M 103ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Izvleček Prispevek prikazuje stanje v avstrijskih splošnih knjižnicah s poudarkom na avtomatizaciji poslo- vanja in spletnih katalogih. Prikazan je razvoj Slovenske študijske knjižnice, njen pomen za sloven- sko manjšino ter njeno mesto tako v avstrijskem kot v slovenskem knjižničnem sistemu. Dotakne se tudi bibliografije koroških Slovencev, ki jo izdeluje avtorica tega prispevka. Ključne besede avstrijski knjižnični sistem, avstrijske splošne knjižnice, avstrijske bibliografske baze podatkov, Slovenska študijska knjižnica Celovec, Koroška bibliografija Abstract The article describes the current situation of the Austrian library system and public libraries, espe- cially with regard to the automation and bibliographic databases. In addition to that, it describes the history of the Slovenska študijska knjižnica (Slovene Study Library) in Klagenfurt, its importance for the Slovene national minority in Carinthia and its place in the Austrian and the Slovenian libra- ry system. It mentions the bibliography of publications of the Carinthian Slovenes which is being prepared by the author of this article. Keywords Austrian library system, Austrian public libraries, Austrian bibliographic databases, Slovene study library in Klagenfurt, bibliography of Carinthian Slovenes UVOD Slovenska študijska knjižnica (SŠK) je kot avstrijska knjižnica vpeta tako v avstrijski kot v slovenski knjižnič- ni sistem. Knjižnica je namenjena predvsem slovensko govorečemu prebivalstvu Koroške, zato je bila vedno tesno povezana s slovenskim prostorom. Politika Koroške in Avstrije je bila in je še vedno v veliki meri asimilacij- ska, za kulturne potrebe koroških Slovencev se dežela nikoli ni zmenila. V koroških javnih knjižnicah ni skoraj nobenega knjižničnega gradiva v slovenščini, prav tako dežela Slovencem ne daje nobene podpore za knjižnično dejavnost. Koroški Slovenci so morali od nekdaj sami po- skrbeti za dostopnost slovenskih knjig in dokumentiranje svojega obstoja, pri tem pa jim je vedno pomagala Slove- nija. Brez te pomoči Slovenska študijska knjižnica ne bi bila ena od največjih knjižnic na Koroškem. V Avstriji se sistem knjižnic deli na dva med seboj čisto ločena dela. Na eni strani so znanstvene knjižnice (na- cionalna knjižnica, univerzitetne, muzejske, deželne in Marjeta Domej Slovenska {tudijska knjižnica, Celovec Kontaktni naslov: marjeta.domej@uni-klu.ac.at AVSTRIJSKE SPLO[NE KNJIŽNICE IN SLOVENSKA [TUDIJSKA KNJIŽNICA V CELOVCU razne specialne knjižnice), na drugi strani pa javne (nem. öffentliche Büchereien), tj. splošne, prej imenovane ljudske knjižnice, in šolske knjižnice. V nadaljevanju bo govor predvsem o splošnih knjižnicah, čeprav Slovenska študijska knjižnica spada tako v prvi kot v drugi tip. Od leta 1990 je članica Zveze avstrijskih knjižnic (Büche- reiverband Österreichs – BVÖ, gl. http://www.bvoe. at/), vodijo jo pa tudi v razvidu avstrijskih znanstvenih in specialnih knjižnic, ki ga pripravlja Österreichischer Bibliothekenverbund (http://www.obvsg.at/). Podatki o vseh avstrijskih znanstvenih in specialnih knjižnicah so dostopni na spletnem naslovu http://meteor.bibvb.ac.at/ F?func=file&file_name=find-b&local_base=acc15. AVSTRIJSKE SPLO[NE KNJIŽNICE V Büchereiverband Österreichs, ki povezuje javne in šolske knjižnice, je bilo v letu 2005 včlanjenih 1.563 jav- nih knjižnic z 9.619.599 enotami knjižničnega gradiva, 822.658 uporabniki