in skrbi ter se v teh stresnih časih naužijejo duhovnih moči za svoje težko, a lepo življenjsko poslanstvo. Za prijeten uvod v druženje je za-zvenela glasba Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja. Zbrane iz vseh treh zadružnih enot je nagovoril direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev. Dejal je, da je srečanje praznovanje, zato ne bo nobenih dolgih govorov. Udeležencem je zaželel prijetno popoldne in sproščeno druženje pod šotorom ob polnih mizah. Marija Lebar Ljudska univerza Velenje v Centru za samostojno učenje (CSU) Nazarje od avgusta dalje organizira sklop predavanj v okviru izobraževanja Podeželsko okolje in uspešno podjetništvo. Konec avgusta je tako agronom Dejan Rengeo zbrane pobližje seznanil s pridelavo in predelavo industrijske konoplje. Rengeo si že desetletja prizadeva za razširitev pridelave industrijske konoplje v Sloveniji. Gojenje rastline, ki je po njegovem mnenju zelo koristna na številnih področjih človekovega življenja, v Sloveniji poteka pod močno kontrolo države, a še vedno z nenaklonjenostjo določenih pristojnih institucij. Agronom je zbranim predstavil uporabo in predelavo celotne ra- stline ter poudaril, da industrijske konoplje ne gre enačiti z indijsko konopljo. Vrednost THC-ja, psiho-aktivne snovi iz konoplje, je v industrijski konoplji zelo nizka, kar pomeni, da slednja ni v korist tistim, ki bi jo radi uporabljali v namen drogi-ranja. Industrijsko konopljo v svetu koristijo v prehrambeni, zdravstveni, avtomobilski, gradbeni in še marsikateri industriji. Zbrani so se na predavanju še seznanili s sajenjem te rastline, primerni zemlji za njeno rast in njenem žetju. V naslednjih mesecih bo v prostorih CSU Nazarje potekalo še pet predavanj v povezavi s podeželskim okoljem in podjetništvom, vsa pa so financirana s strani Evropskega socialnega sklada. Tatiana Golob zirski gaj Božo Plesec, so gojitelje buč povabili k sodelovanju na jesenski razstavi že spomladi. Muhasto vreme je po njegovih informacijah sicer nekaterim čez leto malce ponagajalo, kljub temu pa se že javljajo takšni, ki komaj čakajo, da pokažejo svoje buče velikanke. Tehtanje buč se bo začelo ob 11. uri pred Mozirskim gajem. »Želimo, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno in da bodo naslednja leta uspešna tudi za tiste, ki imajo letos Agronom Dejan Rengeo je predstavil pridelavo in predelavo industrijske konoplje. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Ij?) Organizacije, Oglasi 5. LESARSKI PRAZNIK Praznovanje postaja pomemben del prepoznavnosti Nazarij Minulo soboto se je iztekel 5. Lesarski praznik v Nazarjah. Osrednja prireditev, ki je potekala preko celega dneva, je ponujala pester program, ki ni razočaral nobene generacije obiskovalcev. Številni Zgornjesavinjčani, ki so se sončen in poletno obarvan dan odločili preživeti v Nazarjah na praznovanju lesa, so dokaz, da lahko organizatorji po petletnem obdobju odločno rečejo, »Lesarski praznik se je prijel in postal del Nazarij«. Prireditev se je pričela s koncertom Frančiškove mladine pod senco Bohačevega toplarja. Ubrani drugimi slovenskimi tradicionalnimi izdelki so vabile obiskovalce, manjkalo ni domačih okusnih dobrot, prodajala se je doma pridelana zelenjava, svoje izdelke je ob spremljavi številnih čebelic na po-kušino in v prodajo ponujalo Čebelarsko društvo Kokarje. Prvo »resno« o lesu so rekli osnovnošolci zgornjesavinjskih šol. Pomerili so se na kvizu, kjer so jih organizatorji izprašali o lesarskem muzeju v Nazarjah, preverjali so njihovo poznavanje lesne industrije v dolini in samega gozda ter njegove drevesne pestrosti. Obiskovalci so si lahko ogledali nakladanje in prevoz lesa s konjsko vprego. glasovi mladih pevcev, ki se družijo in ustvarjajo pod okriljem Fran-čiškovega svetega reda v Nazarjah, so s lepim petjem napovedali lep dan. Na prireditvenem prostoru pred gradom Vrbovec je bilo živahno, za kar so poskrbeli člani odbora za Lesarski praznik z veliko pomočjo lokalnih društev. Številne stojnice z lesenimi in Prikaz podiranja go ter pokazali spretnost v podiranju drevesa in prevozu lesa s konjsko vprego. Zgornjesavinjski ko-njerejci so obiskovalce povabili na svoje kočije s konjskimi vpregami za vožnjo po okoliških poteh. Zanimivo dogajanje je privabilo številne družine, njihovi najmlajši so lahko popoldan ustvarjali umetnine iz lesa. Animatorke so jim pripravile ustvarjalne delavnice in nudile pomoč pri oblikovanju izdel- dreves po starem. kov. Za poskočen plesni korak je poskrbel ansambel Čar, zbrane je navdušila tudi Godba Zgornje Savinjske doline. Dogajanje na Lesarskem prazniku pa je ves dan spremljala in komentirala šegava in nasmejana moderatorka Nataša Ter-bovšek Coklin. Več fotografij si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: le5na). Tekst in foto: Tatiana Golob Tekmovalno razpoloženi, čeprav na prijateljski ravni, so bili tudi kuharji golaža. Vse tri krajevne skupnosti občine Nazarje so v velikih kotlih pripravljale najboljši golaž. Izven konkurence so poleg kotlov z golažem pripravljali »restan« krompir. Udeleženci so se pomerili v veščinah dela z ročno in motorno ža- Številne stojnice z lesenimi in drugimi slovenskimi tradicionalnimi izdelki so vabile obiskovalce. Savinjske novi ce št. 36,9. september 2011 Oglasi Dvigi cen fosilnih goriv tako v gospodinjstvih, kot tudi gospodarstvu zahtevajo iskanje vedno novih rešitev, ki bi zagotovile dolgoročno zanesljivo, udobno, predvsem pa cenovno ugodno ogrevanje. Ob že omenjeni ugodni ceni vse pomembnejši dejavnik predstavljajo tudi ekološko neoporečne oziroma okolju prijazne rešitve, ki ob čim daljši dobi delovanja zahtevajo čim manj vzdrževanja. Sodobni kotli na lesno biomaso so ob vseh zgoraj opisanih zahtevah postali odlična alternativa. Z razvojem se podirajo stereotipi, ki so še do nedavnega veljali za ogrevanje z lesom. Za razliko od kotlov na fosilna goriva sodobni kotli na lesno biomaso dodatno ne onesnažujejo okolja, najpomembnejše pa je bistveno cenejše kurivo in s tem stroškovno ugodno ogrevanje. Za ekološko neoporečno, energetsko učinkovito in udobno (samodejno) kurjenje lesa za ogrevanje so prvi pogoj ustrezni kotli, ne glede na vrsto lesa ali obliko kuriva (polena, sekanci, oblanci, žagovina, peleti). Prisilno dovajanje zraka v kurišče na primarni in sekundarni ravni ob izredno visokih tem- peraturah v kurišču zagotavlja zelo učinkovito pretvorbo v lesu shranjene energije v toploto. Krmiljenje dovajanja zraka v s šamotom obloženo kurišče je samodejno vodeno in nadzorovano s spremljanjem kisika v dimnih plinih, kar poteka preko lambda sonde. Ta omo- goča, da je kurjenje optimalno tudi pri različni kakovosti lesa ter potrebni moči, ki jo kotel proizvaja. Najsodobnejši kotli na polena imajo ob odlični izoliranosti minimalne izgube toplote, ob izjemnih izkoristkih uporabnik porabi neprimerno manj kuriva, v kombinaciji s hranilnikom toplote pa mu kotel omogoča tudi udobnost ogrevanja. Zelo dolgi intervali brez nalaganja zahtevajo pot v kurilnico le enkrat dnevno, prebujanje v mrzlo jutro pa postaja preteklost. Najmodernejši kotli po novem ponujajo celo možnost avtomatskega vžiga. Pri ogrevanju s sekanci in peleti avtomatika doziranje kuriva v kotel opravlja popolnoma samodejno, uporabnik poskrbi le za zalogo kuriva v večjem zalogovniku, vse ostalo pa opravi tehnologija sama. To dejstvo ogrevanje na lesno biomaso po uporabnosti in udobnosti povsem izenači z ogrevanjem na fosilna goriva, stroškovno pa ga seveda postavi daleč v ospredje. Sašo Črešnik, Biomasa d.o.o. fruiing' VISOKI STROŠK! OGREVANJA? —■»»«"T" »^»sžSS*« nrc tik* ®SB3S» «a*0 Prti^ BI®MASA ^^ frofing KOT L t NA POLENA, SEKANCE in PELETE 047 3SJ3S3 03 533 40 86 infoi-biomaM.si 12 Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Znano je bilo, da so na Spodnje Štajerskem smatrali prav Mozirje za najbolj narodni kraj. Tu so imeli slovensko poveljevanje pri Požarni brambi, Janez Lipold je prvi uvedel slovensko poslovanje na občini, Savinjski sokol pa je prvi izdal odličje s slovenskim besedilom. Vse to tedanjim Nemcem ni bilo všeč. No, v dolini so jih leta 1905 našteli le 16, to so bili v glavnem uslužbenci mozirske ekspoziture Okrajnega glavarstva in uradniki škofijskega veleposestva v Gornjem Gradu. Veseli smo lahko, da hranimo v naših arhivih nekatere zanimive listine, ki pričajo o narodni pokončnosti Mozirjanov in sploh prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Nekaj teh bomo objavili. »Vabilo na vse mozirske tržane! Gospod odvetnik dr. Jurij Hrašovec v Celji kot kandidat deželnega poslanca za mesta in trge, mi je z dopisom od 6. t.m. naznanil, da pride z deželnim in državnim poslancem g. Miha Vošnjakom, prihodnjo soboto, t.j. 11. novembra t.l. ob 6. uri zvečer v gostilnico na pošti v Mozirje v ta namen, da se predstavi svojim volilcem in priobči vsem svoj program kot narodne stranke kandidat. Ob enem bode tudi poslanec g. Miha Vošnjak svojim volilcem izvestil o svojem delovanju. Častiti sotržani in občani! Pridite polnoštevilno navedeno soboto ob 6. zvečer v gostilno »Na pošti« da se vdeležite potrebnega volilnega shoda. Županstvo trga Mozirje, 7. novembra 1893 Župana namestnik: F. Goričar.« »Vabilo za občinske svetnike in odbornike. Županstvo v Mozirju, gospode občinske svetnike in odbornike vabi k odborskej seji, katera bode pondeljek to je 16. novembra 1868 dopoldne ob 10. uri v srenjski radnice se držala. Posvetovanje bodo o tehle rečeh: Zavolj volitve mozirskega učitelja. Vsaki gospod odbornik, kateri je zadržan zravno se sniditi, ima pravočasno podpisanim županstvu na znanje dati, da se bodo namesto njega namestnik izvoliti mogel. Kdo pa to nasproti stori, bo z 5 goldinarji ka-znovam, Mozirje tega 13. novembra 1868. Namestnik gospoda župana, prvi svetovalec Janez Štular.« Stare mozirske listine »Povabilo k seji občinskega sveta Mozirskega dne 25. oktobra 1893 predpoludne ob 9. uri v sobi občinskega urada. Spored: 1. Dopis gospoda župana Marko Lipolda da se odpove dostojanstvu župana Mozirskega trške občine in kot okrajnega zastopa Gornjegraj-skega, 2. Posamezni nasveti Županstvo trga Mozirje dne 22. oktobra 1890 za župana F.Goričar.« »Razdelitev štantov v Mozirskem trgu ob sej-meh. 1. Od Vajsmana do šaispoha krojači 2. Od Kakra do trškea vodnjaka veliki kramarji 3. Pri trški tehtnici in znamenji - križi, žito in kruh 4. Od trškega znamenja (križa) usnjarji do Vajda Prva je bila tedaj stara 82 let, druga pa 90 let. Če prebiramo stare listine Mozirja, se pojavljajo imena, ki danes niso več živa. Nekaj takih si torej preberimo. Stular, zelo ugledna trška družina, ki se je ukvarjala s trgovino z lesom. Svoj dom so imeli v poznejši Pevčevi hiši, ki so jo prav leta 1985 urejali v stanovanjsko. Stoji pa na oglu ulice proti gostilni Pod Lipo (sedaj zaprta). Še pred prvo svetovno vojno se je poslednji tega imena preselil na Dunaj, gre za Hansa Stu-larja. Njegova sestra se je poročila v Globa-snico na Koroškem in se poročila s Plesivčni-kom. Plesivčnikova je bila posestnica »Krahr-lovega« posestva in ga je prodala Antonu Mi-klavcu, ta je pozneje uredil v hiši sodavičar-stvo. Hiši so nekoč rekli »Pirševa« po nekdanjem občinskem tajniku Piršu, ki se v občinskih zapisih pogosto omenja kot pravno izobražen »sindik«. Fotografija sokolskega doma v Mozirju, ki je nastala ob njegovi otvoritvi 22. julija 1934. Posredovala nam jo je Jožica Zakošek - Aubreht iz Celja. 5. Od Vajda naprej proti Šuštarji čevljarji 6. Od Tribuča klabučarji dežnikarji 7. pri Štulejevem marofu in Tratniku urarji 8. Od Filača do Lipoldovih ulic mali kramarji 9. Od Franc Goričarja do Vaismana vrvarji, sedlarji ni remenarji 10. Od Vaismana do przidave kovačnice železninarji, potem kleparji 11. Županstvo trga Mozirje dne 23.4.1893 Za župana F. Goričar.« NEKAJ IZUMRLIH MOZIRSKIH DRUŽIN Leta 1984 sem prosil dve ugledni Mozirjanki - Terezijo Širko in Marijo Prislan - Muhovčevo za razgovor. Gospe sta bili prijazni sogovornici. Družina Drev je bila premožna, bavili so se z mesarijo, hiša je stala ob Trnavi, danes pa ne stoji več. Ljudje so radi govorili, da je Drev tako bogat, da si cigarete prižiga z bankovci za pet kron. Hofbauerji so bili premožni usnjarji. Delavnico so imeli ob strugi Savinje, nasproti Kle-menakov. Izhajali so iz hiše na Spodnjih Tratah (v času zapisovanja je tam živela Papeževa Zefa), to je nasproti Juriča. V nekdanji Špenglerjevi hiši ob Trnavi je bila tudi usnjar-na Hofbauerjev. Tam so bili veliki bazeni za predelavo kož. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 13 Kultura, Nasveti BLATE Koncert v sožitju z naravo Nastop vokalne skupine Drameljski odmev (Foto: Marija Šukalo) Izvajanje del v gozdovih na velikih strminah Blate v neposredni bližini Rečice ob Savinji so bile zadnjo avgustovsko nedeljo prostor za druženje ljubiteljev lepe pesmi. Turistično društvo Rečica je v goste povabilo vokalno skupino Drameljski odmev in harmonikarje Andreja Raka. Ti so z združenimi močmi pripravili zanimiv koncert, na katerem so predstavili narodne in umetne pesmi domačih avtorjev. V uvodu je obiskovalce pozdravil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. O pomenu gozda za današnji čas je spregovoril predstavnik na-zarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Je-všnik. Poudaril je, da so slovenski gozdovi izredno vitalni, lesne zaloge in primarni poseki visoki. Prepričan je, da je prav Slovenija ena od MARKO ARNIČ, revirni gozdar, KE Gornji Grad, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Za Slovenijo je značilen zelo velik delež gozdov na strmih, pogosto tudi erodibilnih terenih. Podobno velja za Zgornjo Savinjsko dolino. Osnovna naloga teh gozdov je varovalna vloga, ki jo gozdarji opredeljujemo kot »varovanje gozdnih zemljišč in sestojev prve stopnje«. To poenostavljeno pomeni, da v teh gozdovih varovalna vloga narekuje gospodarjenje (ravnanje) z gozdom. Gozdarska služba mora načrtovati, lastniki pa izvajati dela poseka, spravila, varstva in gojenja gozdov tako, da se ohranja ali celo krepi njihovo varovalno sposobnost. To je seveda zahtevno, posebej v gozdovih na izjemno strmih pobočjih. Načrtovanje in izvedba del morata biti zato posebej domišljeni in strokovni. Takih gozdov je na nazarskem gozdnogospodarskem območju skoraj 19.000 ha ali 37 odstotkov površine gozdnega prostora. Med te gozdove uvrščamo tudi gozdove na strmem pobočju nad Gornjim Gradom, nad gozdnim predelom Kuhinjek. V njih je načrtovan posek okoli 1.200 m3 gozdnega drevja, ki se bo izvajal v naslednjih tednih. Glavnino poseka bo v okoli 180 let staremu bukovemu sestoju. Zaradi visoke starosti je začel gozd izgubljati na vitalnosti in s tem stabilnosti, vsako leto je slabša tudi kvaliteta lesa. Zato bomo gozd obnovili, to je osnovali mlad gozd. Ker bodo dela zaradi izpostavljene lege gozda in str- mine vidna daleč naokoli, smo jih vzeli za primer opisa izvajanja del v gozdovih na velikih strminah. Zaradi velike strmine v takih gozdovih ni možno in ne priporočljivo graditi gozdnih cest in vlak. Spravilo lesa v velikih strminah se izvaja ročno ali z žičnico. Ker je ročno spravilo nevarno in naporno, se danes uporablja predvsem spravilo z žičnico. Posek drevja mora biti pri spravilu (izvleku) lesa iz gozda z žičnico zaradi številnih dejavnikov bolj zgoščen. Od daleč pogosto izgleda kot golosek. Večjo koncentracijo poseka zahtevajo ekonomika proizvodnje (visoki stroški postavitve žičnice in stroški dela pri spravilu), tehnologija (širina zbiranja lesa je omejena na 30 metrov na vsako stran od žice), zdravje in varnost delavcev (delo v strminah je naporno in nevarno), manjši obseg poškodb preostalega drevja in manjši obseg poškodb podmladka (na velikih strminah pose- zibeli sonaravnega gospodarjenja z lesom, gospodarjenja, ki ohranja gozd in življenje v njem. Vokalna skupina Drameljski odmev je po besedah vodje Gregorja Kačičnika nastala zaradi veselja do petja in skupnih interesov članov skupine. Vsi so namreč iz istega kraja ter dobri prijatelji. Pojejo predvsem ljudem, ki si njihovega petja zaželijo na raznih praznovanjih. Njihova posebnost pa je »podoglarjenje« - prepevanje neporočenih fantov pod oglom nevesti, ki se naslednji dan poroči. Tudi v Blatah so pripravili bogat program in z njim navdušili številno občinstvo. To je bilo navdušeno tudi nad harmonikarji Andreja Raka. Marija Šukalo kano drevo še nekaj časa drsi navzdol in zaradi svoje velike mase pošteno poškoduje vse na svoji poti). In še bi lahko naštevali. To še toliko bolj velja za bukove gozdove v obnovi, kjer je drevje težko več ton. V našem primeru so načrtovane tri žične linije, najdaljša je dolga 450 metrov, najkrajša pa 200 metrov. Torej je pod vsako linijo za posek označeno v povprečju 400 m3 drevja, kar je blizu spodnje meje koncentracije poseka. Da bi preprečili erozijo, načrtujemo smer poteka žičnice (linijo) tako, da ne poteka po padnici terena. Večji je kot linije glede na strmino, manjša je moč dejavnikov erozije. Seveda to vedno ni mogoče. Erozijo preprečimo tudi z načrtnim puščanjem višjih panjev (štorov) in s takojšnjo posaditvijo tistih predelov mladja, ki so bili pri poseku poškodovani. Tako zagotovimo hitro in celovito obnovo gozda ter s tem ohranitev njegove varovalne vloge. www 14 Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Kultura SILVO MEHLE V GALERIJI ŠTEKL Razstava ponudila več od pričakovanega Zadnji petek v avgustu je galerijo Štekl s svojimi deli obogatil Silvo Mehle iz Ljubljane. Slikar tetraple-gik slika z usti in je bil za obiskovalce razstave pravi navdih. Kot je omenila Jožica Tiršek Drčar, je razstava ponudila veliko več, kot le razstavljena dela, tokrat so bili lah- Mednarodni poletni pevski seminar profesorice Vlatke Oršanic, ki ga organizira celjski baritonist Boštjan Korošec, profesor petja na Glasbeni šoli Nazarje, je že peto leto potekal v Mozirju. Kaj vse so se udeleženci desetdnevnega seminarja letos naučili, so predstavili zadnjo soboto v avgustu mozirske-mu občinstvu. V cerkvi svetega Jurija so pripravili Poletni nocturno -koncert oratorijskih in opernih arij. Med štirinajstimi udeleženci seminarja iz različnih držav, ki so predstavili svoje glasovne sposobnosti, je bila tudi Zgornjesavinjčan-ka Mojca Bitenc. Sopranistka iz Spodnjih Pobrežij je tokrat izbrala oratorij Georga Friderica Handla Susanna - If guiltess blood be your intent. Ob klavirju jo je spremljal Davor Ljubic. Bitenčeva se je seminarja priznane pedagoginje udeležila drugič. Pravi, da se na njem veliko nauči, velik izziv pa so ji tudi koncerti ob zaključku seminarja. ko obiskovalci priče velikemu življenjskemu pogumu slikarja. Mehle se je pri 22-letih hudo poškodoval v prometni nesreči in postal tetraplegik. Leta 2002 je spoznal Vojka Gašperuta - Gašperja, ki ga je doletela ista usoda in od njega je dobil navdih in spodbu- Med seminaristi je bila že drugo leto tudi Zgornjesavinjčanka Mojca Bitenc. (Foto: Marija Sukalo) Tudi drugi pevci so posegli po delih Handla, prav tako pa tudi Mozarta, Bacha in ostalih ustvarjalcev sakralne glasbe. Poučevanje petja sopranistke in pevske pedagoginje, profesorice Vlatke Oršanic sloni na dolgoletni mednarodni karieri, v kateri je kot solistka nastopila na mnogih velikih odrih. Marija Šukalo do. Postal je štipendist uglednega mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, letos je napredoval v pridruženega člana te organizacije. Mehle se pogosto udeležuje likovnih delavnic, doslej pa je imel štiri samostojne, sodeloval je na 26 skupinskih razstavah. Njegovo delo je ocenila akademska slikarka Terezija Bastelj. Izrazila je iskreno občudovanje do ustvarjalca in njegovih del, predvsem tihožitij, slik narave in ljudi. V imenu kulturnega društva je slikarja pozdravila Vika Venišnik. Prebra- Dvorana Kulturnega doma Mozirje je zadnjo avgustovsko soboto gostila sedaj že bivše člane Primorskega akademskega zbora (PAZ) Vinko Vodopivec. Na odru se je pod taktirko priznane zborovod-kinje Katje Gruber zbrala generacija pevcev iz obdobja med leti 1996 in 1999. Nastopajoči so se predstavili s pisanim repertoarjem tako primorskih, štajerskih kot tudi znanih tujih melodij. Med nastopajočimi bivšimi člani akademskega zbora so se v letih skupnega prepevanja stkale tesne vezi, ki jih sedaj vzdržujejo s vsakoletnim druženjem na pikniku. Letos so se »Vodopivci« zbrali v Zgornji Savinjski dolini in ker k veselemu druženju spada tudi la je nekaj pesmi Benjamina Žni-daršiča, slikarja, ki prav tako slika z usti in je v gornjegrajski galeriji razstavljal lani, prav tako je predstavil svojo pesniško zbirko. Slikarja in navzoče je pozdravil župan Stanko Ogradi. »Ko med nami razstavljajo ljudje, ki jih je v življenju doletela posebna usoda, se zavemo velike moči teh ljudi,« je dejal in čestital Mehletu za čudovita dela, ki jih je postavil na razstavo. Sara Gluk je z igranjem na klavir poskrbela za še lepše počutje obiskovalcev in slikarja. Štefka Sem petje, je bila organizacija koncerta v naši dolini samoumevna. Člani zbora so ob tej priliki povedali, da je zbor v njihovi sestavi in pod vodstvom zborovodkinje Gruberjeve dosegel svoj največji pevski uspeh, zlato paleto na pevskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru leta 1999. Zbor je bil ustanovljen leta 1956. Ustanovili so ga primorski študentje v Ljubljani. Da je med »Vodopiv-ci« res čutiti veliko povezanost in pripadnost zboru, se je izkazalo tudi na tokratnem koncertu, ko so se pri izvedbi zadnje pesmi nastopajočim na odru pridružili vsi nekdanji ali sedanji »Vodopivci«, ki so bili v dvorani. Tatiana Golob Slikar tetraplegik Silvo Mehle slika z usti in je bil za obiskovalce razstave pravi navdih. (Foto: Štefka Sem) POLETNI NOCTURNO V CERKVI SVETEGA JURIJA Za Mojco Bitenc seminar velik izziv KONCERT PAZ VINKO VODOPIVEC V MOZIRJU Pela generacija 1996-1999 Pevci so se predstavili z repertoarjem primorskih, štajerskih in znanih tujih melodij. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 15 Šolstvo, Gospodarstvo OSNOVNA SOLA RECICA OB SAVINJI Prvošolčke pozdravila želvica Prvi šolski dan je za učence, ki prvič prestopijo šolski prag nekaj posebnega. Na Osnovni šoli Rečica ob Savinji je prvošolčke pozdravil ravnatelj Peter Podgoršek in jim zaželel, da bi se na šoli počutili dobro in prijetno. Pozdravne besede je spregovoril župan Vinko Jeraj in otrokom v imenu občine podaril knjigo Povodni mož, medtem ko jim je Podgoršek podaril diplome. Prvošolčke je pozdravila še želvica Zoja, maskota Zavarovalnice Maribor. Vsem učencem prvega razreda je občina uredila nezgodno zavarovanje pri Agenciji MS, Zoja pa jim je prinesla še darilca. Najlepše pa so otrokom pozdravne besede zazvenele iz ust drugo-šolke, ki jim je povedala, da kljub te- Prvošolčki so prvi šolski dan preživeli prijetno in se v spomin na dogodek fotografirali. (Foto: Štefka Sem) mu, da so vstopili v šolo, jim doma s pesmijo, plesom in igro poskrbe-časa za druženje z igračami ne bi li za sprostitev in dobro voljo prvo-smelo primanjkovati. Drugošolci so šolčkov. Po slikanju z želvico Zojo, razredničarkama, ravnateljem, županom in predstavnikoma Agencije MS ter Zavarovalnice Maribor, se je 19 učencev prvič odpravilo v razred, kjer jih je čakalo še več presenečenj. V prvi razred je v Zgornji Savinjski dolini v občinah Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče, Gornji Grad in Solčava prvega septembra vstopilo 120 učencev. Vsem tem šolarjem so matične občine uredile in plačale nezgodno zavarovanje Zavarovalnice Maribor pri Agenciji MS. S tem so občine poudarile skrb za otroke in hkrati nekoliko razbremenile starše. Vsi prvošolčki bodo tako kot učenci na Rečici prejeli simbolična darila, kot so rutica, kresnička, barvice in pobarvanka. Štefka Sem DRUŽINA NAPOTNIK IZ RADEGUNDE Zapisani športu in turizmu Marsikdo, ki se v prostem času vsaj malo ukvarja s športom ali različnimi oblikami rekreacije, bolj ali manj pozna Bojana Napo-tnika, znanega tudi pod vzdevkom Beli zajec. Športu in z njim povezanim turizmom je zavezan od majhnih nog, čeprav so mu domači dejali, da se od tega ne more živeti. S svojo ženo in otroki pa sedaj dokazuje, da se s trdim delom in jasnimi cilji da marsikaj doseči. Bojanu je bila v otroštvu sicer najbližje nogometna žoga, zaradi bližine Golt pa tudi smučanje in zimski športi. Doma je namreč par metrov od spodnje gondolske postaje v Žekovcu oziroma Rade-gundi. Že v srednji šoli je opravil tečaj za učitelja smučanja in pričel z učenjem začetnikov v takratni smučarski šoli na Golteh. Zavoljo velikega uživanja v tem delu se je snegu zapisal za vse življenje. Čeprav s premori. Zaradi službe, najprej na Glinu, nato je delal kot poslovodja v trgovini s tehničnim blagom v Šoštanju, mu je za ljubezen do športa pričelo zmanjkovati časa. Z ženo Tinko sta takrat pričela graditi skupen dom, velik in obsežen projekt. V hiši sta zgradila še tri manjše apartmaje, kar se jima sedaj vrača. Turisti radi prihajajo, saj jim posvečata ve- Bojan Napotnik z ženo in otroci dokazuje, da se da s trdim delom in jasnimi cilji marsikaj doseči. (Foto: Benjamin Kanjir) nja. Začetek je bil težak, kot so vsi začetki. Spominja se, da je moral najprej veliko vlagati v samo opre- lik del svojega časa. Napotnik pravi, da od njih tudi sama prejemata veliko energije, da se lažje spoprijemata z novimi izzivi. Časa, ko sta gradila hišo in apartmaje, pa se ne spominjata najraje. Bilo je veliko garanja in odrekanja, zato je Bojan takrat vse moči usmeril v službo in čim hitrejše odplačevanje stroškov. Takrat pa se mu je ponudila nova prilika. Na Golteh se je odprlo mesto za smučarsko šolo in Bojan ni okleval, temveč takoj poprijel za delo. Ustanovil je smučarsko šolo in dobil več učiteljev smuča- mo šole, učiteljev ter v prepoznavnost šole. Ker je imel vedno jasne cilje, v mislih pa kup novih načrtov, se je smučarska šola dobro prijela in uveljavila. Pred štirimi leti je pričel razmišljati še o enem projektu, trgovini s športnimi pripomočki in turistično informacijsko točko. Čakal je, da je ideja dozorela in da se je pokazal primeren prostor za tovrstno dejavnost. Spomladi je v centru Mozirja odprl kolesar-ski center. Po parih mesecih obratovanja z veseljem ugotavlja, da se je trgovina kar dobro prijela, čeprav še ne vrača želenih rezultatov. Bojan verjame, da jih slej ko prej bo, saj razmišlja o vedno novih in novih pristopih do kupcev. Čim bolj približati smučanje, kolesarjenje, pohodni-štvo in nordijsko hojo občanom, jih naučiti pravilnih tehnik, ob tem pa jim ponuditi potrebne artikle. Ko vprašaš Bojana o prihodnjih načrtih, se kar nasmehne. Pravi, da jih je brez števila. Na prvem mestu bi želela s Tinko povečati apart-majske kapacitete in gostom ponuditi čim več za njihovo aktivno preživljanje dopustniških dni. Benjamin Kanjir @ Savinjske novice št. 35, 2. september 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi IZBOR ZA MLADO KMETICO 2011 Slapnikovi za uvrstitev v finale zmanjkale le tri točke Kandidatke za izbor mlade kmetice 2011, Bojana Slapnik je prva v drugi vrsti z leve. (Fotodokumentacija BS) Narava preseneča Na vrtu našega bralca iz Nazarij je zrasel tale dvojni feferon. Bil je dvojno osterrr! Letošnji izbor za mlado kmetico je bil jubilejni, že deseti po vrsti. Pripravili so ga v Zagorju ob Savi, od koder je bila lanskoletna zmagovalka. Izbora, ki je bil zadnjo avgustovsko soboto, se je udeležila tudi Bojana Slapnik iz solčavskega odbora društva kmetic Zgornje Savinjske doline in le za las zgrešila finale. Solčavani pa že tradicionalno za izbor mlade kmetice »posodijo« tudi voditelja dogodka Francija Pobrežnika - Solčavskega. V Zagorje so Solčavani odpotovali kar z avtobusom, saj so se izbora poleg kandidatke in voditelja udeležili tudi številni navijači. Pridružili so se navijačem ostalih desetih tekmovalk in v nabito polnem šotoru spremljali tekmovanje tako v preizkusu znanja kot v raznih spretnostih. Na koncu je zmagala Barbara Kolar iz Golobinje-ka ob Sotli. Solčavske kmetice so na tem tekmovanju sodelovale že dvakrat. V tretje gre rado, a veliko je odvisno tudi od sreče, je povedala Bojana Slapnik, ki so ji za uvrstitev v finale zmanjkale le bore tri točke. A to ni preveč vplivalo na njeno dobro voljo. »Seveda gre za tekmovanje in zmaga lahko le ena, je pa dogodek predvsem družabnega značaja, saj je pomembno tudi druženje in izmenjava izkušenj ne samo tekmovalk, pač pa tudi vseh, ki se dogodka udeležujejo,« nam je povedala. Celodnevno druženje je vključevalo tudi ogled zagorske doline in gričev. Obiskale so cerkev na zasavski Sveti gori, sledil je ogled kmetije, nato pa še rudnika v Kisov-cu. Bojana je doma na kmetiji Ploder v Po-dolševi. Po poklicu je diplomirani inženir živilstva in prehrane, pravkar pa je končala še enoletni program, ki ji omogoča, da bo svojo stroko lahko predavala na srednji šoli. Priprave za tekmovanje izbora Mlade kmetice so se pričele en mesec prej, ko so tekmovalke dobile literaturo, iz katere so teoretična vprašanja. Tokrat je bilo to pet strokovnih knjig. Teme so bile o drobnici, siru, o poznavanju Zasavja ... Kot je povedala Bojana, so bila za tekmovalke najtežja vprašanja iz teme o anatomiji goveda. Bojana je nastopanja v javnosti navajena, saj je že bila »kelnerca« v TV oddaji Na zdravje. Prepričana je, da bodo v solčavskem odboru društva kmetic tudi za prihodnji izbor našli primerno kandidatko. Marija Lebar O C : tj :=, o > "5 * I : (O _ CD , « I g E o) ._ O n > ro > ra Oh5 c ■O C CD o O Q) > r > o to E 06 L ££ OZ £0 a) cd 1° h "E ° cd .E -O ._ TJ 2 .S5, O) > 1s2 s ra "Z — CD CD iS ČE CD CD -Q C/J Savinjske novi ce št. 36,9. september 2011 Šport, Oglasi 27. ULTRAMARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA Rekordna udeležba tekmovalcev in nov zmagovalec Prva sobota v septembru je že leta rezervirana za najtežjo slovensko tekaško preizkušnjo ultrama-raton Celje-Logarska dolina. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj se je tekmovanja udeležilo 878 tekmovalcev, od tega 603 moških in 275 ženskih udeleženk v štirih kategorijah. Poleg najdaljše 75-kilo-metrske proge, je bilo možno štar- tati v Mozirju, na Ljubnem ob Savinji in v Lučah. Zmago na najdaljši progi sta si pritekla Ljubljančan Marko Rems in Simona Cokan iz Mežice. Rems je bil ob prihodu v cilj navdušen, saj je drugouvrščenega Boštjana Potočnika prehitel v Solčavi in do konca uspel zadržati prednost. Njegov čas 5:47:44 je bil za visoke temperature, ki so tekmovalce spremljale vse do Logarske doline, dober in s tekom je bil zadovoljen. Potočnik, ki mu je zmaga spolzela z rok le nekaj kilometrov pred ciljem, je povedal, da je bila ta razdalja enostavno preveč in da mu je nekje na petdesetih kilometrih zmanjkalo moči. Tretje mesto je osvojil lanskoletni zmagovalec Uroš Kralj iz Radovljice, ki je na cilju priznal, da šele sedaj ve, kako dobro je odtekel lani, ko je dosegel enega najboljših rezultatov tekmovanja. V ženski konkurenci sta se Co-kanovi na zmagovalnih stopničkah pridružili Celjanka Nataša Robnik in Natalija Lesnik iz Ravn na Koroškem. Zanimivo je, da so bili letos najboljši Slovenci, ki so pobrali zmage v vseh kategorijah. Na klasičnem maratonu iz Mozirja do Logarske doline sta zmagala Mojca Justin in Aleš Žontar. Na 27-kilometrski progi sta bila naj- boljša Katja Bric iz Šmartnega ob Paki in Danilo Magdič iz Ljutomera. Kot vedno je bil najbolj množičen start v Lučah, 17-kilometrsko progo je preteklo skoraj 400 tekmovalcev, zmagovalca sta bila Vid Zevnik iz Brežic in Mateja Mlinar iz Šentjanža. Med tekači je bil tudi letos po-hodnik 78-letni Franc Smodiš iz Celja, ki je sodeloval na vseh 27-tih prireditvah, od tega je razen zadnji dve leti vedno prehodil celotno traso ultramaratona. Najkrajšo progo je že četrtič prehodil tudi slepi Ivan Hrovat. Organizatorji prireditve Društvo maratoncev in pohodnikov iz Celja so v cilju poskrbelo, da so bili vsi tekmovalci deležni toplega obroka, prhe in masaže, pri čemer so jim pomagali člani Slovenske vojske. Za varnost tekačev v prometu sta skrbela policija in ZŠAM. Štefka Sem Rvzcrvtu i je Zi{ iahljitirtaf družbe Hodnik. kulsu rttjslnitbitrrt hirmr. ohlwjitft ohMitiot. 1'n pmihodtiem dogomra ntnztm I nth' t>!> majali ft-iruscilctfnvinenihf/ ris/o ¡mir>.' iti nepozabno grajska večerja? iebfon: 03/53^32^0 H V, XVfpjsW't rhm er.mirt Zmagovalec Marko Rems je bil na cilju navdušen nad doseženim rezultatom. (Foto Štefka Sem) Na Ljubnem je tek pričelo preko 100 tekmovalcev. (Foto: Štefka Sem) — C^Ušče CDAD V-cšcr GOAmiVO, MAp rdidjir. p. iraln A, 3331 Nbskjt 8 Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Organizacije, Gospodarstvo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Osvojili prvo mesto in prehodni pokal Rečiški gasilci na različnih tekmovanjih dosegajo zelo odmevne rezultate. Tokrat se je izkazala veteranska desetina, ki se je v soboto, 27. avgusta, udeležila tekmovanja v Šaleku in dosegla zavidanja vreden rezultat ter si tako priborila prvo mesto. Za eno leto so postali tudi lastniki prehodnega pokala. Z rezultatom so veterani zelo zadovoljni, nanje pa so ponosni tudi ostali rečiški gasilci. Veteranska tekmovalna desetina, ki jo vodi mentor Franc Matjaž, se rada preizkuša na tekmovanjih zunaj Zgornje Savinjske doline. Večkrat so se udeležili tekmovanja za memorial Rafka Gorška v Šaleku, tokrat pa so posegli kar po prvem mestu med dvanajstimi moškimi desetinami. Rečičani se bodo šaleškega memorialnega tekmovanja udeležili tudi prihodnje leto in upajo na odličen rezultat. Če bi jim uspelo doseči prvo mesto trikrat po vrsti, bi ostal prehodni pokal v njihovi lasti in obogatil rečiško zbirko. Marija Lebar Zmagovita rečiška veteranska desetina v Šaleku (Fotodokumentacija PGD Rečica ob Savinji) PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Taborili v Bohinju, Julijskih Alpah in Bolgariji Planinsko društvo Gornji Grad je s pravo vnemo vodnikov, pomočnikov taborov in drugih prostovoljcev v letošnjem letu uresničilo planinske tabore za vse generacije. Od 23. julija do 30. avgusta sta vzporedno potekala »Tamal tabor« za osnovnošolce, na tabornem prostoru v Laškem Rovtu v Bohinju in »Potujoči tabor« od Vršiča do Bohinja za dijake in študente. Osnovnošolci so sončne trenutke izkoristili za pohod okrog jezera, vzpon na planino Vogar, naprej do Planine pri jezeru, ter na Viševnik. Nekaj deževnih uric so izkoristili za predavanja in družabne igre. Ni izosta- Gornjegrajski lo niti kopanje v jezeru, plezanje in še mnogo drugih reči, ki so popestrile druženje. planinci na enem izmed taborov (Foto: Ivo Šinkovec) Udeleženci potujočega tabora a zaradi tega niso bili hribovskih so zaradi zapadlega snega spremenili prvotni načrt hoje iz Tamarja do Bohinja in turo začeli kar iz Vršiča. Nadaljnje ture so prilagodili spremenljivim vremenskim razmeram. Najvišji osvojeni vrh je bil Bovški Gamsovec. V ekipi pohodnikov so bili sami »gamsi«, tako da so brez težav prišli do cilja. Po zaključku »Tamalga« in »Po-tujočga« tabora so se od 30. julija do 6. avgusta na taistem tabornem prostoru nastanili udeleženci »Družinskega tabora«. Bohinj se je izkazal za zelo primeren prostor za organizacijo tovrstnega tabora. Imeli so majhne cilje, dosegljive otrokom vrtčevske starosti, užitkov prav nič prikrajšani, saj so odkrili lepe nove kotičke v Bohinju in bližnji okolici. Letošnje leto se društvo lahko prav tako pohvali s planinskim taborom v Bolgariji, kjer so študenti letovali od 3. do 10. avgusta. V tujino je mladina potovala s kombijem in si ogledala vzhodni del države s prestolnico Sofio. Glavni cilj letovanja so bili seveda hribi. Povzpeli so se na 2.925 m visoko Musalo. Mladini je bilo zelo všeč, da so šli izven meja naše države, novostim in dogodivščinam naproti. Operacijo je delno sofinancirala tudi Fundacija za šport RS. Maruša Krznar Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Ij?) Šport, Organizacije, Oglasi 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA Kljub porazu vzpodbuden » graščakov Začetek sezone v novi, elitni druščini slovenskega futsala so nazarski nogometaši začeli s porazom. Na gostovanju v Kobaridu pa kljub vsem težavam, ki jih trenutno pestijo zaradi odsotnosti še lani ključnih igralcev, niso razočarali in z disciplinirano ter borbeno igro povzročili favoriziranim domačinom veliko težav. Po prvem polčasu je kazalo celo na veliko presenečenje, saj so Pezicevi varovanci vodili, v nadaljevanju pa so domačini prestavili prestavo višje in ob narekovanju peklenskega tempa dodobra izčrpali kratko nazarsko klop ter rezultat preobrnili v svojo korist. Minimalen poraz z vročega gostovanja v Kobaridu vsekakor ne bi smel zmanjšati motivacije nazar-ske ekipe, ki danes v domači dvorani gosti izredno močno in zadnja leta eno najboljših slovenskih ekip dvoranskega nogometa, ekipo Do-bovec Trgovine Jager. BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da ;N 1 K; preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanic), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: dijana.bestijanic@mra.si, http://eic.mra.si EEN-avg-77 Češko podjetje, specializirano za razvoj in proizvodnjo namenskih strojev, hladno oblikovanih delov, gradbeništva in splošnega inženiringa, išče trgovske posrednike ter nudi vzajemno proizvodnjo in podizvajanje. EEN-avg-78 Češko podjetje, specializirano za IT in razvoj programske opreme z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju, nudi podizvajanje. EEN-avg-79 Češko podjetje, specializirano za dobavo čistilnih naprav, išče zanesljive distributerje in je pripravljen postati podizvajalec potencialnih partnerjev. Podjetje je sposobno zagotoviti tudi prevoz izdelkov. EEN-avg-80 Znan danski proizvajalec visoko kakovostne veterinarske opreme za živali išče tr- govske posrednike. EEN-avg-81 Dansko podjetje za proizvodnjo in prodajo visoko kakovostnih pasti za krte išče trgovske posrednike (agente, zastopnike, distributerje) po vsej Evropi. EEN-avg-82 Dansko inženirsko podjetje, aktivno na področju gradbeništva, nizkih gradenj, analiz in svetovanja glede stavb, hiš, trajnostnega razvoja in podnebja nudi podizvajanje in partnerstvo v projektih. EEN-avg-83 Turško podjetje, specializirano za proizvodnjo plastičnih cevi in pribora, išče distributerje. EEN-avg-84 Poljski dobavitelj krompirja išče distributerje in trgovce na debelo, ki zalagajo restavracije in hotele s svežim krompirjem. Vasja Kovač- trener KMN Oplast: »Bilo je težko, Nazarčani so se pokazali kot dostojen tekmec. Bi pa na tem mestu pohvalil naše mlade igralce, ki so se izkazali in dobro izkoristili ponujene minute.« Ilija Pezič- trener KMN Nazarje Glin: »Lahko sem zadovoljen. Igrali smo dobro, imeli prednost, a so se domačini v drugem delu vrnili v igro LOVSKI DAN NA GOLTEH « in zmagali. Zaradi odsotnosti nekaterih ključnih igralcev sem rotiral v glavnem s šestimi fanti, kar je za tako težko gostovanje bistveno premalo. Fantje, ki so stopili na parket, so dali vse od sebe in jim lahko le čestitam. V nadaljevanju bi moralo biti še boljše, predvsem kompletni bomo vsekakor bolj konkurenčni.« Franjo Pukart KMN Oplast Kobarid : KMN Nazarje Glin 4:2 (1:2) Strelci: 1:0 Sovdat (13), 1:1 D. Kugler (18), 1:2 Baloh (20) ag., 2:2 J. Ur-šič (21), 3:2 R.Uršič (30), 4:2 R. Uršič (36). KMN Nazarje Glin: Ortar, Letojne, Oblak, D. Kugler, Banovšek, Potočnik, Urtelj, V. Kugler, Cigljar, Funtek, Supin. Rumeni karton: Oblak (Nazarje Glin), Rosič (Oplast). Rezultati 1. kroga: Oplast Kobarid : Nazarje Glin 4:2, Tomi Press Bronx : Kix Ajdovščina 2:3, Dobovec Trgovine Jager : Puntar 3:0, Predilnica Litija : Casino Safir - preloženo. Najokusnejši golaž iz rečiškega lonca Rečiški lovci so se razveselili zmage, čeprav med pripravljenimi vzorci ni bilo večjih odstopanj, saj so vsi zadovoljili in potešili lačne želodce obiskovalcev. (Foto: Benjamin Kanjir) Zadnja avgustovska nedelja je na Golteh že več let v znamenju srečanja sosednjih lovskih družin. Lovci in mnogi obiskovalci so se tudi tokrat srečali pri koči na Treh plo-tih, odkoder je zadišalo po divjačin-skem golažu. Prvi dan po koncu vročinskega vala je kar vabil v planine. Na Mo-zirski planini se je zato po mnogih poteh srečevalo precej poho-dnikov, izletnikov in sprehajalcev, ki so zadnjo avgustovsko nedeljo nameravali preživeti izven trških in mestnih vrvežev. Največ ljudi se je podalo na Tri plote, kjer se je odvijal tradicionalni lovski dan. Lovski zavoljo srečanja sosednjih lovskih družin in kuhanja divjačinskega golaža. Pri pripravi te specialitete so se med sabo pomerili mozirski, rečiški in ljubenski lovci. Vsaka ekipa je najprej okrasila prostor, ki so ga uporabljali. K sebi so člani ekip vabili obiskovalce z okusnimi vonjavami iz loncev, pa tudi s pokušinami različnih suhomesnatih izdelkov. Vsaka ekipa je v pripravo dodala kaj svojstvenega, kakšen skrivni dodatek, uporabila nepoznan postopek ali kaj podobnega. Vse z željo, da prepriča člane ocenjevalne komisije. K prijetnemu vzdušju so svoj delež dodali še smrekovški lovci, kvartet, ki je zapel kopico narodnih in pona-rodelih pesmic. Seveda ni manjkal ansambel, ob zvokih katerega so se obiskovalci urno zavrteli. Rezultate, na katere so težko pričakovali tako člani ekip, kakor tudi njihovi navijači in oboževalci golaža, je razglasil vodja gostinstva na Golteh Matej Krošelj. Najvišje ocene pripravljene kulinarične specia-litete so člani komisije tokrat podelili Rečičanom. Benjamin Kanjir 20 Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Šport LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Gutmanova in Krajnc absolutna državna prvaka v poljskem lokostrelstvu Gornjegrajski lokostrelci so uspešno nastopili na državnem pr-venslvu v poljskem lokostrelstvu, ki se je odvijalo 27. in 28. avgusta v Preddvoru. Od sedmih članov, ki so se tekmovanja udeležili, se je kar šestim uspelo uvrstiti med prve tri. Največji uspeh sta dosegla Tina Gutman in Žare Krajnc, ki sta postala absolutna državna prvaka Tina Gutman in Zare Kranjc sta postala absolutna državna prvaka v poljskem lokostrelstvu. (Fotodokumentacija LK Gornji Grad) KARTING Po sedmih tekmah vodstvo Kolarja Prvi vikend v septembru je potekala 7. karting tekma za državno prvenstvo in Sportstil pokal na kartodromu Ptuj v Hajdošah, kjer je v kategoriji R5 Rotax - Max blestel Zgornjesavinjčan Borut Kolar, član AKK Sportstil. Na prvem ogrevalnem treningu je sicer zaostajal za dve dese-tinki sekunde, ampak ko zamenjal gume, je na kvalifikacijah dosegel najboljši čas in tako je tekmo začel s prve štartne pozicije. Po Kolarje-vih besedah je predfinalna tekma potekala popolnoma po njegovih željah, saj mu je uspelo dobro začeti in na koncu zmagati. V finalni dirki pa je na štartu malce »zaspal« in tako padel na drugo mesto. V borbi za najboljšo pozicijo na stezi mu je tekmovalec pred njim kar nekajkrat uspel zapreti pot, zaradi česar je zgubil nekaj desetink, prehitel pa ga je še en tekmovalec. »Nato sem se zbral in začel pritiskati na vso moč in že v parih krogih stvari postavil na svoje mesto. Uspel sem prehiteti oba konkurenta in si tako privozil drugo zmago v karieri,« je povedal Kolar v poljskem lokostrelstvu. Na prvo mesto se je uspelo uvrstiti Francu Veršniku z olimpijskim lokom med člani in Tini Gutman med članicami, ki tekmujejo z golim lokom. Med tekmovalci, ki tekmujejo z golim lokom, je Andrej Grudnik pri mladincih dosegel drugo mesto, Vojko Colnar pa drugo mesto med veterani. Med člani s sestavljenim lokom je bil Žare Krajnc drugi, prav tako je med veterani z istim lokom drugo mesto osvojil Cveto Florjan-čič. Na ekipnem tekmovanju je bila ekipa v sestavi Tina Gutman, Franc Veršnik in Žare Krajnc druga. Drugi dan državnega prvenstva je potekalo tekmovanje v absolutni konkurenci, kjer sta se najbolj izkaza- VARPOLJE la Žare Krajnc med moškimi in Tina Gutman med ženskami, oba sta zmagala in osvojila naslov absolutnih državnih prvakov. Sedaj sta pred lokostrelci še dve veliki tekmovanji v Sloveniji. Državno prvenstvo v disciplini 900 krogov in DP v olimpijski disciplini FITA. Na obeh tekmovanjih bodo sodelovali tudi gornjegrajski lokostrelci. Najpomembnejša tekma pa čaka Žareta Krajnca, saj bo kot član državne reprezentance odpotoval v Italijo na evropsko prvenstvo v poljskem lokostrelstvu, kjer se lahko glede na trenutno formo od njega pričakuje vrhunski dosežek. Štefka Sem gospodinje dale vetra gmajnskim možem Športno društvo Gmajna je tudi letos zadnjo počitniško soboto organiziralo že enajsti tradicionalni vaški piknik obarvan s športom in družabnim druženjem starih in mladih. Prav vsa igrišča športnega parka v Varpoljah so bila polno zasedena, saj so se združene ekipe Angelov Bevery Hillsa in Gmajn-skih staroselcev med seboj merile v odbojki na mivki, košarki, balinanju in malem nogometu Prvič pa so se na travnatem igrišču preizkusile tudi ženske, ki so si kot Razočarane gospodinje za svoje nasprotnike izbrale zvezane Gmajnske može postave. Ti so bili postavni le na začetku tekme, potem pa so več v travi kot na nogah morali priznati premoč svojim boljšim polovicam. V tekmovalnem smislu so Stari Gmajnčani sicer nadigrali svoje mondene sosede, ker pa so igre namenjene predvsem prijateljskim vezem in druženju, naj ostanejo rezultati le v drugem planu. Franjo Pukart Borut Kolar: »Uspel sem prehiteti oba konkurenta.« (Foto: Igor Planinšek) in poudaril, da je z rezultatom zelo zadovoljen, saj je s to vožnjo pokazal napredek v svoji formi in si s polnim izkupičkom dneva priboril prevzem vodstva v skupnem seštevku. Pred zadnjo dirko, ki bo potekala v Hajdošah drugo soboto v oktobru, ima Kolar sedaj dve točki prednosti pred Dejanom Srimškom in sedem pred Dejanom Lazičem. Marija Šukalo Razočarane gospodinje so premagale Gmajnske može postave. (Foto: Franjo Pukart) Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 12D Črna kronika, Objave, Zahvale, Oglasi Č R N A K R O N I K A • NAMERNO POŠKODOVANJE LASTNINE Planina: 29. avgusta je oškodovanka obvestila policiste, da ji je neznani storilec namerno poškodoval vrata in okna na počitniški hišici v Planini. • POŠKODOVANA VARNOSTNA KAMERA Rečica ob Savinji: 30. avgusta je predstavnik Osnovne šole Rečica ob Savinji obvestil policiste, da so neznani storilci v času javne prireditve poškodovali varnostno kamero, nameščeno na šoli. • UKRADENI BAKRENI ŽLEBOVI Nova Štifta: 1. septembra so v Novi Štifti opazili, da je neznani storilec s cerkve ukradel okoli pet metrov bakrenih žlebov. Tovrstne kraje se očitno še niso končale, saj so tatovi bakra zelo dejavni. • BIK NA POBEGU Spodnje Pobrežje: 2. septembra je tekom dneva izpred hleva v Spodnjem Pobrežju lastniku ušel bik, bele barve, s porezanimi rogovi, težak okoli 250 - 300 kg. Vaščani so se podali v iskalno akcijo in bika, ki bi bil lahko nevaren okolici, tekom akcije našli. • VLOMIL V OSEBNI RAČUNALNIK Mozirje: 4. septembra je oškodovanec obvestil policiste, da mu je neznani storilec vdrl v osebni računalnik in spremenil vstopna gesla na socialnem omrežju ter elektronski pošti. Ker so v danem primeru podani elementi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, bodo policisti zbrali obvestila in podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. f \ Matična kronika za mesec avgust 2011 ROJSTVA: Rodilo se je sedem dečkov in štirinajst deklic. POROKE: Emmanuel Hubert Christophe Pierre Prevost iz Thianta (Francija) in Prislan Ana iz Dol-Suhe, Uroš Poličnik in Simona Repenšek, oba iz Nove Štifte, Rudi Vreš in Tjaša Dončec, oba iz Mozirja, Simon Podlesnik in Marjana Zagradišnik, oba iz Primoža pri Ljubnem, Blaž Kovač in Nina Roter, oba iz Trbovlja, Matej Jakopanec in Vesna Planinšek, oba iz Maribora. SMRTI: Katarina Kladnik iz Solčave, Marko Kolšek iz Konjskega Vrha, Marija Brinjovc iz Mozirja, Anton Strožič iz Črete pri Kokarjah, Marija Žmavc iz Bočne, Angela Brinovšek iz Lepe Njive. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. V SPOMIN 12. septembra mineva 5 let, odkar nas je zapustila Cveta PRAZNIK 25.10.1936 - 12.9.2006 Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Njeni domači Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. (22] Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a n a. s I Zahvale Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši; le srce nemo kliče, Matej, zakaj tebe med nami večni? V SPOMIN 9.9.2011 mineva pet žalostnih let, od kar nas je zapustil naš dragi Matej SOVINŠEK 31.5.1989 - 9.9.2006 Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rožice cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 11. septembra 2011 mineva žalostno leto, od kar nas je zapustil naš dragi sin in brat Simon BEZOVNIK Hvala vsem, ki se spomnite in mu prižigate sveče. Mama, ata, sestra Tadeja z družino. Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 23 Za razvedrilo PREVEČ DOBREGA NI DOBRO Nataša Terbovšek Coklin, moderatorka na lesarskem prazniku v Nazarjah: »No, stric, dajte že ustavit, ne morem ves dan samo vašo sovoznico »špilat«. Me čakajo še branjevke na štantih in vrli gozdarji, da kakšno rečemo. Čeprav me bolj vleče h kuharjem. Iz njihovih kotlov »orng« po golažu diši. Al' bi rajši šla »restan« krompir poskusit'? Joj, saj ne vem več, kaj bi! Preveč dobrega očitno tudi ni dobro.« NA DOBRIH STVAREH SE NE ŠPARA Frenk Krznar, kuhar št. 1 (levo): »Kar naj fotografirajo, lepa fotografija je tudi vse, kar dobijo!« Miran Lever, kuhar št. 2 (desno): »Tako je, kokarski golaž ni za Zdravko Tevž, kuhar št. 3: »No, no, fanta, saj ga je za vse dovolj, na dobrih stvareh pa res ne bomo »šparali«!« KREPKO GA SEKATA Janko Mazej, tekmovalec z motorno žago (desno): »Ali veš, da imajo lesarji novo pesem o lesu?« Vlado Cencel, oblikovalec z motorno žago: »Sem slišal, ampak nama najlepše poje kar motorna žaga.« SLOVENIJA JE POLNA ČUDES, A NAJLEPŠI JE LES PRESS 24 Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Križanka, Oglasi Kdo je ... VETROVKA S KAPUCO KOPALIŠKI GOST (REDKO) OKUSNA MORSKA RIBA LUKSEM-BURŠKA TV DITKA HABERL MOZOLJA-VOST KOŽNA ŽLEZA, KI IZLOČA LOJ ODISEJEV OTOK ORJAŠKI KUŠČAR ZVEZNA DRŽAVA V ZDA (ORIG.) DRAGI KAMEN PIROTEHNIK (STAR.) ANGLEŠKA PEVKA WILDE RADIAN RDEČI PLANET SEVERNO POLARNO OBMOČJE PEVKA KRANER AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA PRIPADNIK BASKOV avtor P. L. NEKDANJA ARGENTINSKA POLITIČARKA PERON ATAKA NEKDANJI DIRKAČ LAUDA CESTA (LAT.) KONJ ARABSKE PASME DOŽIVETJA MED SPANJEM VELIKA, OKROGLA POSODA NAJPOMEMBNEJŠA TAJSKA REKA UDAREC Z BIČEM IZRAELSKI OČAK DEL TRBOVELJ PRIPADNIK BASKOV OBER POJAV NA VODI HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA SREDSTVO ZA ČIŠČENJE OKR. ZA ANGLEŠKI ANTON OCVIRK SONJA LOKAR NEPRE-VODNIK PREBIVALCI ITAKE ODRIVANJE S TAL V ZRAK RAZKOŠEN AMERIŠKI AVTO AMERIŠKA IGRALKA (VERONICA) KOLOIDNA RAZTOPINA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE ÍT s= ■s ■SS. =s ti. ■S- A D A M S «Is M O R A L 4 r- j F/ BS E T I K A Js- R O J A K 3K Ss ■S. EL S L I K A R ■sns- S K L E P E C SČT N O S ss T R S T E N I C A N I ss E E jgr U T A J A tSt C P _ N A R I V S * D A K A « A T A Š C m R T I C ■ O D B O J K A R ■S- S A R E A L Sr O M I K A š J S S L O K A # J A R _ V T I K JISr I L A TÍg- N M «s* A V T O K R A C I J A i R O D N I K ss A L E L LIPOV LES IDOL Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 9. september ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Šmarje pri Jelšah (U14) ob 19.00. Galerija Nazarje Domoznanski večer z dr. Petrom Weissom ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : KMN Dobovec Trgovine Jager Sobota, 10. september ob 10.00. OŠ Rečica ob Savinji Potopisno predavanje Antona Komarja Po španskih pokrajinah ob 10.00. Športna dvorana Nazarje 10. obletnica športne dvorane - rokometni turnir (ml. deklice B) ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometni tekmi ND Mozirje : Rudar Velenje (U8, U10) ob 13.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Pohod upokojencev ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir (gostje z Odžaka) ob 15.00. Laze pri Kokarjah Vaške igre ob 18.00. Gasilski dom Nazarje Otvoritev prizidka ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Koncert Dalmacija poje, pleše in igra Nedelja, 11. september ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rudar Velenje B ob 10.00. Veniše Občinsko prvenstvo v tenisu (ml. moški in ženske) ob 12.00. Veniše Občinsko prvenstvo v tenisu (st. moški in ženske) ob 14.30. Šmartno ob Dreti Veselo popoldne z ljudskimi pevkami KD Lipa Sreda, 14. september ob 12.00. BSH Nazarje Otvoritev novih poslovnih prostorov ob 17.00. Mozirski gaj 17. Ex tempore ob 18.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Damjana Jevšnika ob 10. obletnici muzeja gozdarstva in lesarstva Četrtek, 15. september ob 18.00. Galerija Nazarje Razstava slik in skulptur Irene Remic in Marije Štiglic ŽIVALI - PRODAM Prodam 6-tedensko teličko, sr, in 10 dni starega bikca, sr; gsm 041/585-813. Prodam bikca, težkega 100 kg; gsm 051/366-115. Prodam bikca, starega 14 dni, čb pasme; tel. 584-32-61. Prodam bikca simentalca za nadaljnjo rejo, star 2 meseca; gsm 031/408-467. Prodam bikca sivca, težkega 130 kg, za nadaljno rejo; gsm 041/940-234. Prodam sr teličko, 120 kg; gsm 031/855-186. Prodam teličko simentalko, težko 170 kg; gsm 041/324-383. Teličko sivko, staro 10 dni od dobre molznice, prodam; tel. 584-52-84. Telico simentalko, pred telitvijo in ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ALI VAM ZDRAVNIK SVETUJE OBISK MORJA? Ne skrbite, ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. savinjske želodce, prodam; gsm 041/239-017. Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije, za dopitanje, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče 20 - 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Zajce, domače reje, žive ali očiščene, prodam; gsm 051/357-683. Prodam krompir za ozimnico; 041/783-489. Prodam grozdje ali menjam za drva; gsm 040/344-515. Prodam meso, 1/2 mladega goveda; gsm 041/528-097. Prodam prešo za sadje, 40 l ter 80 l sod, rostfrei, ugodno; gsm 040/173141. Drva, suha, cepljena, metrska, klaf-tre, bukev in gaber, prodam, gsm 031/585-735. Pasjo utico, lepo ohranjeno, poceni prodam; tel. 584-34-97. Ugodno prodam gsm samsung GT, nov z garancijo, enostaven za uporabo, 15 eur; gsm 031/696-258. Prodam rolarje proces, št. 39, novejši model (parkrat rabljeni), cena 50 eur; gsm 040/419-955. Prodam otroški voziček (25 eur), otr. jogi 120 x 60 (25 eur), dvd snemal-nik (20 eur), sobno kolo (25 eur); tel. 838-82-53. Kravo po telitvi menjam za klavno ter prodam 2.000 skodlov (šitelnov); gsm 031/798-113. DRUGO - PODARIM Podarim otroški tricikel, pletilni stroj -ročni; tel. 838-82-53. KMETIJSKA MEHANIZACIJA -KUPIM Kupim traktor 40 do 70 ks, lahko v okvari, plačilo takoj; gsm 041/849876. KMETIJSKA MEHANIZACIJA -PRODAM Prodam nakladalno prikolico sip, 17 m3, dobro ohranjeno; gsm 040/543561. Ugodno prodam multikultivator gorenje muta s kosilnico; gsm 041/806001. VOZILA IN OPREMA- PRODAM Prodam škodo felicijo sport line, klima in veliko dodatne opreme, cela obnovljena; gsm 051/357-683. Prodam lita platišča 15 col (4 x 100), 16 col (5 x 112); gsm 041/711-988. NEPREMIČNINE DRUGO - KUPIM Kupim letošnje seno; gsm 041/950528. Kupim vitlo, 3 - 4 tone, lahko starejšo; gsm 041/783-448. Na Ljubnem prodam hišo in traktor zetor 47/12, letnik 1976; gsm 051/931-265. Prodam stanovanje, 35 m2, delno opremljeno, centralna, 3 km iz Naza-rij, 25.000 eur; gsm 051/206-045. Prodam krompir za ozimnico, bel, ne-škropljen, cena po dogovoru; gsm 041/276-351. 26 Savinjske novice št. 36, 9. september 2011 Oglasi CA TERINi} Če želite zares kakovostno gostinsko pogostitev kjerkoli in kadarkoli: na poroki, večji prireditvi, ob osebnem ali poslovnem jubileju, novi maši, birmi .. pokličite Catering Gorenja Gostinstva Za Velenje in širša^fcsfl 041 745 216 Za Celje in širšo okolico: 041 670 872 M vr i * www. Gorenje Gostinstvo, d.o.o. Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju nase občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje. Zavedamo se povezanosti in soodvisnosti z našim okoljem. Še naprej si bomo prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih. Skupaj dosegamo uspehe. Občanom Nararij voščimo ob občinskem prazniku. BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje www.bsh-group.st BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROlJP