Dopisi. Iz Ljutomera. (Na delo!) V euej zadnjib aej v državnem zboru se je graski poslanec dr. Recbbauer predrznil, vse, kar je slovenskega, neizrečeuo psovati. Rekel je, da Slovenci slovenskega jezika ue razumejo, nego samo ,,bindiše Spracbe". Naa velespoatovani poslanec gosp. dr. Vošnjak mu sicer ni odgovora dolžen ostal, vendar bi zelo dobro bilo; da bi se slovenske občine oglasile proti temu s tera, da bi naše poslance podpiiali z dopošiljanjem številnejmb prošenj, in to je, kar uii na srci tiči in me je napotilo, pero v roko vzeti. Slovenski časuiki vedno prinašajo imena tistib obein, katere prošnje državnemu zboru za pripoznanje slovenskega jczika v šoli in uradu posiljajo. Kje ste pa občine ljutomerskega okraja ? Ta okraj šteje 44 občin, vse so uarodne, vsikdar so bile na prvem mestu, zdaj se še pa ni nobedna oglasila. Napravite vaaj nekatere prošnje, in naj ae piedstojniki vseb občin podpišejo. Ne čakajte, dokler ne bo prepozno. Stegnite roke, kedar je čas. Narodnjak. Od Šavnice. (Nova aola.) ^ Vatanovila se je pri uaa nova občinska aola na Šavnici. Ne da se tajiti, da je te šole treba bilo, kajti otroci šavniške občine so imeli v farno solo po V/t do 2 uri hoda, in tudi V8e druge bližnje šole, kakor Apačka, Aniuska, Negovska, so črez eno nro oddaljene. V obče imajo farani razprostrane sv. Peterske fare prav daleč v farno cerkev, ki stoji na konci faie tik mesta Radgone. — Za novo šolo ae je nakupil hram in okolo brama ležeče posestvo nekdaj premožnega, zdaj pa na kant prišedšega kmeta. — V to novo šolo so vaolane občinc Savnica, Plitvički vrb, uekaj LastomerskoZbigovske, iu nekaj Poličke. — Volil se je že tudi solski svet. Šavniška občina je volila izmed aebe 3 narodne, v občini stanujoče može; enako tudi Plitvički vrb enega; Lastomerska Zbigovska pa in Polička ste se čudno obnesli; volili ste vsaka moža, ki ima v občini sicer gorice, stanuje pa v ruestu Radgoni. Lastomerska-Zgibovska jo volila diiektorja meščanske aole, g. Stoperja, Polička pa g. Antauer-ja, glažarja. Otnenim, da ste te dve občini tudi v sv. Peterski aolski svet ravno ta dva moža volili. — 0 Zbigovci in Poličani! ali nimate za šolski avet moža, ki med vami stanuje? Ali pa vam je tako malo mar za aolo? Mož rned vami bivajoč, izvoljen v čolski svet, bi vam zamogel včasib poročati, o čem se je govorilo, kaj sklepalo v šolskem avetu, kako pa vam bota poročala moža v mestu bifajoča vaaega slovenskega jezika nevešča? — Ne dvomim, da sta ta dva moža zavzeta za vse dobro, kot takima pa jima priporočujeuj, naj svojo veljavnost obrneta za odstranjenje krivice na soli, ki jirua bližje stoji, namreč v Radgonski aoli za veške občine. Otrok to šolo obiskajočih je polovica slovenskih, pa čujte in strmite! slovenski otroci se niti slovenski brati ne učijo. Je to enakopravno? je to pravica?! Od Mislinje (Božji rop — slabe šole.) V kratkem času so v Šlov. graškem okraji roparji dve cerkvi okradli. Najpred so vtrgali v cerkvo sv. Miklavža pri Vodriži; 17. marca t. 1. po noči pa v farno cerkev sv. Ponkracija v Starem trgu. Pri sv. Ponkraciji je tatovom njih zlobno delo precej lehko priilo; cei kev na visokem bregu je, izvzemši eno pohištvo, od stanovanj oddaljena. Lopovi so prelomiii vrata, ki peljejo na ,,8V. stopnice" ; od tam so dospeli v notranje cerkveno poslopje. V dobro zaklenjen zagrad so vlomili s črtalom, ktero so si izposodili pri nekem posestniku v okolici. — Pobrali so 1 lepi kelib. 2 pateni in nekoliko srebrnine, v kteri so bile svetinje. En kelib se grabežem ni dopadel, ker pustili so ga, in zanesli pred veliki altar, kamor so zložili posode, ki niso bile iz srebra ali zlata. Tabernakel so pustili pri miru, čeravno so imeli ključ do tistega. Zraven tega še so pobrali denar iz dveb škiinjic, kakib 15 do 20 gold. miloanje, ki se je pri slovesnosti pietekli petek iiabrala. Kdo so bili in od kod ti cerkveni tatovi, se ne ve. Nekteri sumničijo, da so bili Judi; vsaj lazili 80 ti sitneži slednje dni v naši okolici, in potem zginoli. — Tu po občinah nabirajo prošnje za vpeljavo sloveuščine v srednje aole in urade. Daj Bog, da bi 8e naše pravične želje kmalo uresničile. Razmere naše Stari trg-Slov. graške ljudske sole ao tako neugodne, in pravi odreji in odgoji otrok tako uasprotne, da ee ame ateti v tem oziru naaa ljudska aola med najrevniše cele okolice. A tega ni kriva toliko šolska postava, tudi gosp. učitelji ne, saj zvečinoma ne — tennič naein, po kterein je naš aolski okraj sestavljen. Netnčuri se na vse kriplje. Pred kratkim 8em srečal solarja, malega fanteka s teškitui cokljami na nogab. Eden izmed nju, ko se je bil z rokavom od desne in leve strani pod nosom obrisal, me pozdravi: ,,kis di bant". Ubogo dete! ubogi starši, ki 8 tolikimi stroški sole vzdržujejo! Dresirajo se, kakor lovski psički na nektere tuje besede. Zarad tega ne nuorejo šole pri praktičnem kmečkein ljudstvu potrebnega spoštovanja najti, ker se tisto uči, kar knietu ne koristi, kar pa mu pomaga trdi črui krub služiti tisto se odpravlja in zatiruje. Iz Podsrede, (No ve orgl je. — Trana u š. — Peticija.) Na tibo uedeljo je tukaj pri podružni ceikvi Mateie božje sedem žalosti na tako zvanib ,,8tarih gorah" nad trg<>m vsako leto velik sbod. Cerkvena ta slovesnost bila je letos povzdignena ae zavoljo novih orgelj, ki so jib priali blagoslavljat čast. g. dekan J. Bosina. Po blagoslovljenji so sarni tudi pridgovali. Nove orglje, ki iinajo 9 spreminov ali registrov, so delo domačega umetnika gosp. Janeza Nareksa. Po sodbi strokovDJakov priča to novo delo zopet o izvrstncm taleutu široko po Sloveuskem znanega umefnika; in na drngej strani smemo ponosni biti, da preiuoremo Slovenci tudi v tej stroki kaj saiui iz sebe in da nam ni tieba vsakokrat pri oaabnib sosedih pomoči iskati. Prctečeni četrtok, 23. t. m., bilo je napovedano v Kozjcm podučno predavauje o ntrsnej uši", o mrcesu, ki je vkljub svojej roajbcnej postavi v najnovejšeui času tako grozno veliko škode napravil. Pozvali so 8e bili k temu nauku vsi večji vinogradui povcstniki in splob kdor se za to zanima. In ko je bila aobana, kjer se je imelo podučevati, že natlačena in polna poduka želuib poslušalcev, skoro samib kmetov, gosposkib ali drugih, ki so umeli razcn slovenskega ae nemškijezik, ni bilatretjiua — nastopi neki g. J. . . H...., ter začne razlagati o ,,8lavnej" uai filokseri — v nemikcm jeziku!! Le sloveuskega jezika zmožni poslusalci, katerib, kakor rečeno, je bilo več, ko dve trefjiui, so čakali in čakali, da se bodc učeui uemški gospod vendar eukrat tndi še njih usniilil, ter jim uiilostivo tudi v douiačem jeziku posedal, kako razupitemu mrčesu v okom priti, saj zato so bili priali, da bi se dali podučiti, iu saj se je la nauk plačal tudi z denarjeui, ki je priael iz sloveuskib žepov — a čakali so zastoiij do konca! Razumeli uiso ničesar od celo ^filokscrne" pridige, in dnmov gredočini je ostala v glavi satno beseda ,,rep-lans". Ko so zvcdeli, da pomeni nlausu toliko, kakor uš, mislili so si, da mora biti to taka uš, ki ima riep"! — Tudi tukajšnje tri občiue: Podsreda, Križe in Gorjane, odpoalale so skupno peticijo po gosp. dr. Vošnjaku na državni zbor, iiaj se uvedejo slovenske siednje aole na slovenskej zemlji in naj dobi materni naš jezik po zakonodavnej poti veljavnost pred sodnijami, oziroma, naj se ustanovi c. kr. nadaodnija v Ljubljani za vse slovenske okraje. Iz Radgone. (V pojasnjenje) Da je težavno za katebeta, v šolah podučevati, v ktere so všolani slovenski in nemški otroci, bo vsak priznal. Ta težaveu stan pa ae katebetu uikakor ne olajša, ako cau drugi nedopričanih krivic očitajo, kakor se ubogemu Radgonskemu katehetu godi po dopisu ,,od slovenske Mure" vst. 10,,Slov. Gospodarja". Med tem dopisnik piše tako-Ie: V Radgoni patudi kateheti učiteljem pomagajo. Pravili so mi učenci sanii, da uijedne besedice ne slišijo v svojem maternem glasu itd. Vendar resnica je, d a slovenski otroci v prvemrazredu ravno toliko v slovenakem jeziku odgovarjajo,kakorneiuški v nemškem; da se vdrugeni in tretjem tazredu slovenskim otrokoui razlaga katekizem v slovenskem, in nemškimvnemškemjezikn. J. Mnršec.