in 18.293.031 izposojeno enoto. Po zveznih deželah je bila statistika naslednja:1 DOI:10.3359/oz0703103 104 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Dežela Knjižnice Gradivo Uporabniki Izposoja2 Gradiščanska 96 368.567 15.352 164.605 Koroška 69 509.060 30.790 425.442 Nižja Avstrija 259 1.480.597 111.438 1.945.280 Gornja Avstrija 340 1.760.723 166.215 3.429.900 Salzburška 123 633.502 74.019 1.589.041 Štajerska 244 1.272.209 115.949 1.688.831 Tirolska 187 890.982 91.372 1.329.837 Predarlška 100 702.808 62.852 1.943.716 Dunaj 145 2.001.151 154.671 5.776.379 Avstrija 1.563 9.619.599 822.658 18.293.031 Zanimiva je primerjava podatkov od leta 1992 do 2005. V tem času se je znižalo število javnih knjižnic od 1.884 v letu 1992 (in 2.139 v letu 1995) na 1.563 v letu 2005. Zmanjšalo se je tudi število uporabnikov (888.594 v letu 1992, 928.834 v letu 1997, 882.658 v letu 2005). Število medijev se je v istem času povečalo z 8.428.425 v letu 1992 na 9.619.599 v letu 2005. Prav tako je zrasla izposo- ja s 13.044.842 v letu 1992 na 18.293.031 v letu 2005.3 V letu 2005 je obstajalo 737 šolskih knjižnic. V njih je bilo 2.977.050 enot gradiva, 275.028 uporabnikov pa si je sposodilo 1.681.656 enot gradiva. Glavna značilnost avstrijskega knjižničnega sistema je, da področje javnih knjižnic ne ureja noben zakon.4 Ni za- kona, ki bi določal, kdaj, kje in kako je treba urediti javno knjižnico. Prostorski in drugi standardi ne obstajajo, prav tako ni urejeno vprašanje strokovnega kadra. Temu pri- merno so javne knjižnice v Avstriji različno urejene in različno opremljene. Povprečna občinska knjižnica ima 8.314 enot knjižnič- nega gradiva, povprečna knjižnica delavskih zbornic 4.954, Cerkve 3.709, kooperativna pa 5.204. V občinskih knjižnicah je bilo leta 2005 izposojenih 12.773.355 enot, pa tudi dve tretjini vseh obiskovalcev sta bili zabeleženi v občinskih knjižnicah. Ustanavljanje in vodenje javnih knjižnic je prostovoljna ponudba ustanoviteljev, ki morajo skrbeti tudi za finan- ciranje. 38,3 odstotka javnih knjižnic vodijo občine, 18,7 odstotka Cerkev, 8,1 odstotka stanovska zastopstva delo- jemalcev (delavske zbornice in Zveza avstrijskih sindika- tov), 20,5 odstotka jih je kooperativnih, kjer stroške nosi- jo občine skupaj s Cerkvijo in/ali delavskimi zbornicami, samo približno 4,5 odstotka knjižnic pa ima druge usta- novitelje, večinoma društva. Med njimi je tudi Slovenska študijska knjižnica. ZAPOSLENI V KNJIŽNICAH IN IZOBRAŽEVANJE Javne knjižnice so v letu 2005 imele 6.766 volonterskih knjižničarjev, 564 jih je knjižničarsko dejavnost oprav- ljalo poleg glavnega poklica, 786 pa je bilo poklicnih knjižničarjev. V šolskih knjižnicah je nastavljen en sam poklicni knjižničar, 1.732 je volonterjev, 1.090 pa to delo opravlja dodatno ob glavnem poklicu. Za samo 159 jav- nih knjižnic (11 odstotkov, večinoma so v večjih mestih) v Avstriji skrbijo poklicni knjižničarji. Ravno te knjižnice imajo 48 odstotkov vsega gradiva, 53 odstotkov vseh uporabnikov in skoraj tri četrtine vse izposoje. Izobraževanje knjižničarjev in knjižničark v javnih in šolskih knjižnicah poteka v Zveznem inštitutu za izob- raževanje odraslih St. Wolfgang v Stroblu. Izobraževanje poteka v treh enotedenskih tečajih, obsega pa naslednja področja: organizacija in potek dela v javni knjižnici, izposoja, temelji literarne vede, zgodovina, vpliv in funk- cija knjižnic. V drugem delu poglabljajo znanje predvsem o svetovni književnosti, otroški in mladinski književnosti in neleposlovnih knjigah, o modelih posredovanja litera- ture, metodah poslovodstva, načrtovanju prireditev, delu z javnostmi. V tretjem delu obravnavajo aktualne teme, kot so infomiranje in preživljanje prostega časa, samopred- stavitev knjižnice, posebna vprašanja vodenja knjižnice, argumentacije in prezentacije projektov.5 Tečaji so orga- nizirani posebej za volonterske in poklicne knjižničarje. Večina knjižničarjev ima maturitetno ali nižjo izobrazbo, le redki so univerzitetno izobraženi. Bibliotekarji v znan- stvenih knjižnicah se lahko izobražujejo na visoki stro- kovni šoli v Eisenstadtu, kjer obstaja 6-semestrski študij informacijskih znanosti. Regionalne razlike Zaradi manjkajoče zakonske ureditve je knjižničarstvo v posameznih zveznih deželah in tudi znotraj njih zelo različno razvito. Standard je odvisen od zavzetosti ob- čin, mest in drugih nosilcev. Statistični podatki kažejo, da je število gradiva na prebivalca po zveznih deželah še precej izenačeno. Ogromne pa so razlike pri tem, koliko- krat je kakšno gradivo izposojeno. Pri teh podatkih so na čelu Dunaj, Predarlška, Salzburška in Zgornja Avstrija s faktorjem 1,9, daleč zadaj pa sta Koroška z 0,8 in Gradiš- čanska z 0,4. Podoben vrstni red je tudi pri številu izposoj na prebivalca. Leta 2005 je bilo na Koroškem 69 javnih knjižnic s 509.060 enotami gradiva, 30.790 uporabniki in 425.442 izposojenimi enotami.6 Knjižnice so imele 70 volonter- skih, 48 polpoklicnih in 25 poklicnih knjižničarjev in knjižničark. Morda je zanimiv podatek, da v glavnem mestu Koroške nimamo občinske knjižnice. V Celovcu Tabela 1: Statistika po zveznih deželah Marjeta Domej: AVSTRIJSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE IN SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELOVCU M T 105ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 je poleg univerzitetne, muzejske in Slovenske študijske knjižnice še ena večja knjižnica, in sicer knjižnica De- lavske zbornice, ki hrani okoli 85.000 enot. Vendar tudi v njej razen koroškoslovenskega leposlovja, ki izhaja na Koroškem, skoraj ni gradiva v slovenskem jeziku. Gradivo v javnih knjižnicah Pri avstrijskih javnih knjižnicah je opazna še ena poseb- nost – težišče knjižničnih fondov predstavljajo leposlovne publikacije. V letu 2005 je izšlo v nemškem jeziku kakih 90.000 knjig (prvih izdaj), od tega 25 odstotkov leposlov- nih, 7 odstotkov otroških in mladinskih ter 68 odstotkov stvarnih naslovov. V knjigarnah je bilo prodanih 23 od- stotkov leposlovja, 13 odstotkov otroške in mladinske literature in 64 odstotkov stvarnega gradiva. Knjižnična zaloga večjih avstrijskih javnih knjižnic (takih z več kot 10.000 enotami) je bila razdeljena takole: leposlovje 31 odstotkov, otroško in mladinsko gradivo 26 odstotkov, stvarno gradivo 43 odstotkov. Pri manjših knjižnicah je bilo razmerje naslednje: leposlovje 39 odstotkov, otroško in mladinsko gradivo 38 odstotkov, stvarno gradivo 23 odstotkov. Znanstveno gradivo v javnih knjižnicah tako rekoč sploh ni prisotno, prav tako je strokovno gradivo na voljo le v omejenem obsegu.7 Tudi avstrijske javne knjiž- nice se vedno bolj zavedajo pomena stvarnega gradiva, če naj bi javne knjižnice res postale informacijski in izobraževalni centri, kot je zapisano v dokumentu “Leitbild öffentlicher Bibliotheken Österreichs”.8 Vendar pa je tudi zaradi omejenih sredstev nakup stvarnega gra- diva še vedno zelo zapostavljen (žal objavljena statistika ne pove nič o letnem prirastu in odpisu knjižničnega gra- diva, čeprav se zbirajo tudi ti podatki). Knjižnice kupu- jejo predvsem knjige, ki jih bralci radi berejo v prostem času, saj se bojijo, da bi se drugače količnik obrata še poslabšal. Tako javne knjižnice v veliki meri ostajajo na ravni nekdanjih ljudskih knjižnic. Zadnja leta pospešujejo tudi nakup avdiovizualnega gradiva. Ra~unalni{ka opremljenost Tudi na področju računalniške opremljenosti obstajajo pri javnih knjižnicah velike razlike. Leta 2005 je na Dunaju samo 56,3 odstotka teh knjižnic poslovalo z računalniško podporo, na Predarlškem pa 90,2 odstotka. V povprečju pa 74,9 odstotka avstrijskih javnih knjižnic (61,3 odstotka koroških) uporablja računalniške programe. Zanimiv je pregled v tabeli 2 in v tabeli 3. V zadnjih letih je BVÖ v sodelovanju s pristojnim kul- turnim ministrstvom spodbujal knjižnice k avtomatizaciji poslovanja in ureditvi dostopa do interneta. Na njegovem strežniku imajo knjižnice možnost objaviti svojo spletno stran. Vsaka knjižnica ima brezplačno zagotovljenih 10 MB prostora.12 Prav tako lahko v okviru projekta BVÖ “Bibliotheken Online” knjižnice omogočijo upo- rabnikom dostop do kataloga preko interneta, in sicer na internetnem portalu http://www.bibliotheken.at. Za ta projekt je dal pobudo BVÖ leta 1999. Konec leta 2005 so bili dosegljivi katalogi okoli 610 knjižnic, ki svoje podatke redno (enkrat tedensko) po- šiljajo BVÖ, ta pa podatke brezplačno postavlja na svoj strežnik. Daljnoročni cilj je, da integrirajo več kot 1000 knjižnic. Trenutno je na tem portalu dostopen katalog 24 koroških splošnih in šolskih knjižnic. Knjižnici Delavske zbornice v Celovcu in Beljaku pa imata svoj spletni kata- log na lastnem strežniku. Za katalogiziranje lahko knjižnice uporabljajo tri različne programe, zanje pa se odločijo po svoji presoji. Gre za programe: Zvezna dežela Avtomatizirano poslovanje v odstotkih Število mest za Opac Število raču- nalnikov za obiskovalce Gradiščanska10 71,20* 65* 178* Koroška 61,30 11 24 Nižja Avstrija 71,20 65 178 Gornja Avstrija 82,90 92 146 Salzburška 74,60 46 84 Štajerska 78,90 48 131 Tirolska 80,70 45 103 Predarlška 90,20 32 50 Dunaj 56,30 95 114 Avstrija 74,9 452 860 Knjižnice glede na ustanovitelje Avtomatizirano poslovanje v odstotkih Število mest za OPAC Število raču- nalnikov za obiskovalce občinske 56,57 209 419 kooperativne 83,54 142 288 cerkvene 51,93 47 67 delavske zbornice, sindikati 40,31 9 31 druge 91,43 30 55 skupaj 71,23 437 860 Tabela 2: Računalniška opremljenost javnih knjižnic v letu 2005 po deželah9 Tabela 3: Računalniška opremljenost javnih knjižnic v letu 2005 po ustanoviteljih11 Marjeta Domej: AVSTRIJSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE IN SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELOVCU 106 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 • Bibliotheca 2000 podjetja BOND GmbH & Co. KG, ki ima sedež v Böhl-Iggelsheimu v Nemčiji (http:// www.bond-software.net), • Exlibris podjetja EXLIBRIS Software & Multimedia GmbH, ki ima sedež v Fornachu, Gornja Avstrija (http://www.exlibris.at), • LitteraWindows podjetja TYRO-Computer GmbH, ki ima sedež v Maurachu na Tirolskem (http://www.tyro.at).13 Vsi programi so programi za okolje Windows, kompatibil- ni s formatom MAB2 (Maschinelles Austauschformat für Bibliotheken), ki ga uporabljajo avstrijske knjižnice; omo- gočajo katalogiziranje po nemški verziji ISBD-jev RAK (Regeln für die alphabetische Katalogisierung). Ti pro- grami ponujajo možnost prevzema podatkov s spleta (npr. preko ekz. bibliotheksservice GmBH ali Rezensionen Online). Vsi trije programi omogočajo katalogizacijo po sistematiki (posebej izdelani za javne knjižnice), izposojo, statistiko izposoje, vzdrževanje podatkov o uporabnikih in terjatvah, izpis črtnih kod in številne druge izpise.14 Bibliotheken Online ponuja možnost iskanja gradiva po vsej Avstriji ali pa po deželah, okrajih, krajih ali knjižnicah. Gradivo se lahko išče po naslovu, avtorju, ključni besedi ali geslu, če pa iščeš kot ekspert, lahko iščeš še po letu izida, sistematiki, številki ISBN in vrsti gradiva. Žal se za- radi tega, ker katalogizacija ni kooperativna, najde za eno in isto enoto toliko zapisov, kolikor knjižnic jo je obdelalo. Katalogizacija je tudi zelo neenotna in deloma pomanjklji- va, v marsikaterem zapisu ni navedeno niti leto izida. Drugi online dostopni avstrijski katalogi so: • Vzajemni katalog deželnih knjižnic (http://www.lan- desbibliotheken.at), v katerega so vključene deželne knjižnice Dunaja, Gradiščanske, Nižje Avstrije, Šta- jerske, Južne Tirolske (Italija) ter samostanov Krems- münster in Heiligenkreuz. • Vzajemni katalog Avstrijske bibliotečne zveze (Öster- reichischer Bibliothekenverbund, http://www.obvsg. at/), ki vključuje čez 60 visokošolskih, znanstvenih in administrativnih knjižnic 49 nosilcev. Katalogizacija poteka online. Še 310 drugih ustanov je prispevalo kataložne podatke o periodiki in monografskih publi- kacijah iz prejšnjega skupnega kataloga BIBOS, ki je bil v uporabi od začetka leta 1988 do leta 1998 in ki ga več ne nadgrajujejo.15 Od leta 1999 se uporablja knjižnični sistem Aleph 500 izraelskega podjetja Ex libris. V tem katalogu je dokumentirano predvsem gradivo, ki je izšlo po letu 1980, vendar se vnaša tudi starejše gradivo. V skupnem katalogu je 5,5 milijona zapisov (stanje: december 2006). Od koroških knjiž- nic v tem katalogu sodelujejo celovška univerzitetna knjižnica, knjižnica Pedagoške akademije, Koroška deželna knjižnica (knjižnica deželnega muzeja), ško- fijska knjižnica, knjižnica deželnega šolskega sveta in knjižnica Koroške visoke strokovne šole. Katalogizi- ranje poteka v formatu MAB 2, pripravljajo pa prehod na format MARC 21.16 • Katalogi avstrijske nacionalne knjižnice, ki še niso popolnoma integrirani v Aleph: http://www.onb.at/ kataloge/index.htm. SLOVENSKA [TUDIJSKA KNJIŽNICA Slovenska študijska knjižnica v Celovcu je osrednja knjižnica koroških Slovencev. Leta 1927 jo je ustanovila Slovenska krščansko socialna zveza, ki se je leta 1934 preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo. Ta je še danes lastnica in upravljavka knjižnice. V času nacizma so ob- lasti knjižnico zaprle, njeno gradivo pa zaplenile in delo- ma uničile. Po koncu druge svetovne vojne je Slovenska prosvetna zveza knjižnico ponovno ustanovila, sprva brez strokovno usposobljenega osebja in z neurejenim časom poslovanja. Iz Slovenije je gradivo sicer prihajalo, ven- dar se je knjižnica do leta 1975, ko je bila zaposlena prva knjižničarka, ki se je strokovno usposobila v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, le počasi razvijala. Knjižnica je namenjena predvsem slovenskemu prebival- stvu, ki živi na območju južne Koroške od Pliberka/Blei- burga na vzhodu pa vse do okolice Šmohorja/Hermagorja v Ziljski dolini na zahodu. Zaledje knjižnice je torej zelo ob- sežno, število prebivalcev, ki govorijo tudi enega od treh ko- roških slovenskih narečij, pa nezadržno upada. Na področju, kjer so še pred manj kot 100 leti strnjeno živeli Slovenci, ki so po uradnih podatkih predstavljali več kot petino prebival- stva Koroške, zdaj po podatkih zadnjega popisa prebivalstva leta 2001 razpršeno živi okoli 13.000 slovensko govorečih Korošcev, kar je okoli 2,5 odstotka celotnega prebivalstva. Ta upad je v veliki meri posledica asimilacijske politike, ki vlada vsaj od sredine 19. stoletja. Upad števila slovensko govorečega prebivalstva prikazuje tabela 4. Leto popisa Slovenski občevalni jezik (vključno z “Windisch” od lETA 1939) Delež slovensko govorečega prebivalstva 1900 75.136 21,9 % 1910 66.463 17,9 % 1923 37.292 10,0 % 1934 26.796 6,6 % 1939 43.179 10,4 % 1951 42.095 8,9 % 1961 24.911 5,1 % 1971 20.972 5,1 % 1981 16.552 4,1 % 1991 14.850 2,8 % 2001 13.109 2,5 % Tabela 4: Upad števila slovensko govorečega prebivalstva Marjeta Domej: AVSTRIJSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE IN SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELOVCU M T 107ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 To so podatki iz uradnega popisa prebivalstva, ki ne ka- žejo dejanskega stanja. Po cenitvi, ki jo je opravil zgodo- vinar Teodor Domej na podlagi podatkov popisov prebi- valstva in uradnih podatkov o materinščini šoloobveznih otrok v 20. stoletju, je bilo leta 2001 na Koroškem 35.780 oseb, ki so uporabljale slovenski občevalni jezik.17 Velik del slovensko govorečega prebivalstva slovenski knjižni jezik le slabo obvlada, saj je večinoma edini stik z njim dvojezična ljudska šola in cerkev. Šele nekaj let obstaja t. i. celodnevni (v bistvu 12-urni) radijski pro- gram in polurna televizijska oddaja enkrat tedensko v slovenščini. Knjigarne slovenskih knjig ne ponujajo, izje- ma sta samo dve slovenski knjigarni v Celovcu. SŠK je tako ena od redkih ustanov na Koroškem, kjer manjšina lahko pride v stik s slovenskih knjižnim jezikom. Seveda razpršenost naselitvenega območja že vnaprej omejuje krog uporabnikov knjižnice. Največ jo uporabljajo učenci in dijaki dvojezičnih in slovenskih šol iz Celovca, ki prihajajo s celotnega naselitvenega ozemlja, učitelji širom po južni Koroški, študenti in ljudje, ki stanujejo v Celovcu ali okolici. Zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče ustanoviti učinkovite potujoče knjižnice. Po želji pripravljamo manjše kolekcije knjig, ki jih potem dalje izposojajo slovenska prosvetna društva na podeželju ali učitelji v okviru pouka. Tudi nekaterim javnim občinskim knjižnicam in knjižnici celovškega zapora dajemo knjige na razpolago. Žal nimamo nobenih podatkov o nadaljnji izposoji tega gradiva, tako da se ta izposoja ne odraža v naših podatkih o izposoji. Seveda pa take vrste potujoča knjižnica ne more zagotoviti učinkovite knjižnične oskrbe slovensko govorečega prebivalstva. Zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev je tudi delovanje osrednje knjižnice pravzaprav nenehno ogroženo. Dežela Koroška ne daje nobene podpore, nekaj subvencij le avstrijske zvezne oblasti, vendar te subvencije niso stalne, vsako leto je treba ponovno zaprositi zanje in marsikdaj vse do konca leta ni jasno, ali bo prošnjam ugodeno in koliko denarja bo odobreno. Že večkrat je bila knjižnica žrtev varčevalne politike avstrijske vlade. Tako je kakršno koli načrtno delo pravzaprav nemogoče. Brez pomoči iz Slovenije knjižnica ne bi mogla obstajati. Z rednim dotokom gradiva na podlagi slovenskega zakona o obveznem izvodu iz leta 1973, predvsem pa s selitvijo v prostore Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva leta 1985, ki so omogočili, da je vsaj del gradiva v prostem dostopu, je bila ustvarjena trdna podlaga za razvoj knjižnice, in to kljub izredni kadrovski omejenosti. Trenutno sta v knjižnici zaposleni dve knjižničarki (ena 40 ur tedensko, ena z osemurno zaposlitvijo) in bibliotekarka, ki je zaposlena 20 ur na teden. Licenco za katalogizacijo v sistemu Cobiss ima samo bibliotekarka. Zelo pomemben mejnik v delovanju knjižnice je bilo leto 1997, ko je postala polnopravna članica omrežja Cobiss, in leto 2000, ko smo prešli na računalniško pod- prto knjižnično izposojo. V teh letih smo uspeli močno povečati število izposojenega gradiva in število uporab- nikov, saj smo uporabnikom z online dostopom do podat- kov o gradivu močno olajšali iskanje. Leto Gradivo Izposoja Uporabniki 1987 33.780 3.246 ni podatkov 1990 50.641 3.369 ni podatkov 1996 72.635 5.697 ni podatkov 1999 88.245 7.659 5.179 2006 108.104 29.906 8.422 Sodelovanje v slovenskem sistemu je bila za našo knjiž- nico najbolj racionalna rešitev že samo zaradi tega, ker je večina knjižničnega gradiva iz Slovenije. To sodelovanje nam je omogočilo, da lahko uporabnikom zagotovimo dostop do gradiva, ki je zaradi pomanjkanja kadra prej ostalo neinventarizirano in zaradi tega nedostopno. Do sedaj je knjižnica večino gradiva pridobila z obvez- nim izvodom. Po sprejetju novega zakona o obveznem izvodu v letu 2006, po katerem smo sicer ostali še naprej prejemniki publikacij, izdanih z javnimi sredstvi, moramo izpad nadomestiti z nakupom. Pri naročanju gradiva nam je v veliko pomoč program COBISS3, s katerim od letos spomladi vodimo nabavo. Koro{ka bibliografija Ena od pomembnih nalog SŠK je zbiranje publikacij ko- roških Slovencev in publikacij o njih samih ter beleženje tega v bibliografiji. Tekoča bibliografija je bila dolgo- letna želja raziskovalcev, ki so se ukvarjali z vprašanji slovenske manjšine v Avstriji. Koroško bibliografijo, ki beleži serijske in monografske publikacije ter članke, sem začela izdelovati v začetku leta 1987 kmalu po nastopu službe, sprva “ročno”, čez nekaj let pa sem pri pripravi besedila za tisk že uporabljala domači računalnik, ker ga v knjižnici še nismo imeli. Bibliografija je od leta 1989 objavljena vsako leto v Koroškem koledarju Slovenske prosvetne zveze. Sodelovanje v vzajemni katalogizaciji je sestavljanje in urejanje bibliografije močno poeno- stavilo. Priprava bibliografije za tisk, za katero sem prej potrebovala nekaj tednov, je opravljena v nekaj dneh, samo sestavljanje bibliografije pa poteka sproti ob ka- talogizaciji. Bibliografijo, pripravljeno v formatu html, pošljem na svoj elektronski naslov in jo uredim za tisk v programu MS-Word. Prvič je bibliografija, sestavljena v programu COBISS, izšla v Koroškem koledarju za leto Tabela 5: Povečanje števila izposojenega gradiva in uporabnikov Marjeta Domej: AVSTRIJSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE IN SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELOVCU 108 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 1999. Od leta 2003 objavljam tekočo bibliografijo tudi na spletni strani knjižnice na naslovu http://www.celovec. sik.si. Tam je objavljena mesečno aktualizirana bibliogra- fija publikacij, ki izidejo po zadnji tiskani izdaji, tako da lahko uporabniki sproti spremljajo vse novosti. Na spletni strani knjižnice je objavljena tudi izbirna bibliografija pu- blikacij, ki govorijo o koroških Slovencih, ter bibliografiji izvirnih leposlovnih del in prevodov koroških slovenskih avtorjev. Vse te bibliografije so narejene na podlagi lokal- ne baze podatkov v sistemu COBISS. Pripravljam pa tudi osebne bibliografije raziskovalcem, ki to želijo. SKLEP Odločitev za aktivno sodelovanje v slovenskem knjižnič- nem sistemu je bila nedvomno pravilna in pomeni kva- liteten preskok v razvoju knjižnice. Hkrati je Slovenska študijska knjižnica posrednica med slovenskim in avstrij- skim sistemom, saj uporabniki, ki iščejo informacije o avstrijskih informacijskih in raziskovalnih ustanovah ali javnih knjižnicah, na spletnih straneh http://infonet.onb. ac.at/ ali http://www.bvoe.at/ pri podatkih o Slovenski študijski knjižnici najdejo tudi povezavo do sistema COBISS. Prav tako naša spletna stran ponuja povezave do avstrijskih spletnih katalogov in spletnih strani infor- macijskih ustanov. Na koncu še kratka vrednostna sodba o slovenskih in avstrijskih spletnih katalogih: z rednimi uporabniki obeh sistemov smo si edini, da je slovenski katalog boljši, saj ponuja več informacij, ki so vse združene na enem mestu. Opombe 1 Leitner, Gerald, Franz Pascher: Öffentliche Bibliotheken und Schulbibliotheken. V: Büchereiperspektiven 2006/3: 40. Številčni podatki za leto 2005 v nadaljevanju so vsi vzeti iz tega članka. 2 Število izposoj je zaradi metodologije beleženja treba jemati z zadržkom. V večini knjižnic izposojo enega dneva, ki ga sami do- ločijo, posplošijo še na preostale dneve (vir: Navodila za izpolnje- vanje statističnega poročila BVÖ). Ponekod se pomnožijo število izposojenih knjig s številom družinskih članov, ker domnevajo, da izposojeno knjigo v družini prebere več članov (vir: osebni pogo- vor s knjižničarko iz Dobrle vasi leta 1992). 3 Leitner in Pascher, 2006, str. 41. 4 Prav tam, str. 38. 5 Büchereiperspektiven 2007, št. 2, str. 40. 6 Podatki za SŠK so za leto 2005 naslednji: gradivo – 101.781, upo- rabniki – 7.350, izposoja – 29.329 (gl. tudi op. 2). 7 Oszusky, Claus: Sachliteratur im Buchhandel und in Bibliotheken. V: Büchereiperspektiven 2007, št. 2, str. 8–10. 8 Informationszentrum Öffentliche Bibliothek. V: Büchereiperspek- tiven 2003, št. 3, str. 2. 9 Büchereiperspektiven 2006, št. 3, str. 42. 10 Pri teh podatkih gre gotovo za pomoto, kajti v letu 2004 je bilo na Gradiščanskem 46,39 odstotka knjižnic avtomatiziranih, mest za OPAC je bilo 21, računalnikov za obiskovalce pa 36 (prim. Büchereiperspektiven 2005/3, str. 74). Podatki za Gradiščansko se povsem ujemajo s podatki za Nižjo Avstrijo, kar je že zaradi različne velikosti obeh dežel nepredstavljivo. 11 Büchereiperspektiven 2006, št. 3, str. 42. 12 Büchereiperspektiven 2005, št. 4, str. 7. 13 Büchereiperspektiven 2005, št. 4, str. 15. 14 Schulte, Gertrude: Softawareförderung des BVÖ. V: Büchereiper- spektiven 2005, št. 4, str. 12–15. 15 Spletna povezava: http://www.obvsg.at/bibliothekenverbund/ grundlagen/. 16 Spletna povezava: http://www.obvsg.at/katalogisierung/formate/. 17 Teodor Domej: Slovenci na Koroškem v luči rezultatov popisa prebivalstva 2001 in drugih statističnih podatkov (jezikovna, izobrazbena in starostna struktura), v tisku. Marjeta Domej: AVSTRIJSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE IN SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELOVCU