Aktualno Ormož • Blatenja našega imena ne dovolimo več O Stran 2 Spodnje Podravje Ptuj • Kdo, kako in zakaj bo prenavljal Mestni trg O Stran 5 Kronika Pirc Musar: »Se bojite informiranih državljanov?« O Stran 24 Ptuj, torek, 11. marca 2014 letnik LXVII • št. 20 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR RADIOPTUJ 89,8»98.e»l04!3 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Poraz v Kranju odnesel Viktorja Trenevskega O Stran 9 Štajerski Ormož • Vinogradniška zgodba še brez epiloga Rokomet • Ekipa Drave v 2. polčasu prejela le štiri zadetke O Stran 10 Eni režejo, drugi se borijo za predlanski zaslužek Pomlad že trka na vrata in pričenjajo se prva dela v vinogradu. Medtem ko eni vinogradniki že režejo, se drugi še borijo za del izplačila za odkupljeno grozdje letnika 2012. V ormoški kleti trdijo, da so izpolnili vse obveznosti in s prstom kažejo na KZ Ormož. Vinogradniki medtem ostajajo praznih rok. Zgodba ormoških vinogradnikov se vleče že nekaj časa. Vinogradniki, ki grozdje ormoški kleti prodajajo preko KZ Ormož, se že več sezon zapored srečujejo s težavami pri izplačilih. Najprej so bile za zamik izplačil krive ekonomske razmere, sedaj je srž problema, da so dobavljali premajhne količine grozdja, glede na pogodbena določila. V ormoški kleti so prepričani, da je Kmetijska zadruga Ormož igrala dvojno igro, v kateri bodo kratko potegnili vinogradniki. Ti naj bi se v tem tednu sestali z lastnikom kleti P&F Jeruzalem Ormož Vladimirjem Puklavcem, ki naj bi odločil, kako bodo reševali zapadle obveznosti in kako bo njihovo sodelovanje potekalo v prihodnosti. V ormoški kleti so namreč prepričani, da bi bilo zaradi vinogradnikov, ki niso spoštovali pogodbenih določil, nepošteno kaznovati tudi tiste, ki so svoje obveznosti redno po- PK Foto: Črtomir Goznik Nogomet • Matic Vrbanec dvakrat zadel v dresu reprezentance O Stran 10 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Nekdanji župan in direktor ravnala v nasprotju z zakonom Destrnik • Aprila 2012 je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) na podlagi podane prijave začela postopek v zvezi s sumom kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK). Prijava nekdanjima županu Francu Pukšiču in direktorju občinske uprave Miranu Čehu očita nezakonito in netransparentno ravnanje s stvarnim premoženjem občine v korist pravne osebe. Po mnenju KPK vpleteni niso upoštevali pravnih predpisov. O Stran 3 Še en nedomišljen ptujski kulturni projekt? Ptui • Objekti Stare steklarske, za katere se sedaj iščejo sredstva na norveškem razpisu, sodijo med najbolj ogrožene objekte na Ptuju. Čeprav gre za še en projekt, katerega financiranje je v zraku, je že sama odločitev o kandidaturi za sredstva povzročila nejevoljo. O Stran 7 2 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 11. marca 2014 Ormož • Ormoška klet na novinarski konferenci o sodelovanju s KZ Ormož Blatenja našega imena ne dovolimo več V petek je družba P&F Jeruzalem Ormož ponovno sklicala novinarsko konferenco. Tokrat so javnosti želeli pojasniti, kaj se v resnici dogaja v njihovem poslovnem odnosu s Kmetijsko zadrugo Ormož. Ta po njihovih navedbah pogodbo z njimi krši že vsa leta, sami pa naj bi dosledno izpolnjevali svoje obveznosti. Jezo vinogradnikov razumejo, a dodajajo, da sodelovanje ormoške zadruge z vinogradniki ni v njihovi pristojnosti. »KZ Ormož se še nikoli do sedaj z nami ni držala dogovorjenih pravil, določenih v pogodbi iz leta 2009, zato smo sklenili, da to uredimo. Žal nam je, da to občutijo vinogradniki, ki grozdje prodajajo preko ormoške zadruge,« je uvodoma dejal Mitja Herga, direktor P&F Jeruzalem Ormož. Dodal je še, da so doslej izpolnili vse obveznosti do njih, da pa dobivajo podatke, da zadruga ne izpolnjuje svojih obveznosti do vinogradnikov, za kar vinogradniki obtožujejo klet. Kdo je igral dvojno igro? Kot smo že zapisali v prejšnji številki našega časopisa, je bila pogodba o odkupu grozdja med KZ Ormož in kletjo P&F za obdobje 15 let sklenjena leta 2009. Ta med drugim določa, da mora zadruga za potrebe kleti letno odkupiti predvideno količino 2.500 ton grozdja. Tega se niso držali niti eno leto. »V petih letih bi nam skladno s pogodbo morali dostaviti skupaj 12.500 ton grozdja, dostavljenega pa je bilo le 8.818 ton, kar pomeni razliko za 3.681 ton. V povprečju so nam tako dostavili letno le 1.763 ton grozdja, kar je 30 odstotkov manj, kot je zapisano v pogodbi. Ostalo je bilo prodano drugam, s tem pa so kršili pogodbo v našo škodo,« je prepričan direktor Herga, ki dodaja, da morajo kot najve- KZ Ormož ni upoštevala pogodbenih določil Leto Količina prevzetega grozdja (kg) 2009 1.559.045 2010 1.096.330 2011 2.452.095 2012 2.177.010 2013 1.597.415 Skupaj 8.818.895 Foto: PK Mitja Herga, direktor P&F Jeruzalem Ormož, trdi, da so doslej izpolnili vse pogodbene obveznosti. čji slovenski vinar pridobivati konstantno količino grozdja. Po njegovih besedah naj bi nekateri vinogradniki, zavezani KZ Ormož, v slabši sezoni leta 2012 in 2013 grozdje preprosto prodali drugam, ker so v danem trenutku dobili večje plačilo. »Leta 2011, ko drugih kupcev niso našli, so ga znova prodali nam. Preprosto so nekateri igrali dvojno igro, česar ne sprejemamo.« Ker je klet zamujala s plačili, je zadruga grozdje prodala drugam »Prva leta od 2009 do 2011 smo, misleč, da gre za vzpostavljanje sodelovanja, vse naše obveznosti do KZ Ormož plačali, čeprav se KZ Ormož ni v celoti držala vseh pogod- Ormoška zadruga bi morala podjetju P&F Jeruzalem Ormož vsako leto dobaviti 2.500 ton grozdja. Do te številke niso prišli niti eno leto. Leta 2012 so dobavili 320 ton manj, v lanskem letu pa celo 870 ton manj. V petih letih bi morali v skladu z določili pogodbe dostaviti skupaj 12.500 ton grozdja, dostavili pa so ga 8.818 ton. Razlika znaša 3.681 ton. Povprečno so tako letno dobavili slabih 1.800 ton, kar je 30 % manj, kot je zapisano v pogodbi. Franc Kociper, direktor KZ Ormož, ne priznava odškodnine, ki jo zaradi nedobavljenega grozdja zahteva P&F, saj je prepričan, da vinogradniki niso dolžni oddati grozdja, če odkupovalec ni izpolnil vseh obveznosti do njih. Pri tem se sklicuje na pogodbo, medtem ko Herga zagotavlja, da takšnega člena v pogodbi ni. Za komentar in stališče ormoške zadruge smo želeli Franca Kocipra, direktorja KZ Ormož, povprašati osebno, a se na naše telefonske klice ni odzval. benih obveznosti do nas. Naslednji dve leti, 2012 in 2013, smo imeli zaradi ekonomskih razmer zakasnitve pri plačilih, kar smo že povedali, vendar smo letos poravnali vse zapadle obveznosti. Za 2012 smo plačali vse, razen, kar je bilo odškodnine, ki znaša 200.000 evrov, v odstotkih gre to za 13,5 %. Za leto 2013 smo plačali prvi obrok in bomo še dva: prihodnji mesec in zatem junija, kot imamo določeno v pogodbi. Kar pomeni, da bomo za letos plačali vse skladno s pogodbo. Pri tem pa uveljavljamo v pobot odškodnino zaradi škode, ki nam je bila povzročena zaradi premajhne količine dobavljenega grozdja. Naj poudarim: da je vse skladno s pogodbo in zakonskimi možnostmi. Zakaj to poudarjam? Ker dobivamo očitke, da si to jemljemo samovoljno, kar nikakor ne drži,« je na novinarski konferenci zatrjeval Herga in citiral 311. člen Obligacijskega zakonika, ki jim zaradi povzročene škode (nedobavljenega grozdja) daje pravico do enostranske- 20 odstotkov vinogradnikov ni dostavilo niti kilograma grozdja Delež dostavljenega grozdja Število vinogradnikov v 2012 Število vinogradnikov v 2013 0 7 66 0-60 % 26 63 60-90 % 148 99 > 90 % 138 91 Skupaj 319 319 Skladno s pogodbo preko KZ Ormož dobavlja 319 vinogradnikov. Le del vinogradnikov je upoštevalo vse dogovore in dobavljalo pogodbeno obveznost. Leta 2012 je bilo sedem takih, ki ormoški kleti niso dobavili niti kilograma grozdja, število takih se je v lanskem letu povzpelo na 66. Na drugi strani pa je s 138 na 91 padel delež tistih vinogradnikov, ki so svoje obveznosti v celoti poravnali. ga zapiranja medsebojnih obveznosti. Poudaril je, da ne gre za samovoljno dejanje, pač pa za izvrševanje pravice, ki jim jo daje zakon. Čeprav jim zadruga očita, da so v letu 2012 zamujali s plačili in jim zaradi tega niso dostavili grozdja, je Herga prepričan, da zamude pri poravnavanju obveznosti ormoški zadrugi ne dovoljujejo enostranskih dejanj, recimo prodaje grozdja drugam. So pa zaradi zamud pri plačilu v ormoški kleti priznali zakonske zamudne obresti, kot je določeno v pogodbi, ki naj bi jih poravnali prav v petek, na dan novinarske konference. Herga: »Kompletno nakazilo zadrugi bi bilo v tem trenutku tvegano in neodgovorno.« Na vprašanje, zakaj ne plačajo vsega v celoti in šele potem izterjajo odškodnine, Herga odgovarja, da ima Kmetijska zadruga Ormož, po podatkih Ajpesa, težave in blokirane račune. »Iz tega razloga se za tovrstno dejanje nismo odločili. Če bi mi izvedli kompletno nakazilo in potem terjali odškodnino, bi bilo dejanje glede na poznavanje finančnega stanja zadruge povsem neodgovorno in preveč tvegano iz naše strani. Ne verjamemo, da bi bili mi v tem primeru uspešni pri izterjavi odškodnine od njih.« Kot je še dejal, so v petih letih odkupili za 6,1 milijona evrov grozdja, to je letno v povprečju 1,22 milijona evrov. Kar pomeni, da je skupna vrednost grozdja za 2,4 milijona evrov višja, kot je bila prej pod pogoji Kmetijske za- druge Ormož, kar naj bi v petih letih pomenilo dodatna dva letnika. Tudi cena grozdja, ki ga odkupujejo od KZ Ormož, je po mnenju vodstva kleti zelo visoka. Cena za kilogram grozdja v Sloveniji je po besedah direktorja v zadnjih letih v povprečju nižja kot 40 centov, njihova pa znaša 63 centov, kar pomeni, da plačujejo za grozdje višjo ceno in prej, kot je to praksa v pri nas. »Želimo, da so vinogradniki pošteno plačani in ne želimo sodelovati na tak način, da se ne spoštuje dogovorov. Prav tako smo slišali, da je nekaj vinogradnikov seznanjenih z resničnostjo dogajanja, nekateri pa žal ne. Če se ne bomo dogovorili za ustrezno sodelovanje z upoštevanjem pogodbe, bomo letos sezono reševali tako, da bomo povečali kvoto z Vinogradniško za- Uvodnik drugo Ormož in odkupovati grozdje na drugih področjih. Od KZ Ormož pa ob morebitni neizpolnitvi obstoječe pogodbe zahtevali odškodnino za povzročeno škodo. Naj poudarim, da preko Kmetijske zadruge Ormož dobavlja 319 vinogradnikov in del vinogradnikov je upoštevalo vse dogovore in dobavljalo pogodbeno obveznost grozdja z nami. Kaj pa se dogaja? Zaradi manjšine vinogradnikov, ki tega niso storili, želijo sedaj kaznovati vse vinogradnike v KZ Ormož, kar menim, da je sporno oz. narobe. V tem primeru razumem vinogradnike, da so jezni. Pošteno bi bilo, da izvedo, da imajo vmes posrednika in da imamo mi vse obveznosti do njihovega posrednika urejene, plačane oz. jih plačujemo skladno s pogodbo. Kako deluje KZ Ormož do vinogradnikov, pa ni v naši pristojnosti.« V katero smer se bo zgodba razpletla, naj bi bilo jasno v teh dneh. Ta teden naj bi se z vinogradniki sestal tudi lastnik družbe P&F, ki bo najverjetneje odločil, kako naprej. O sklepih, sprejetih na sestanku, bomo poročali v petkovi izdaji našega časopisa. Patricija Kovačec Do denarja z vrhunskimi prireditvami Prejšnji teden sta bili v Sloveniji dve zanimivi športni prireditvi: tekmi svetovnega pokala v smučanju za moške v Kranjski Gori in tekme svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki. Obe imata poleg snega skupnega še veliko drugega. Slovenskim ljubiteljem zimskih športov so olimpijske igre v Sočiju ostale v čudovitem spominu, saj so naši športniki tam osvojili kar osem medalj. To navdušenje pa se očitno še ni povsem poleglo, saj se je v preteklem tednu močno kazalo na obisku zgoraj omenjenih tekem, kjer so številni gledalci v sončnem vremenu ustvarili čudoviti kulisi. To je v prvi vrsti poplačilo za organizatorje, ki so v pripravo obeh terenov vložili veliko truda (in znanja), ima pa tudi širše pozitivne posledice. Jasno je, da morajo prireditelji za organizacijo prireditve tega ranga zbrati precejšnje vsote finančnih sredstev, saj je treba urediti številne najmanjše podrobnosti: pripraviti proge, postaviti montažne tribune za gledalce, namestiti zaščitne ograje, urediti prostore za novinarske ekipe... Ko se začne TV-prenos, mora biti vse na svojem mestu. Prav TV-prenos, oziroma TV-pravicezaprenos, so namreč ključnega pomena za organizatorje takšnih in podobnih tekem - te namreč prinašajo največji delež sredstev. Se še spomnite, kako močno so se Mariborčani trudili za izvedbo Zlate lisice, pa jim zaradi izjemno tople zime na koncu ni uspelo? Nazadnje so jo bili prisiljeni izvesti v Kranjski Gori, pa še tam je bilo mogoče pod streho spraviti le slalom. Delavci Smučarskega kluba Branik so tarnali o tem, da je to nenadomestljiva izguba in da se bo to poznalo v visokih rdečih številkah. Manjkala bodo namreč sredstva od TV-pravic. Te mednarodna smučarska zveza FIS trži enotno, za celotno sezono, del velikega kolača pa razdeli med prireditelje. Za slovenske organizatorje je ta del seveda veliko pomembnejši kot npr. za Avstrijce ali Norvežane, ki imajo že tako ali tako boljše pogoje in bogatejše sponzorje ter posledično upravljajo z večjimi proračuni. Prav zaradi tega se morajo naši organizatorji še toliko bolj izkazati, da obdržijo tekmo svetovnega pokala tudi v naslednji sezoni. Samo tako lahko računajo na kolač FIS in nadaljnji razvoj. V tem primeru niso povsem odvisni od težkega domačega položaja, ampak pridobijo sredstva iz tujine. Ni dvoma, da lahko na te računajo tudi planiški organizatorji tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih. Zaradi Petra Prevca in kolegov se namreč obeta prava slovenska veselica. Jože Mohorič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 11. marca 2014 Aktualno Štajerski'TEDNIK 3 Destrnik • KPK po dveh letih podala ugotovitve o nakupu poslovnih prostorov Nekdanji župan in direktor občinske uprave ravnala v nasprotju z zakonom Aprila 2012 je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) na podlagi podane prijave začela postopek v zvezi s sumom kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK). Prijava nekdanjima županu Francu Pukšiču in direktorju občinske uprave Miranu Čehu očita nezakonito in ne-transparentno ravnanje pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine v korist pravne osebe. Očitki se nanašajo na menjavo zemljišč med občino in družbo EM-GRAD ter sklenitev predpogodbe za nakup poslovnih prostorov v Poslovnem objektu Janežovski Vrh. Po mnenju KPK vpleteni niso upoštevali pravnih predpisov. Foto: Črtomir Goznik Občinski svet mora upoštevati mnenje nadzornega odbora KPK se je v ugotovitvah dotaknila tudi ovadbe zoper sedanjega župana Vindiša. Ta je bila vložena, ker ni želel izvršiti sklepov občinskega sveta v zvezi z nakupom poslovnih prostorov. Komisija opozarja, da mora občinski svet pri tovrstnih aktivnostih ustrezno pretehtati in upoštevati tudi mnenje nadzornega odbora občine ter drugih organov, ki so se ukvarjali z vprašanji zakonitosti in gospodarnosti projekta, povezanega z nakupom poslovnih prostorov občine Destrnik. Prav nadzorni odbor pa je soglasno sprejel mnenje, da bi občina lahko v nekaterih točkah ravnala bolj racionalno in potrošila manj denarja - višina odkupne cene je namreč po mnenju članov previsoka, saj naj bi občina prostore preplačala za 43 %. Ali bo stavba v Janežovskem Vrhu končno dobila nove lastnike? V petek je KPK na svoji spletni strani skupaj z odgovori obravnavanih oseb objavila ugotovitve o konkretnem primeru. Kot uvodoma pojasnjujejo v 17 strani dolgem dokumentu, se je postopek v zvezi s sumom kršitev ZintPK začel na podlagi prijave z dne 2. aprila 2012. Ta je nekdanjima županu Francu Pukšiču in direktorju občinske uprave Miranu Čehu očitala nezakonito in netransparentno ravnanje pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine v korist pravne osebe zasebnega prava. Očitki se nanašajo na menjavo zemljišč med Občino Destrnik in družbo EM-GRAD ter sklenitev predpogodbe za nakup poslovnih prostorov v Poslovnem objektu Janežo-vski Vrh. Uradne osebe občine naj bi občinsko zemljišče zamenjale brez predhodno opravljene cenitve nepremičnega premoženja, kar je v nasprotju s predpisi o razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem. Očitki pa so se nanašali tudi na sklenitev predpogodbe za sklenitev prodajne pogodbe med Občino Destrnik in družbo EM-GRAD. Nekdanji župan občine Destrnik naj bi le dva dni pred potekom mandata z družbo EM-GRAD sklenil predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe, ki se nanaša na nakup poslovnih prostorov v Poslovnem objektu Janežovski Vrh, ki bodo (oziroma so) tudi na zemljiščih, ki jih je občina z navedeno družbo predhodno zamenja- la. Prijava vsebuje tudi očitek, da naj bi bil nakup omenjenih poslovnih prostorov nepotreben, saj občina že ima primerne prostore za svoje delo, prav tako pa naj bi bila navedena družba že več let glavni izvajalec del za občino Destrnik. Pukšič, Čeh: KPK je presegla svoja zakonska določila in posegla v pristojnost Računskega sodišča ter Državne revizijske komisije Komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila podatke, dokumentacijo ter informacije od Občine Destrnik, Nadzornega odbora Občine Destrnik, Ministrstva za finance, Geodetske uprave RS, podjetja EM-GRAD in Evropskega pravnega centra. Poleg tega je komisija na seji senata opravila razgovor z nekdanjim županom občine Destrnik Francem Pukšičem, pooblaščene osebe komisije pa so opravile tudi razgovor z več drugimi osebami iz občine Destrnik in podjetja EM-GRAD. V odgovorih na osnutek ugotovitev, ki so jih prejeli decembra lani, sta Franc Pukšič in Miran Čeh zapisala, da naj bi komisija z osnutkom ugotovitev presegla svoja zakonska pooblastila oziroma z ugotovitvijo, da naj bi obravnavane osebe ravnale v nasprotju s predpisi, ki urejajo javno naročanje in javno-zasebno partnerstvo, posegla v pristojnost Računskega sodišča RS in Državne revizijske komisije. Oba sta komisiji predlagala ustavitev postopka. Občina bi morala izvesti postopek javnega naročanja, a ga ni V povzetku ključnih ugotovitev in mnenju KPK je zapisano, da Občina Destrnik v konkretnem primeru ni izvedla obveznega postopka, saj dejanska vsebina posla ni zgolj ravnanje s stvarnim premoženjem, pač pa ustreza javnemu naročilu nakupa še ne-zgrajenih bodočih poslovnih prostorov in parkirišča za po- trebe občine. Glede na navedena dejstva bi morala občina po oceni komisije postopek izpeljati v skladu z ZJN-2, ki ureja oddajo naročila gradenj. Občina je namreč septembra 2011 s podjetjem EM-GRAD sklenila pismo o nameri, v katerem sta se dogovorila, da si bosta prizadevala, da bo imela Pošta Slovenije, d. d., svoje prostore v poslovni stavbi, ki jo želi zgraditi investitor, občina pa naj bi za lastne potrebe ter za potrebe UE Ptuj in policije odkupila ali najela del poslovnih prostorov. Na podlagi izvedenih pogajanj je občina nato decembra istega leta sklenila predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe za nakup poslovnih prostorov za potrebe občine, ki pa v trenutku podpisa predpogodbe sploh še niso bili zgrajeni. Odgovorne osebe občine po mnenju KPK niso ravnale z zadostno stopnjo skrbnosti, s čimer niso zadostile standardu ravnanja s pričakovano stopnjo integritete skladno z zakonom. S poslom zaobšli zakone, zadevo bo prevzelo Računsko sodišče »Posel nakupa poslovnih prostorov v občini Destrnik je bil po oceni komisije izpeljan ob neupoštevanju oziroma z obidom kogentnih pravnih predpisov s področja javnega naročanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine. Ravnanje tedanjih odgovornih oseb Občine Destrnik pa po mnenju komisije ni zadostilo standardu ravnanja s pričakovano stopnjo integritete, ki od javnih funkcionarjev zahteva izvrševanje funkcije na način, da oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje ni uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi,« je o konkretnem primeru zapisal senat KPK in odločil, da se ugotovitve skupaj z relevantno dokumentacijo odstopijo Računskemu sodišču RS. Hkrati so odločili, da se Ministrstvu za pravosodje in Inšpektoratu za javni sektor posredujeta pobudi, prvemu za izvedbo nadzora nad delovanjem cenilca v danem primeru in Inšpektoratu, da preveri kršitve 100. člena Zakona o javnih uslužbencih pri Miranu Čehu v času, ko je imel status uradnika na položaju. Patricija Kovačec Foto: Črtomir Goznik Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik: »Prepričan sem, da je po mojem razumevanju poročilo KPK za občino Destrnik ugodno, saj ugotavlja ravno tisto, kar smo ves čas trdili, da postopek ni bil voden transparentno v skladu s pravnimi akti s področja javnega naročanja. Sam pa menim, da je večina prostorov nepotrebnih in predragih za proračun občine Destrnik. Poročilo KPK bo verjetno zaključilo vse potrebno in nepotrebno dogajanje, ki traja v občini Destrnik vse od moje izvolitve za župana. Postopek je potekal že pred mojim prihodom na krmilo občine. Kot edini zagovornik zakonitosti v občini sem želel, da mi KPK pove, ali je bil postopek voden zakonito, zato sem zagovarjal, da se počaka na rešitve, potem pa se opravi naloga do konca po predpisani zakoniti poti, ali pa se ne opravi, če je v nasprotju s pravnimi akti. Končno rešitev problematike pa bosta morala najti investitor in občina v duhu dobrega gospodarja na obeh straneh. Investitorju predlagam transparentno rešitev tako, da bo občina kupila tisto, kar potrebuje po predpisanem postopku. Takšno rešitev sem nenehno ponujal in o njej govoril, čeprav me nihče ni hotel slišati.« Nujnost razvoja občine ni razlog za neupoštevanje zakonskih predpisov »Komisija v celoti verjame, da se je Franc Pukšič kot odgovorna oseba občine več let neuspešno trudil, da bi bila v občini Destrnik večja trgovina, ki bi pokrivala potrebe prebivalstva in tako izboljšala kakovost bivanja občanov. Komisija tudi poudarja, da ne dvomi o nuji občine, da izboljša stanje oziroma pospeši razvoj občine. Vendar pa je treba na drugi strani tudi opozoriti, da mora občina kljub močno izraženemu javnemu interesu ravnati v okviru dopustnega oziroma zakonitega. Povedano drugače: cilj ne opravičuje sredstev, ker so lahko posledice takšnega nedopustnega ravnanja za občino zelo škodljive,« je med drugim zapisal senat KPK. 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 18. marca 2014 Ptuj • Prva energetska izkaznica za javno stavbo Prizadevanja za samozadostno energetsko oskrbno občino Šestega marca je bila v Mestni hiši na Ptuju krajša slovesnost ob pridobitvi energetske izkaznice za stavbo Mestne hiše, ki je hkrati prva energetska izkaznica za javno stavbo v MO Ptuj. Energetska izkaznica je namenjena predvsem kupcem, da se lahko še pred nakupom seznanijo z njeno energijsko učinkovitostjo in možnimi ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti. Pridobiti pa jo je treba v primeru oddaje v najem ali prodaje. Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v najem, energetske izkaznice za zdaj še ne potrebujejo. Pridobiti pa jo je treba za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino, ki je večja od 500 m2. Direktor Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje Janez Petek je ob predaji energetske izkaznice za Mestno hišo povedal: „V veliko veselje in zadovoljstvo mi je, da lahko po lanskem uspehu, ko je bila MO Ptuj proglašena za energetsko najučinkovitejšo mestno občino v državi, povem, da ukrepe na tem področju nadaljujemo. Izvajajo se energetske rekonstrukcije osnovnih šol in vrtcev ter izdajajo energetske izkaznice. Energetska izkaznica za Mestno hišo je prva za javno Foto: Črtomir Goznik Mestna hiša, prva javna stavba z energetsko izkaznico v Spodnjem Podravju. Mestna hiša je bila zgrajena leta 1907. Zanjo je predvidena energetska rekonstrukcija, ki pa bo 100-odstotno dražja od običajne, ker bo treba izpolniti zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Z investicijskimi ukrepi bo mogoče porabo energije znižati za 30 % (toplote) in do 10 % pri elektriki. Izolacija fasade se bo lahko izvedla samo na mestih, kjer bo to dopuščal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, enako velja za stavbno pohištvo, ki je dotrajano. Mestna hiša se ogreva z zemeljskim plinom (dobavitelj Adria-plin), za razsvetljavo in delovanje stavbe pa se uporablja elektriko (dobavitelj Elektro Celje Energija), omrežnino pa MO Ptuj plačuje Elektru Maribor. stavbo v Spodnjem Podrav-ju. Energetska izkaznica je temeljna javna listina o tem, kako je energetsko učinkovita neka stavba in pomeni spodbudo za nadaljevanje ukrepov v smeri večje energetske učinkovitosti. Energetska učinkovitost ni samo odvisna od tega, kako je stavba izvedena oz. zgrajena, odvisna je tudi od njene starosti. Govorimo o stari Mestni hiši, ki je kulturno zaščitena, energetska sanacija takšne hiše pa je izredno zahtevna." Župan Štefan Čelan je prepričan, da bo MO Ptuj v prihodnjih letih uspelo doseči cilj iz razvojnega programa, postati energetsko samozadostna občina. V tem trenutku znaša poraba okrog 200 gigavatov, samo zelena biomasa in preostanek mešanih komunalnih odpadkov zagotavljata 170 gigavatov, brez geotermalne energije, ki je je v tem prostoru veliko. MO Ptuj pri pridobitvi energetske izkaznice za Mestno hišo ni imela stroškov. MG Ptuj • Mednarodna modna revija v dominikanskem samostanu Dogodek, kakršnega ga še ni bilo V edinstvenem ambientu dominikanskega samostana na Ptuju je v soboto, 8. marca, na mednarodni praznik žensk, potekala največja mednarodna modna revija oblek iz tapet (wall art fashion show) za ljubitelje dekorja in detajlov, ki sta jo Toni in Jerneja Hamler pripravila v sodelovanju s poslovnimi partnerji in cvetom slovenske lepotne in modne scene, med katerimi sta bili tudi sedanja mis Slovenije Maja Cotič in nova mis Earth Slovenije Patricija Peklar. Slovenske lepotice so predstavile edinstvene kreacije iz eksluzivnih tapet blagovnih znamk Tiffany, Versace, Gloockler in Fazowsky, ki so med obiskovalci, ki so napolnili samostan, vzbudile veliko zanimanje. Zakonca Hamler sta z modno revijo, prvo te vrste v Sloveniji in daleč naokrog v takšnem obsegu, tudi napovedala odprtje prenovljenega in razširjenega prodajnega in razstavnega salona tapet Trendi tapete v Vošnjakovi ulici 9, ki je trenutno največji razstavni salon tapet v vzhodni Evropi. Na enem mestu so zbrali ekskluzivno ponudbo okrog 3000 vrst tapet, ki lahko zadovoljijo vsak okus. Kot pravita Toni in Jerneja, vse, kar delata, delata z ljubeznijo in navdihom, trudita se, da bi ljudje v njihovem salonu za svoj dom dobili vse tisto, kar iščejo, da bi se v njem kar najbolje počutili. Podjetje Achitect Decor, d. o. o., združuje vse stroke za dekorativno obnovo notranjosti hiše in zunanjosti. Ustanovljeno je bilo pred 20 leti v Nemčiji, leta 2005 pa tudi v Sloveniji. Delujejo na področju slikopleskarstva, umetniške poslikave, grafičnega dela, dekorativnega slikarstva, re-stavratorstva, štukaterstva, ar- Komentar tedna Anemari Kekec, Radio Ptuj Glasba je (ne)pomembna! 0b zadnjem kurentovanju na Ptuju je prah ponovno dvigoval izbor nastopajočih po karnevalskih in fašenskih šotorih. »Poznavalci« scene so pod drobnogled vzeli ptujskega na Vičavi, kjer so se zvrstile nekatere zvezde Balkana. Balkana, katerega del smo bili in, hoteli ali ne, tudi ostajamo. Za mnoge je bil izbor nesprejemljiv, za druge pravi, nekateri pa so se preprosto oddaljili od vsega in si mislili le, naj ljudstvo raja. In ljudstvo je rajalo, predvsem ob zvokih Severine, Nede Ukraden, Tonija Cetinskega ... Po nekaj zvrnjenih kozarcih jim je bilo prav vseeno, kdo je na odru, če sploh je. In gostinci so si meli roke. Verjetno tudi zvezde Balkana, ki Ptuja in okolice v pustnem času nikakor ne zaobidejo. Tudi če so stare 60 let in več ...Očitno se jim splača, kot se tudi gostincem, ki jih najemajo ... In zakaj toliko pisanja in analiz o izboru nastopajočih v času pusta? Zaradi užaljenosti, ker niso najeli njih, tipične slovenske zavisti, ker so bili šotori ob nastopih balkanskih zvezd polni ali kar tako, ker so nekateri mediji potrebovali cenene zgodbe? Kot Ptuj-čanko me moti, da nacionalni mediji v času kurentovanja udrihajo po Ptuju in naših krajih, čeprav bi si tudi sama v tem času želela slišati slovenske legende od Kreslina, Lovšina, Siddharte in drugih ... Moti me, ker jih vselej moti isto ... Če ljudje, ki prestopijo mejo v Gruškovju in iz leta v leto drvijo na hrvaško obalo, takoj za mejo pozdravljajo v tujem jeziku, želijo to in se vsaj za nekaj časa sprostijo, naj v pustnem času nastopajo zvezde Balkana. Slednjih je vedno več, ob tujih, slišati tudi v programu nam konkurenčnih komercialnih radijskih postaj, pa nihče nič. Slišati pa je, da vedno več turbofolk glasbe vrti Radio Ptuj. Poznavalci scene očitno ne vedo, da je Radio Ptuj regionalna radijska postaja posebnega pomena, ki po zakonodaji predvaja vsaj 30 odstotkov slovenske glasbe dnevno. Kot tudi ne vedo, da taista radijska postaja letos že 45. organizira najstarejši slovenski festival narodno-zabavne glasbe, za mnoge še vedno »goveje« glasbe, ki se je začela razvijati z enim najuspešnejših Slovencev, Slavkom Avsenikom, ki je bil še pred Bojanom Križajem in drugimi smučarji prvi pravi slovenski »ambasador« v svetu. Taistih poznavalcev seveda na ptujskem festivalu ne bo, ker to zanje ni vredno nič, ker je naše in očitno ni vredno ne besed in ne zgodb. Nič ne de, mi bomo »furali« svojo zgodbo naprej, kot bodo svojo verjetno tudi gostinci v času pusta. Bi pa želela, da poznavalci in nekateri mediji več pozornosti namenijo tudi ljudem, ki so se žrtvovali za rajajoče. Naj jih zanima, koliko dela so dobili, in če bo to tudi pošteno plačano. Zlasti študentsko v ptujskem šotoru. Naj jih zanima, kaj ima od kurentovanja regija in ali so na zabavah in ob obiskih predstavnikov tujih držav in podjetij porajale tudi ideje o novih priložnostih, novih delovnih mestih in podobno .Glasba je veliko, ni pa vse, o čemer bi toliko razpredali v času kurentovanja na Ptuju. Se strinjate? Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 13. marca, med 16.00 in 17.00. O gradnji železniške infrastrukture v Podravju! Voditeljica: Estera Korošec. roci liniii ooste lanko s pobudami in vprašana sodelovali tudi vi! hitekture, dekoracije in pozla-titve. Za vsem tem stoji umetnik in lastnik Tomi Hamler, priznan umetnik dekoracije, ki se je šolal v Italiji, Franciji, Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Cvet slovenske lepote, med njimi sta bili sedanja mis Slovenije Maja Cotič in nova mis Earth Slovenije Patricija Peklar, je predstavil edinstvene obleke iz ekskluzivnih tapet Tiffany, Fazowsky, Versace in Gloockler. V prostorih dominikanskega samostana so v soboto predstavili tudi ponudbo največjega prodajno-razstavnega salona Trendi tapete v vzhodni Evropi. Nemčiji, Avstriji in Rusiji. Njegovi mentorji so bili svetovni mojstri, kot so Christian Wahl, Rainer Marija Latzke in Eldar Zeynalov ter nekateri drugi. Veliko mednarodno sobotno revijo sta zakonca Hamler v sodelovanju s sponzorji posvetila tudi mednarodnemu prazniku žensk, 8. marcu. Ženskemu delu občinstva so podarili vrtnico ter tudi sicer poskrbeli za prijetno druženje po modni reviji. Dominikanski samostan, ki so ga prvenstveno namenili kongresno-kulturni dejavnosti, se je v soboto dokazal tudi kot primerno okolje za predstavitev takšnih ali drugačnih poslovnih in kreativnih dosežkov. MG torek • 11. marca 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 Ptuj • Najprej bodo obnovili kanalizacijo in vodovod Kdo, kako in zakaj bo prenavljal Mestni trg Petega marca se je začela rekonstrukcija prvega mestnega trga. Osnovna pogodba je bila sklenjena brez javnega razpisa, ne glede na to pa je občinsko javno podjetje dolžno v celoti spoštovati Zakon o javnem naročanju pri vseh nadaljnjih dobavah materiala ali morebitni predaji poslov v podizvajanje. Dela na obnovi kanalizacije in vodovoda je najprej začelo Komunalno podjetje Ptuj. V celoti naj bi bila rekonstrukcija Mestnega trga dokončana do konca julija letos. Gre za investicijo v višini 708.037,71 evra, pri čemer znaša znesek sofinanciranja 237.029,05 evra, ki ga je dodelilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na podlagi sedmega javnega poziva po razpisu RRP. Vlogo je ministrstvo sprejelo 26. septembra lani, sklep o sofinanciranju rekonstrukcije Mestnega trg pa je MO Ptuj prejela 5. decembra lani. Izvajanje rekonstrukcije Mestnega trga je bilo poverjeno Javnim službam Ptuj v skladu s pravnim redom EU in slovensko nacionalno zakonodajo. „Med občino in njenim občinskim podjetjem namreč obstaja t. i. in-house razmerje, kar omogoča, da se izvedba aktivnosti naloži brez izvedbe javnega razpisa, saj gre za eno izmed veljavnih izjem po veljavnem Zakonu o javnem naročanju. Podlago takšnim razmerjem dajejo številne sodbe Sodišča EU, ki se je postavilo na jasno stališče, da se občine same odločijo, ali bodo izpolnile naloge z lastnimi upravnimi, tehničnimi in drugimi sredstvi, ne da bi se bile dolžne obrniti na zunanje subjekte, ki niso del njegovih služb. Temu stališču seveda sledi tudi naša slovenska zakonodaja, tako da izjemo vsebuje tudi Zakon o javnem naročanju," odločitev o izbiri izvajalca pojasnjujeta župan MO Ptuj Štefan Čelan in direktor občinskega podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik. Z in-house postopkom do hitrejše izvedbe in porabe sredstev Zadnji razpisi za pridobitev kohezijskih sredstev za posamezne občinske projekte so vsebovali pogoj, da občina zanje že razpolaga z gradbenim dovoljenjem in že izbranim izvajalcem. Tako so bile tiste občine, ki so imele investicije „na zalogi" in so že izpeljale postopke javnega naročanja, v prednosti pred drugimi. „Pri nas imamo to prednost, da se javnemu (občinskemu) razpisu lahko izognemo, saj izjema in-house po ZJN-2 dovoljuje predajo del v izvajanje občinskemu podjetju (JSP). To hkrati pomeni, da se ne izgubi čas z izvedbo javnega razpisa, na katerem so možne tudi revizije postopkov (tudi neutemeljene!), kar bi lahko vodilo tudi do tega, da se sredstva zaradi porabe sploh ne bi pridobila, če bi bila vloga prepozna," dodaja Alen Hodnik. Bistvena prednost takšne ureditve je ekonomičnost in hitrost postopka. Izvajanje je mogoče poveriti svojemu (občinskemu) podjetju brez izgube časa, kar je pri kandidiranju za evropska sredstva velikokrat ključno. Ob tem je bistveno poudariti, da je Foto: Črtomir Goznik Dela na rekonstrukciji Mestnega trga so se začela po napovedih. Izvajalci se bodo po najboljših močeh potrudili, da dela po nepotrebnem ne bi ogrozila poslovne dejavnosti kot tudi siceršnjega življenja na tem območju. občinsko podjetje ne glede na to, da je osnovna pogodba sklenjena brez javnega razpisa, dolžno v celoti spoštovati Zakon o javnem naročanju pri vseh nadaljnjih dobavah materiala ali morebitni predaji dela poslov v podizvajanje, kar enostavno povedano pomeni, da je izbrano podjetje dolžno izvesti javni razpis za izbiro podizvajalca. „Tako v JSP izpeljemo javno naročilo skladno z veljavno zakonodajo za vsa tista dela, ki jih ne opravimo sami, prav tako za dobavo materialov (tlakovci ...). Obveznost, da se za porabo javnih sredstev izvede javni razpis, se na neki način tako „prenese" od enega javnega naročnika na drugega, zato je še naprej zagotovljena transparentnost in gospodarnost," še dodatno pojasnjuje Alen Hodnik. Z okvirnimi sporazumi določeni izvajalci že preferirani? V sklopu investicije - rekonstrukcije Mestnega trga -bodo v JSP za posamezna dela, ki jih ne bodo opravljali sami, vključili podizvajalce. Pri tem konkretnem projektu so tako do sedaj z zbiranjem ponudb že izbrali najugodnejšega izvajalca za zamenjavo vodovoda in kanalizacije (Komunalno podjetje Ptuj), v teku sta javni naročili za dobavo betona in betonskih izdelkov ter dobavo granitnih kock in drugih izdelkov iz kamna. „Nakna-dno bo še objavljeno javno naročilo za izkope oz. določena zemeljska dela. Podjetje Adriaplin se bo vključilo pri izvedbi plinovoda, sami pa bomo dodatno poskrbeli še za javno razsvetljavo. V podjetju imamo za tiste primere, ko določene storitve ali blago potrebujemo pogosto, ni pa možno vnaprej določiti količin oz. specificirati konkretnih potreb, sklenjene t. i. okvirne sporazume. Gre za poseben postopek javnega naročila po ZJN-2, kjer se izvedba razpisa razdeli na dva dela. V prvem delu se zainteresirane kandidate z objavo na portalu JN javno pozove k prijavi in ugotovi, ali izpolnjuje pogoje za konkretno vrsto del oz. dobavo blaga. Z vsemi tistimi, ki te pogoje izpolnjujejo, se v nadaljevanju sklene okvirni sporazum. Ko nastane dejanska potreba po storitvah ali blagu, se vsa ta podjetja, ki so vključena v okvirni sporazum, pozove k predložitvi konkretnih ponudb na podlagi popisov dela ali materiala in na takšen način izvede drugo fazo postopka. V času trajanja tega okvirnega sporazuma je tako mogoče sukcesivno pridobivanje ponudb ob nastanku dejanskih potreb, ne da bi se vedno znova izvajala prva faza postopka. Ker se prva faza opravi zgolj enkrat v obdobju trajanja okvirnega sporazuma, se lahko ustvari vtis, da se postopki javnega naročanja ne izvajajo vselej. To ni tako, pač pa se z uporabo tega postopka javnega naročila poskrbi za tekočo dobavo blaga in izvajanja storitev," pa je o tem, kako so v rekonstrukcijo Mestnega trga že vključili Komunalno podjetje Ptuj, in o tem, kako bodo vključevali nove, povedal direktor podjetja JSP Alen Hodnik. MG Slovenija • Protestno pismo predsednici vlade Neodvisni sindikati o sramoti državne politike Predsednik predsedstva Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl nas je včeraj obvestil, da so zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer na predsednico vlade Alenko Bratušek naslovili odprto pismo, v katerem ji sporočajo svoje nestrinjanje s sramotnim stanjem v državi. »V imenu predsedstva NSS smo predsednici vlade Alenki Bratušek naslovili pismo, v katerem ji sporočamo, da se ne strinjamo z odprodajo slovenskih podjetij tujcem, saj zanjo ne vidimo nikakršnih pozitivnih učinkov, ampak slabenje našega gospodarstva in zmanjšanje temeljne suverenosti, v smislu odvisnosti naših državljanov in države od globalnega kapitala ter s tem postavljanje na kocko preživetje sedanjih in prihodnjih rodov,« je pojasnil Rastko Plohl. S kakšnimi argumenti te vaše trditve utemeljujete? »Poglejte, še leta 1985 je bila slovenska industrija po tehnološki razvitosti na 10. mestu v svetu in je obvladovala tudi tako imenovano visoko tehnologijo; v nasprotju s sedanjostjo, ko elektroin-ženirji »privijajo« žarnice in doktorsko izobraženi državljani pečejo pice, če jim dela ne prevzamejo izšolani peki. Vprašujemo se, zakaj država naroča oklepnike, kot so Puhi in Patrije, ter drugo vojaško opremo v tujini, doma pa kljub boljšim tovrstnim izdelkom naša podjetja životarijo in propadajo.« DELO V TUJINI Jenarnega nadomestila po zaposlitvi v mi? 1 » £301 [irnl*n ,.(111*1.1, d'iM.n Z*vndu PceuCMa Slov«".,* / iisuf. . »v. it ^KUHtfuu U1 fra^y) J ' - r AVSTRIJA - Pn* V prtefl I* wr.n FHfWIM . 1. M in Kovinska |.'..l.l'r. . r I p. IMIMI Hi Mil«« MnAMKrtV*. 1. Kl*g*nlun iCmmc] m naiMnflll. podinC,* Mi Foto: M. Ozmec V zadnjih petih letih je delo izgubilo skoraj 200.000 oseb, od tega jih je bilo po uradnih podatkih na delo v tujino izgnanih skoraj 50.000. Nezadovoljni ste tudi s stanjem v kmetijstvu? »Tudi slovensko kmetijstvo je do osamosvojitve pridelalo okoli 80 odstotkov lastne hrane, čeprav so marsikje njive orali še s kravjimi ali konjskimi vpregami, čeprav so kmetje imeli po večini končano le osemletko. Danes pa pridelamo le še 30 odstotkov lastne hrane, čeprav imamo visoke kmetijske šole, fakultetno izobražene strokovnjake, kemično proizvodnjo gnojil, škropiv ter drugih preparatov in super selekcijo semen, zraven sanjske mehanizacije pa mnogi stradajo in trpijo lakoto.« Skrb zbujajoče pa je tudi izredno veliko število brezposelnih in beg naših možganov na tuje. »V zadnjih petih letih je delo izgubilo skoraj 200.000 oseb, od tega jih je bilo po uradnih podatkih na delo v tujino izgnanih skoraj 50.000. In kot za mnoge druge tisoče ni nobenih podatkov, kako živijo. Ne razumemo in nas ne zanimajo prepiri o višini obresti najetih kreditov. Nas zanima, kdo je odgovoren za gospodarski propad in brezumno zadolženost, posledično masovno brezposelnost, bedo ter izselitev 100.000 državljanov na tuje kot edino rešitev za preživetje. Sramotno je, ker jim tega preživetja domovina ne omogoča, pa bi lahko in bi morala. in ali državna politika dela za tuje korporativne zahteve, katerim je namen uničiti konkurenco in s tem istočasno pridobiti novo prodajno tržišče.« -OM 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 11. marca 2014 Sveti Andraž • 20. redna seja S sklepom bodo prihranili Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je na minuli 20. redni seji sprejel predlog Sklepa o vpisu javnih parcel v javno dobro, s katerim so javne parcele, zapisane v sklepu, postale parcele javnega dobra, ki so oproščene plačila napovedanega davka na nepremične. Medtem ko je občinski svet po besedah župana Francija Krepše pred dvema letoma na šesti redni seji sprejel Sklep o ukinitvi javnega dobra na parcelah, ki po večini predstavljajo občinske ceste, jarke in kapele, je tokrat občinski svet za te parcele soglasno sprejel predlog Sklepa o vpisu javnih parcel v javno dobro. Po županovih besedah je to smiselno, ker se je zakonodaja spremenila in ker je predviden nov davek na nepremičnine, ki je za parcele javnega dobra oproščen plačila. Na seji so svetniki in svetnici obravnavali tudi Predlog spremembe Pravilnika o najemu dvoran, telovadnic, sejnih sob in drugih prostorov. Predlagali so spremembo pravilnika, in sicer k predlogu so dodali, da se prostori pri prireditvah in dogodkih, katerih celoten izkupiček gre v humanitarne namene, oprosti plačila naje- mnine. Omenjeni predlog je s predlagano spremembo občinski svet soglasno sprejel. Pod točko Pobude in vprašanja je med drugim svetnico Anito Vršič zanimalo, kako je z nabavo opreme v šoli, saj naj bi dobila informacijo, da v šolski knjižnici ni knjig, ki jih otroci potrebujejo, niti gospodinjskih pripomočkov, ki jih potrebujejo pri predmetu gospodinjstvo. Župan je odgovoril, da o manjkajo- čih knjigah in pripomočkih občina ni bila seznanjena. Svetnik Anton Ilešič je na seji predlagal ureditev izvozov za avtobusnimi postajališči ali pa vsaj označitev avtobusnih postajališč zaradi nestrpnosti nekaterih voznikov, ki čakajo za avtobusom. Župan Krepša je odgovoril, da bodo to zadevo uredili, saj je v okviru novega projekta za ceste planiranih pet postajališč. Monika Levanič Ptuj • Društvo upokojencev Grajena znova zaživelo V sedmih mesecih pridobili 71 članov Društvo upokojencev Grajena, ki ga od aprila lani vodi Vinko Lozinšek, je znova oživelo svoje delo, v sedmih mesecih pa so v svoje vrste pritegnili kar 71 novih članov. Da je novo vodstvo svoje aktivnosti uspešno zastavilo, je dokazala tudi izjemno dobra udeležba na letnem občnem zboru v soboto, 15. februarja, v dvorani ptujske restavracije Gastro, ki se ga je od 240 vpisanih udeležilo kar 165 članov. Novi predsednik društva Vinko Lozinšek pa je bil med okrog 30 gosti še posebno vesel podžupanje MO Ptuj Helene Neudauer, mestne svetnice Tatjane Va-upotič Zemljič, predstavnika pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podrav-je Janka Mlakarja ter predstavnikov društev upokojencev iz Desternika, Zavrča, Spuhlje, Muretincev, Budine, Brstja, Rogoznice, Gasilskega društva Grajena ter aktiva kmečkih žena s Ptuja. Novo vodstvo je lani pripravilo nekaj novih aktivnosti, s čimer jim je v svoje vrste uspelo pritegniti kar 71 novih članov, bogat in pester pa je tudi program dela za letošnje leto. Z izjemno bogatim kulturnim programom, ki ga je povezovala domačinka Špela Brumec, so grajenske upo- Foto: M. Lozinšek Upokojence z Grajene so razveselili tudi mladi člani folklornega društva Lancova vas pod vodstvom Simone Cebek. kojence prijetno presenetili moški pevski zbor kulturnega društva Grajena, otroška folklorna skupina Lancova vas, ki je pod vodstvom Simone Cebek predstavila splet Stara baba stari ded špilala sta nogomet, domačina Anama-rija in Boris Lozinšek, ki sta zapela znano ljudsko pesem Al me boš kaj rada imela in so jo poznali prav vsi udeleženci, seveda pa tudi tokrat niso manjkali ljudski pevci Društva upokojencev Grajena. Pester kulturni program pa je sklenila skupina korantov Grajena, ki je zaplesala svoj demonski ples in članom društva upokojencev v spomin izročila njihov simbol, ježev-ko. Vsi po vrsti so na obraze upokojencev vnesli vedrino, saj so obujali spomine na mlada leta. Prijetno vzdušje so okronali s pogostitvijo vseh udeležencev ter zabavo ob živi glasbi, tako da so se domov vrnili polni prijetnih in pozitivnih vtisov, kar je v teh težkih časih za upokojence še posebno pomembno. -OM Prlekija • Letna skupščina združenja slovenskih častnikov Ljutomer Članstvo v upadanju Redne letne skupščine Območnega združenja slovenskih častnikov (OZSČ) Ljutomer so se med drugimi udeležili tudi predsednik ZSČ, general podpolkovnik Albin Gutman, in generalni sekretar ZSČ, stotnik Janko Ljubič, predsednik Območnega združenja vojnih veteranov Slovenije Alojz Filipič, predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Franc Slokan, predstavnik Policijskega veteranskega združenja Sever Branko Kos ter predstavniki sosednjih OZSČ. Ljutomersko združenje vključuje 86 članov, članska številka pa je po besedah predsednika majorja Antona Kosija iz leta v leto manjša, zato številne točke letnega programa dela načrtujejo in uresničujejo skupaj s člani Območnega združenja vojnih veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer, saj je tretjina članov vključena v obe organizaciji. Zelo dobro sodelujejo s častniškimi organizacijami Gornja Radgona, Lendava in Ormož, veliko skupnih točk pa so našli tudi z območnim združenjem borcev za vrednote NOB. Na skupščini so bila podeljena priznanja. Plaketo ZSČ je za 50-letno uspešno delo v OZSČ Ljutomer prejel štabni vodnik, nekdanji križevski župan, Feliks Mavrič. Častna znaka ZSČ sta prejela orožar strelskega društva Rudar Pre-sika Franc Makoter ter član Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer Franc Slokan. Pisna priznanja ZSČ sta prejela veterana vojne za Slovenijo Ferdinand Potočnik in Jožef Žižek. NŠ Pa brez zamere Pekovsko všečkanje Moderno pomirjenje vesti: divanska dobrodelnost s klikom Menda sem enkrat že pisal o priznanja vredni akciji, ki se je rodila s pomočjo največjega virtualnega družbenega omrežja, Facebooka oziroma Knjige obrazov; ne spomnim se več dobro, pa tudi po arhivu se mi ne ljubi brskati. Kaj češ, človek pač ni USB-ključ. Hvalabogu, kot se to v teh krajih rado reče, misli pa prav nič, A nič ne de, ljudsko vraževerje je tako ali tako splošno (pri)zna-na masovna psihoza. Torej, katera je ta akcija, ki vsaj deloma opravičuje obstoj najbolj zasužnjajoče virtualne temnic? Gre za zamisel, ki se je porodila v glavah nekaj očitno socialno ozaveščenih posameznikov, imenuje pa se »Kruh za prjatla«. Kot namiguje že samo ime, je namen akcije preprost: ko greste v pekarno kupit svoj vsakdanji kruh, zraven kupite še pekovski izdelek (najpogosteje kruh, ni pa nujno) po lastni izbiri in finančni zmožnosti. Le-tegapa ne odnesete domov, ampak ga prodajalka postavi na posebej določeno mesto na pultu, kjer ga lahko kdorkoli pobere in odnese domov. Zastonj, seveda. In če pustimo ob strani zloveščo, a zato nič manj napačno predpostavko, da tisto štrucopobaše kak bogatun, ki se mu zdi škoda dati en evro za kruh, lahko domnevamo, da ga pridejo iskat tisti, ki si ga res težko privoščijo. V akciji sodeluje že lepo število pekarn po vsej Sloveniji (tudi na Ptuju imate baje tri) in domnevati gre, da se je ta lepa in hvalevredna akcija dodobra usidrala v tem prostoru. Tudi na fejsbuku je stran omenjene akcije "všečkalo" že več skoraj 16.000 ljudi. Šestnajst tisoč! Če vsak od teh v lokalni pekarni vsaj enkrat na teden kupi in pusti štručko »za prjatlja«, to pomeni skoraj šestnajst tisoč hlebčkov na teden. Zavdiljiva in razveseljiva številka. Lepo je vedeti, da je toliko ljudi pripravljenih pomagati. A seveda pridemo do zoprnega »ampak«. In ta ampak se glasi takole: število všečkanj na fejsbuku (torej skoraj 16.000) in dolg spisek sodelujočih pekarn na uradni spletni strani akcije (www.kruhzaprjatla.si) sama po sebi ne pomenita še ničesar. Eno je namreč všečkati stran na fejsbuku in si na tak način očitno pomiriti vest ter si čestitati, da ste naredili nekaj dobrega, povsem drugo pa je izvedba tega v praksi. Tako kot je enkrat neki indijanski poglavar izjavil, da bodo ljudje šele, ko bo umrla zadnja rastlina, poginila zadnja žival in usahnila zadnja reka, spoznali, da ne morejo jesti denarja, tudi lačni ljudje ne morejo jesti fejsbu-kovih všečkanj. Ta všečkanja so popolnoma nekoristna in hinavska. Kaj lačnemu pomeni šestnajst tisoč všečkov, ko pa na pultu pekarne zeva praznina? Kako to vem? Hja, v petek sem bil spet poslovno v Ljubljani, kjer tam na drugi strani ceste stojipekarna, ki sodeluje v akciji. Vsak teden, ko sem v prestolnici, v tej pekarni kupim eno štruco kruha »za prjatla«. Tokrat sem se namenil storiti enako, le da sem pred tem malce pokramljal s prodajalko ter jo, nejevernež, kot sem, vprašal, ali te štruce kruha res pride kdo iskat, ali pa jih ob koncu dneva vržejo stran. Ah, je rekla, ne samo da jih pride kdo iskat, vsak dan se zglasi približno deset ljudi, ki sramežljivo in nelagodno pridejo pogledat, ali na pultu čaka kakšna štruca za prjatla. No, sem si mislil, pri vseh šestnajst tisoč všečkih zagotovo dobijo vsak svojo kilo kruha. Ja, mislite si. Podajalka je žalostno pojasnila, da se povprečno nabarejo le dva do trije kruhi za prjatla na dan. Ljudje pač ne dajo. Kje je zdaj teh šestnajst tisoč všečkov? Kje so ti ljudje? Najbrž se doma na kavču bašejo z jafakeksi, kinder čokoladi-cami ali goltajo pokovko, vsi zadovoljni sami s seboj, saj so izredno dobrodoušni in pripravljeni pomagati, ko pa so vendar všečkali Kruh za prjatla!!! No, sam sem potem namesto ene kupil dve štruci kruha za prjatla. Pa ne da bi se hvalil. Lahko bi jih kupil tudi štiri ali pet, ampak sem s tistim denarjem raje šel na pivo. A vseeno mi je bilo lepo pri srcu, saj sem najverjetneje dvema človekomapolepšal dan. Kolikim ste ga pa danes vi? Neznosna lahkost klika, a ne? Gregor Alič Foto: NS torek • 11. marca 2014 Politika Štajerski TEDNIK 7 Ptuj • Stara steklarska Se en nedomisljen ptujski kulturni projekt? Objekti Stare steklarske, za katere se sedaj iščejo sredstva na norveSkem razpisu, sodijo med najbolj ogrožene objekte na Ptuju. V ta nabor je treba vključiti tudi objekt nekdanjega Koteksa, ki prav tako nezadržno propada in bi ga bilo glede na zahtevo ministrstva za kulturo treba sanirati, prav tako stavbo v Jadranski ulici, nasproti Narodnega doma, kjer je imela do nedavnega sedež steklarska delavnica, in edinstveni objekt z arkadami v Dravski ulici. Za nobenega od teh, razen za Staro steklarsko, pa Se niso bili izdelani nobeni dokumenti o njihovi prenovi. Čeprav gre za še en projekt, katerega financiranje je v zraku, je že sama odločitev o kandidaturi za sredstva povzročila nejevoljo. Za ZKD Ptuj kot dosedanjega upravljavca in tistega, ki je Staro steklarsko postavil na noge, je zelo nenavadno, da jih niso obvestili o najnovejših aktivnostih na tem projektu, je povedala predsednica Nataša Petrovič. »Takoj na začetku bi rad povedal, da moramo biti Ptuj-čani zelo hvaležni predvsem Branki Bezeljak, da se danes sploh lahko pogovarjamo o kompleksu bivše Stare steklarske delavnice kot o potencialnem središču urbane kulture in ne o kupu ruševin. V čast si štejem, da sem kot član gledališke skupine Teater 3 DPD Svoboda Ptuj in kasneje kot član sveta ČS Center k temu tudi nekaj osebno prispeval. Programska izhodišča za delovanje Stare steklarske smo izoblikovali skupaj Branka Bezeljak, Nataša Petrovič in jaz. Na podlagi teh izhodišč je bila na javnem natečaju, ki ga je razpisala MO Ptuj, sprejeta idejna zasnova arhitekta Lovrenca Cvetka in njegovih sodelavcev iz podjetja Taste. Le-ta je bila potem še večkrat usklajevana in dokončno usklajena s široko paleto potencialnih uporabnikov iz ptujskih društev (glasbeniki, gledališčniki, plesalci, literati, foto in video ustvarjalci), z Mestnim gledališčem, JSKD in Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Skratka, projekta smo se lotili vzorno in nismo ničesar prepustili naključju. Upam, da se ne motim, da je bil tudi zaradi tega projekt Stara steklarska nekaj časa celo občinska prioriteta v okviru EPK 2012 in tudi sicer. Vse do rojstva ideje o kongresnem centru,« je povedal Boris Miočinovič. Foto: Črtomir Goznik Del Stare steklarske se že seseda. V kulturi na Ptuju že več naložbenih katastrof »Na Ptuju imamo v zadnjem obdobju kar nekaj grenkih izkušenj na področju kulturne infrastrukture. Pri investicijah nismo bili srečne roke. Mestno gledališče je mala katastrofa, dominikanski samostan pa ogromna. Želim si, da nesrečna usoda ne bi doletela tudi Stare steklarske. Zato upam, da bodo odgovorni k sodelovanju povabili arhitekta Cvetka, ki mimogrede o tem, da se bo začel njegov projekt uresničevati, ni še niti obveščen, kaj šele povabljen! Če pa bom zadel na euro jackpotu, bom doni-ral vsa potrebna sredstva za projekt. Bratje in sestre, molite, da zadenem, ker vam bo to povrnjeno,« je o projektu Stare steklarske povedal Boris Miočinovič. Sklad - eden od partnerjev projekta prenove Iva Ferlinc, vodja OI JSKD Ptuj, je povedala, da redno brska po portalih, kjer so objavljeni javni razpisi. Tako je tudi našla norveški sklad, ki med drugim podpira tudi obnovo kulturne dediščine. Tako je OI JSKD postal eden od treh partnerjev za pripravo vsebine dogajanja, MO Ptuj je prijaviteljica oz. nosilka projekta, tretji partner pa je norveška organizacija s podobno zgodbo o obnovi kulturne dediščine, ki ne par-ticipira finančno, temveč v projektu sodeluje kot primer Stara steklarska - aktivnejša izraba ptujskega mestnega središča Osnovna zamisel programske sheme ureditve Stare steklarske je povezava različnih programov. Javni frekventni del programa je lociran neposredno ob odprtem dvoriščnem prostoru. Znotraj te delitve je program razporejen smiselno po etažah: v kleti so skladiščni prostori, delavnice, fotolaboratorij in prireditveni oder z odrom (vadbeni prostor), pritličje tvori povezan in prepleten programski sklop, katerega dejavnosti se lahko spreminjajo in dopolnjujejo -klubski prostor (foyer), informativna pisarna, ateljeji odprtega tipa, vadbeni prostori, stanovanje hišnika, v nadstropju pa so nejavne funkcije, kot so fundus, skladišče in stanovanji za gostujoče umetnike. Kompleks se bo s preureditvijo odprl na dveh mestih proti Slovenskemu trgu in vhodom z Murkove ulice. Odprti prostor se bo širil v notranjost obstoječih stavb. »Celostna podoba tako postavljenega kompleksa naj bi predstavljala idejo dialoga, sobivanja dveh različnih zgodb, zelo stare in povsem nove,« so med drugim v nagrajenem projektu arhitekture zapisali njegovi avtorji, univerzitetni diplomirani arhitekti Lovrenc Cvetko, Išel Hanžekovič in Rok Plohl. Gradbeno dovoljenje za ureditev Stare steklarske je bilo izdano leta 2011. dobrih praks. »Če bomo na tem razpisu uspešni, bomo na OI JSKD Ptuj zaposlili eno osebo, ki bo vse skupaj vodila,« je povedala Iva Ferlinc. O upravljanju kompleksa Stare steklarske po obnovi se doslej še niso ničesar pogovarjali. Po neuradnih govoricah naj bi ga upravljal CID, vendar se Ferlinčeva s tem zaenkrat ne obremenjuje, saj, kot pravi, je najprej na vrsti prenova, potem vse ostalo. Skoraj dvajset let brezplodnih prošenj »Prihodnje leto bo 20 let, kar smo dobili ključe od Stare steklarske, ki tako in tako niso ničesar odpirali, ker ni bilo kaj odpirati. S prostovoljnim delom smo smetišče očistili, se v tamkajšnje prostore naselili, kot vsaka alternativna scena, ki je na cesti, in imeli premiero Psihe, v kateri so blesteli Urška Vučak, Iva Krajnc, Ervin Štopfer, Andrej Cizerl in še nekateri drugi,« se začetkov aktivnega dogajanja na tem območju spominja Branka Bezeljak, ena od mentoric, ki dela v Stari steklarski. To stavbo je tudi odkrila in jo odprla za kulturno dejavnost: »Od takrat smo vsako leto prosili za denar, za obnovo strehe in druga opravila, da smo dobili peč za centralno ogrevanje, da je naslednja skupina Teater 3 v režiji Borisa Miočinoviča odigrala predstavo Prišparan jurij. Izkupiček te predstave smo porabili za ureditev odra in parketa v prvem prostoru. Na nobenem razpisu doslej nismo uspeli, da bi se ta kompleks sistematično urejal. Del, v katerem smo želeli urediti rezidenčni del in galerijo, pa se sedaj seseda. V dvajsetih letih sem aktivno sodelovala v kar nekaj vsebinskih projektih o tem, kaj bi se v Stari steklarski dalo narediti. Pred projektom EPK se je o njej govorilo zelo evforično. Bila sem navdušena, nisem pa bila navdušena nad projektom, ki je nastal, arhitekturnimi rešitvami. Takrat se še ni vedelo, da se bo obnavljal tudi dominikanski samostan. Rešitev za Staro steklarsko je prinašala podobne oblike in vsebine kot obnova Mestnega gledališča Ptuj. Na tej kratki razdalji dve taki dvorani z 200 sedeži je nesmiselno. Če me kdo vpraša, tudi glede na spomeniško varstvo, na lokacijo tega velikega dvorišča bi bilo resnično idealno v teh sedanjih obrisih restavrirati nekatere stvari, nekatere pa narediti tako, kot so bile, nameniti pa jim drugo funkcijo. To bi bila najcenejša rešitev, brez slehernih podzemnih raziskovanj in novih dvoran.« Na Ptuju že dovolj dvoran! »Dvoran imamo na Ptuju že dovolj in ostajajo prazne, tudi ob vrhunskih glasbenih dogodkih. Objekte Stare steklarske je treba usposobiti tako, da bo kompletna ljubiteljska kultura lahko imela vaje, predstavitve, literarne nastope, da bomo končno dobili eno galerijo na mestni ravni, v kateri bodo lahko razstavljali vsi, od ljubiteljskih do akademskih slikarjev, tudi največja dela. Po mojem arhitekturne rešitve za ureditev Stare steklarske niso uporabne. Obnova pa je nujna, saj objekti nezadržno propadajo. Vsi, ki v njej delamo, se še vedno tam družimo na lastno odgovornost. Tedensko tam vadi med 50 in 60 mladih. Ustanavljamo pa še lutkovno delavnico. V tem trenutku nujno potrebujemo predvsem tehnično opremo, ki bo funkcionalna, in programsko podporo, da bomo lahko mentorje in umetnike svobodnjake tudi nagradili za to, kar delamo. To je na Ptuju treba nujno spoznati,« je še povedala Branka Bezeljak, ki pričakuje, da bo že sprejeto arhitekturno rešitev, s katero MO Ptuj kandidira za sredstva norveškega sklada, še mogoče spremeniti. Za to, da bo stara Steklarska umetniško živela še naprej, ni treba po nepotrebnem posegati v to območje. Vsi, ki so že doslej ustvarjali v Stari steklarski, so v njej uživali, ker ima resnično izjemno ustvarjalno energijo, to bi morali upoštevati tudi vsi, ki so tako ali drugače vpleteni v zgodbo prenove. Kot vse kaže, pa je že v tem trenutku potreben novi pogovor in dogovor o ureditvenem posegu. MG Foto: Črtomir Goznik 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 18. marca 2014 Ptuj • Zaigraj, tamburica 2014 Zaigrali angažirano in prepričljivo V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bilo 22. februarja regijsko srečanje tamburaških in mandolinskih skupin Slovenije pod naslovom Zaigraj, tamburica 2014, ki ga je pripravila 01JSKD Ptuj. Nastopili so: tamburaška skupina KUD Hoče, ki se je na Ptuju prvič predstavila, deluje pa že od leta 1981, tamburaški orkester KUD Ivana Lončariča Trniče, tamburaški orkester PD Ruda Severja Gorišnica s solistko Mili, tamburaški orkester Cirkovce PD Cirkovce s solistko Laro Brglez, tambura-ši iz Cirkulan PD Cirkulane in tamburaški orkester KUD Maj-šperk s solistko Ano Karneža. Tokratno srečanje, ki ima v tem okolju že dolgo tradicijo, je strokovno spremljal mag. Damir Zajec. Povedal je, da je bilo srečanje kakovostno, pri vseh nastopajočih je opazen napredek v muziciranju in v prepričljivosti izvedbe. «■1 ■ ;<■■[ ■ ' jB W itv ^J /.»riiBmla^SB Foto: Črtomir Goznik Z regijskega srečanja tamburaških in mandolinskih skupin Slovenije. Vsi so se v svojem nastopu in programu zelo potrudili, niso igrali klišejsko, ampak zelo angažirano, zvokovno in arti- kulirano. Četudi je na splošno opazen napredek, pa nekega hudega presežka ni bilo. »V celoti gledano ni bilo nobe- ne slabe skupine, bil je en lep glasbeni večer,« je še povedal mag. Damir Zajec. MG Slov. Bistrica • Osnovnošolci o razmerah v družbi Osnovnošolske parlamentarce poslušal zgolj bistriški župan Februarja je bil v Slovenski Bistrici prirejen 23. medobčinski otroški parlament o razmerah v družbi. Sodelovalo je 23 parlamentarcev iz dvanajstih šol občin Makole, Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica, ki so svoje sklepe predstavili edinemu prisotnemu županu Ivanu Žagarju. Drugi so svojo odsotnost opravičili. »Nekoliko žalostni so bili, ker na občini v Sl. Bistrici ni bilo drugih županov, da bi jih poslušali in tudi slišali,« je priznala ena izmed vodij delavnic medobčinskega otroškega parlamenta Metka Štebih. Mladi parlamentarci iz štirih občin so obravnavali štiri teme: izobraževanje, odnosi, ekonomske razmere in humanitarnost. Sklenili so, da so razlike med bogatimi in revnimi vedno večje ter da se ljudi še vedno sodi po materialnih dobrinah. Osnovnošolci so še prepričani, da je izobraževanje potrebno, vendar ugotavljajo, da pomen znanja upada, kljub temu pa menijo, da je znanje pomembno predvsem za posameznikovo boljšo sa-mopodobo. Nadalje so predlagali, da bi se na šolah ustvaril humanitarni kotiček, kamor bi lahko vsak prinesel oblačila, obutev, šolske potrebščine, ki jih ne potrebuje več. Humanitarnost pa ne pomeni zgolj pomoči drugim, je nekaj več. Z dobrimi deli pomagaš tudi sebi do boljšega počutja, so sklenili zbrani na otroškem parlamentu. Ob koncu so s tajnim glasovanjem izvolili predstavnice, ki bodo osnovnošolce iz štirih občin predstavljale na regijskem otroškem parlamentu v Mariboru in nato na državnem otroškem parlamentu v Ljubljani. To so Sara Ferjuc iz OŠ Poljčane, Nika Motaln iz OŠ Šmartno na Pohorju ter Mihaela Hajšek, učenka OŠ Kebelj. »Pomembno je, da mlade parlamentarce v Državnem zboru politiki in stroka sprejmejo, da sedijo na istih stolih kot naši politiki, da z dvigom rok pridejo do besede in povedo svoje mnenje, da stkejo nova prijateljstva in da slišijo mnenja drugih,« je še dejala Štebihova, učiteljica na OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava. Mojca Vtič Foto: Občina Slovenska Bistrica Ivan Žagar med mladimi parlamentarci Ljutomer • Obiski svetovnega popotnika Tomo Križnar obiskal gimnazijce Svetovni popotnik, humanitarec in borec za človekove pravice Tomo Križnar je obiskal dijake Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in jim predstavil zgodovinska in politična ozadja, ki povzročajo vojno v Sudanu. Po njegovem mnenju je vojna posledica geostrateških interesov svetovnih velesil. Vojne grozote najbolj občutijo civilisti, še posebej pa domačini Nube, ki prebivajo na območju Nubskih gora. Križnar je dejal, da so na Nube pozabili vsi svetovni politiki in mednarodne organizacije, svetovno javnost o tamkajšnjih razmerah pa obveščajo le redki aktivisti; med njimi je tudi on. Ob tej priložnosti so ljutomerski gimnazijci zbrali tisoč evrov in jih predali Tomu Križnarju, ki bo denar porabil za snemanje filma o razmerah v Sudanu in Nubskih gorah. »Morda bodo odgovorni ob gledanju strahot vendarle kaj storili, da se brezsmiselna vojna in trpljenje nedolžnih ljudi za zmeraj končata,« je v Ljutomeru sklenil Tomo Križnar. NŠ Tomo Križnar Tednikova knjigarnica Ko te knjiga poišče Ni tako malo ljudi, ki jim je knjiga spalni dodatek. Namreč: na nočni omarici imajo vedno pri roki knjigo, da jih zaziblje v spanec. A taka je narava, da včasih prav nobena knjiga ni prava. Tako se tudi spodaj podpisani tu in tam zgodi, da ni in ni primernega branja ob postelji (Pa tudi ne pod posteljo, kar se tudi že zgodilo)). V takem primeru je odličen nadomestek kakšna še neprebrana časopisna sobotna priloga, vendar je knjiga le knjiga. Ta teden je že bil tak, da je dobilo moje branje z domače knjižne police nezadostno oceno: ena knjiga je bila predebela in pretežka za ležanje in branje, druga je imela tako trapast prvi stavek, tretja je bila v stilno zahtevnem, neulovljivem jeziku, četrta je bila skoraj brez odstavkov, popolnoma brez dialoga, pa en stavek se je vlekel čez celo knjižno stran in še malo čez..., da sem jo takoj odložila, tretja se je, priznam, izkazala za tako prašno in kdo ve od česa in od kod popackano, da bi bilo nehigienično jo jemati na spalno blazino, četrta je bila pesmarica, fina, nova, Jesihova, ki ga neizmerno cenim, a minule večere mi njegove rime nekako niso ležale.. .Vidite, cenjeni bralci, tako pomanjkanje večernega branja mi pa dober spanec odganja. A potrpežljivost se vedno povrne in tako, kar na enkrat, je tu knjiga, ki je - juhej - tista ta prava! Je iz zbirke Nostalgija založbe Modrijan. Tako piše na njenem zavihku in avtor zapisa je brat pisatelja: To je zelo nagajiva, zelo smešna, in bojim se, da tudi precej resnična knjiga. Pravzaprav je po mojem mnenju ta knjiga najzgovornejši dokaz, da bi morali trinajstletnike pošiljati v internate, namesto da jim dovolimo, da postopajo po hiši in prisluškujejo pogovorom starejših in pametnejših. Naslov branja, ki me je zelo, zelo navdušilo in sodi med tiste, ki jih je brati počasi, počasi, ker je bralcu žal, da bo knjige konec, naslov se glasi: Moja družina in druge živali in jo je iz angleščine prevedla Marjeta Gostinčar Cerar. Pisatelj Gerald Malcolm Durrell (1925-1995) je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, samozvani zagovornik »ubogih, majcenih gr-dob«, popotnik, vizionar in avtor številnih knjižnih uspešnic, televizijskih in radijskih oddaj. Rodil se je v Indiji angleško-irskim staršem, po smrti očeta se je družina preselila v Anglijo, na pobudo enega avtorjevega brata Lawrencea, ki je kasneje zaslovel kot pisatelj, se je družina leta 1935 preselila na Krf. Avtor je knjigo posvetil svoji materi in tako pravi v uvodu knjige, ki ga je naslovil V zagovor. Tako pravi: To je pripoved o petih letih, ki smo jih jaz in moja družina preživeli na grškem otoku Krfu, Prvotno je bila zamišljena kot rahlo otožen opis naravnih lepot otoka, toda zagrešil sem usodno napako in v knjigo že na prvih straneh vpletel mojo družino, Žal pa se je ta - brž ko si je izborila prostor na papirju- tam tudi dobro udomačila in v naslednja poglavja še vse mogoče prijatelje, Le z največjo težavo in s precejšnjo mero prebrisanosti sem si tu in tam prisvojil po nekaj strani, ki sem jih lahko izključno posvetil živalim, In nadaljuje v prvem poglavju z naslovom Selitev: ... Pogled na našo družinsko skupnost tistega popoldneva ni mogel biti preveč vabljiv, saj nas je vreme obdarilo z običajno zbirko bolezenskih nadlog, h katerim smo bili nagnjeni, Meni samemu, ki sem ležal na tleh in urejal svojo zbirko školjk, je prineslo nahod, ki mi je zapolnil glavo kot beton, tako da sem bil prisiljen hropeče dihati skozi usta, Brata Leslieja, ki je ves zgrbljen čemerno bolščal v ogenj, je zbadalo v ušesih, Iz katerih se mu je rahlo, a vztrajno cedilo, Sestri Margo je vreme poklonilo svež izbruh mozoljev, čeprav je bil njen obraz že od prej živo rdeč ko pustna maska, Mater je napadal hud smrkajoč prehlad, za nameček pa še ščepec revma-tizma, Neprizadet je ostal le moj starejši brat Larry, toda zanj je bilo dovolj hudo že to, da so mu šle na živce naše težave, In začel je seveda Larry, Drugi smo bili že tako otopeli, da nismo mogli misliti na nič drugega kot na lastno nesrečo, Larryju pa je usoda namenila, da hodi po svetu kot majhen svetlolas ognjemet in bruha ideje, nato pa se hinavsko kot mačka stisne v kot in se dela, da ni nič kriv... To je knjiga, ki vas bo odpeljala daleč od »krasnega novega sveta« in vas bo prijetno sprostila, nasmejala, a tudi malo poučila na področju družinske psihologije. Liljana Klemenčič Foto: NS Rokomet V drugem polčasu prejeli le 4 zadetke Stran 10 Nogomet Vrbanec dvakrat zadel v dresu reprezentance Stran 10 Odbojka Do zmage v Celju po dolgih petih nizih Stran 23 Namizni tenis Ptujčanke izgubile derbi in osvojile 2. mesto Stran 23 Kikboks Janžekovič proglašen za najboljšega borca Stran 24 Nogomet Uspela generalka Aluminija Stran 24 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 21. krog Poraz v Kranju odnesel Trenevskega STRELCI: 1:0 Majcen (2.), 2:0 M. Poplatnik (8.), 2:1 Kelenc (43.), 3:1 Redžic (73.) TRIGLAV KRANJ: Pelko, Šturm, Diallo, Marinkovic (od 52. Polja-nec), Krcic, Redžic (od 84. Šiljeg), M. Poplatnik, Udovič, Šmit, Dju-kic, Majcen (od 70. Grvala). Trener: Siniša Brkic ZAVRČ: Fink, Kokol (od 78. Bo-žak), Sambolec, Murko, Kurbus, Težak, Brlečic (od 46. Dugolin), Šafaric, Matjašič (od 62. Fuček), Kelenc, Kresinger. Trener: Viktor Trenevski RDEČI KARTON: Grvala (Triglav, 83.) Po zares dolgem zimskem premoru se je konec tedna le začelo prvenstvo v našem najmočnejšem nogometnem tekmovanju. Tekme 21. kroga so bile odigrane v zelo lepem vremenu, nogometaše Zavr-ča pa je čakalo težko gostovanje v Kranju. Triglavani se krčevito borijo za obstanek, za njih je vsaka tekma praktično kvalifikacijska, kar je še dodatno otežilo delo gostom, ki so bili kljub vsemu pred srečanjem v vlogi izrazitega favorita. Uvod pa tega ni potrdil, saj je povsem pripadel domačinom, ki so povedli že v 2. minuti. Po podaji Šmita s strani Siniša Brkic, trener Triglava: »Prikazali smo srčno in borbeno igro. Moji fantje so se držali navodil vseh 90 minut, oni so zaslužni za tri zadetke. Pred seboj imamo težak razpored, toda z vsemi se da igrati. Moji mladi fantje imajo priložnost, da se dokažejo.« Doris Kelenc, igralec Zavrča: »Z našimi tremi napakami, ki smo jih storili, tekme ne moreš dobiti. Tega si enostavno ne bi smeli dovoliti in to moramo pred naslednjo tekmo nujno popraviti. Sicer smo imeli svoje priložnosti, toda nismo jih izkoristili. Sedaj moramo stakniti glave in poskušati zmagati na naslednjem srečanju proti Gorici. Gre za dobro ekipo in za zmago se bomo morali zelo potruditi.« Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Povsem zaslužena zmaga Triglava, mene je po takšni tekmi sram. Za naše, lokalne medije, lahko povem, da takšnega lica doslej nismo kazali nikoli. Res ne vem, kako je prišlo do takšnih napak, kajti to ni bila prava igra Zavrča. Občutek je res vroč in šokiran sem. Ne gre toliko za rezultat, ampak za občutek na igrišču. Tako ne gre več.« Nogometaši Zavrča (na fotografiji v belih dresih Doris Kelenc in Dejan Kurbus) so slabo pričeli spomladanski del prvenstva, s porazom v Kranju. je Sambolec žogo le odbil, završka obramba je pozabila na Majcna, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti - 1:0. Zavrč v uvodnih minutah ni bil prepoznaven, kar so v 8. minuti Gorenjci spet kaznovali in po hudi napaki obrambe Zavrča povedli z 2:0. Neodločnost gostujoče obrambe je tokrat PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 21. KROGA: TRIGLAV - ZAVRČ 3:1 (2:1); strelci: Majcen 2., Poplatnik 6., Redžič 70.; Kelenc 43.; R. K.: Grvala (Triglav, 83.); OLIMPIJA - KRKA 0:1 (0:0); strelec: Perič 92.; GORICA - DOMŽALE 1:1 (1:1); strelca: Lapadula 12.; Parker 5. iz 11 m.; R. K.: Berardocco (Gorica, 5.) MARIBOR - LUKA KOPER 2:2 (0:1); strelci: Fajič 65., Cvijanovič 92.; Štromajer 26., Pučko 89.; CELJE - RUDAR VELENJE 1:2 (0:0); strelci: Gobec 58.; Firer 53., Črnčič 55. 1. MARIBOR 21 13 3 5 48:21 42 2. LUKA KOPER 21 11 4 6 26:22 37 3. GORICA 21 10 6 5 38:20 36 4. ZAVRČ 21 11 3 7 35:34 36 5. RUDAR VELENJE 21 10 5 6 26:17 35 6. DOMŽALE 21 6 8 7 32:25 26 7. OLIMPIJA 21 8 2 11 26:34 26 8. CELJE 21 6 4 11 17:31 22 9. KRKA 21 5 3 13 16:38 18 10. TRIGLAV 21 4 4 13 20:42 16 Lestvica najboljših strelcev: 11. zadetkov: Mate Eterovič (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 9 zadetkov: Jean-Philippe Mendy, Marcos Morales Tavares (oba Maribor); 8 zadetkov: Nusmir Fajič (Maribor), Gi-anluca Lapadula (Gorica), Joshua Kevin Stanley Parker, Slobodan Vuk (oba Domžale); 7 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Goran Galešič (Koper), Nik Omladič (Olimpija), Damjan Bohar (Maribor). kaznoval povratnik v domačo ekipo Matej Poplatnik. Zmedena igra gostov se je še nadaljevala, izgledalo je, kot da je toplo sonce na varovance Viktorja Trenevskega vplivalo uspavalno. Preko 600 gledalcev je tako lahko uživalo v predstavi domačih, bolj so lahko bili zaskrbljeni tisti, ki so pesti stiskali za ekipo iz Haloz. Predvsem agresivnost in borbenost sta bili tista dejavnika domače ekipe, ki sta v prvem delu krojila razplet. Domačini so bili »tečni« kot ose in posledično lačni uspe- Delo bo nadaljeval Željko Orehovec Kmalu po koncu tekme s Triglavom je postalo jasno, da Viktor Trenevski ne bo ostal trener Zavrča. Zakaj takšna nenadna sprememba, so se vprašali mnogi, a ne tisti, ki pobližje poznajo delovanje kluba. Nekdanji odlični nogometaš je bila namreč že večkrat na »tankem ledu«, toda vedno znova se je obdržal na površju. Letos so se drobne iskrice pojavile že na pripravah v Novigradu, obenem pa je v zadnjem času škripalo na relaciji športni direktor - trener. Gladek poraz s Triglavom je sodčku le izbil dno in do nadaljnjega bo Zavrč vodil Željko Orehovec, dosedanji pomočnik Trenevskega. Ni skrivnost, da si v klubu za trenerja želijo Roberta Težačkega, nekdanjega asa Varteksa, ki je med drugim igral tudi za Dravo in Gorico. ha, precej bolj pa je šepala igra belih, še posebej na sredini igrišča, kjer se po navadi odloča. Kljub temu da se je tempo igre v nadaljevanju prvega polčasa precej umiril, v igri gostov ni bilo posebnih premikov na bolje. Še najbližje zadetku so bili Zavrčani v 31. minuti, ko je iz več kot 30 metrov naenkrat sprožil Šafaric, toda vratar Triglava Pelko je s skrajnimi močmi žogo odbil v kot. Žoga je bila čedalje več časa v nogah belih, toda to je bila zgolj jalova pobuda. Na drugi strani pa so bili Gorenjci precej nevarni, ko so odvzeli žogo. Tako je v 42. minuti poskus Majcna za las zletel preko vrat. Zavrč je večjo posest žoge kronal v 43. minuti, ko je po lepi podaji Matjašiča izid znižal kapetan Kelenc in tako vlil nekaj upanja privržencem belih - 2:1. Gostujoča vrsta bi lahko izid poravnala že v naslednjem napadu, ko je imela na voljo prosti strel iz 20 metrov, a je Kelenc ob pomoči domačega živega zidu za las zgrešil. Neprepričljivo tudi v nadaljevanju Štajerci so bili kljub zaostanku v 2. polčasu še naprej neprepričljivi, tega dejstva pa ni spremenila niti menjava ob polčasu, ko je Brlečica zamenjal Dugolin. V 63. minuti je Težak lepo prodrl po levi lepo, podal do Kokola, ki je v nadaljevanju zaigral precej bližje nasprotnikovim vratom, toda njegov strel iz bližine je Pelko ukrotil. Gostje so vendarle postajali vse nevarnejši, povsem so zago-spodarili na igrišču, toda domačini so se fanatično brani- li, njihova trdna obramba pa ni popustila. Nasprotno, v 73. minuti je bilo vsega konec, saj je Triglav povedel s 3:1. Po podaji Šmita iz desne je Fink zaplaval v prazno, visoki Redžic pa je z glavo žogo spravil v prazna vrata. V naslednji minuti je na drugi strani poskušal Fuček, toda njegov strel z desne po tleh je zgrešil cilj. V 77. minuti se je lepa priložnost ponudila Kokolu, toda Pelko je bil spet uspešnejši. V 83. minuti je bil pri domačih izključen rezervist Grvala, toda tudi tega »darila« gostje niso izkoristili niti za zmanjšanje izida. Priložnosti za to je bilo še kar nekaj, najlepši pa sta zapravila Kresinger in Božak, toda nedelja enostavno ni bila dan Zavrča. Tako je ostalo pri zasluženem slavju Triglava, ki tako lahko spet povsem realno sanja o obstanku. Zavrč bo moral na prihodnjih preizkušnjah pokazati bistveno več, če bo hotel uresničiti smele načrte kluba. Naslednji tekmec se ne zdi ravno najprimernejši za kaj takega, saj v Zavrč v petek prihaja Gorica, ki je v tej sezoni Zavrč dvakrat ugnala. Tadej Podvršek Foto: Črtomir Goznik Stari in novi glavni trener Zavrča: Viktor Trenevski in Željko Orehovec Triglav - Zavre 3:1 10 Štajerski Šport torek • 11. marca 2014 Rokomet • 1. B SRL (m) V drugem polčasu prejeli le 4 zadetke Drava Ptuj - Mokerc Ig 34:14 (16:10) DRAVA PTUJ: Gerčar, Lesjak 8, Janžekovič 3, Jerenec 2, Čeh 2, Bezjak 2, Maroh 6, Požar 2, Fri-drih 1, Toš 2, Sabo 3, Reisman 1, Žuran, Grm, Šalamun 1, Bračič 1. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so v prvem delu tekmovanja z nepopolno postavo izgubili v go-steh proti Mokercu, tokrat pa so proti istemu tekmecu dokazali, da so veliko boljša ekipa in so zmagali s kar 20 zadetki prednosti. Ptujčani so srečanje začeli rahlo zadržano, tako da so bili igralci iz Iga do 14. minute v minimalnem vodstvu. Največ zaslug za to ima njihov vratar Horvat. Rokometaši Drave so v tem obdobju sicer dobro igrali v obrambi, a so v napadu naredili kakšno napako preveč, kar so gostje znali izkoristiti. V domačih vratih je v prvem delu zelo dobro branil Gerčar, ki je zbral kar 12 obramb. To so znali izkoristiti njegovi soigralci, ki so iz protinapadov dosegali lahke zadetke. Največ jih je dal v sredini polčasa zelo razpoloženi Lesjak, ki je dosegel štiri zaporedne zadetke za vodstvo 9:5. V nadaljevanju so domači rokometaši še bolj aktivno in agresivno zaigrali v obrambi, kar je pomenilo, da so igralci Mokerca sila težko dosegali zadetke, medtem ko je Dravi stekla igra tudi na postavljeno gostujočo obrambo. Izid polčasa 16:10 je v zadnji sekundi z atraktivnim zadetkom dosegel razpoloženi Maroh. V drugem polčasu je trener Uroš Šerbec postavil v vrata Grma, prav tako pa je zamenjal kar nekaj igralcev prve postave in dal priložnost za igro skoraj vsem igralcem. Ti so predvsem dobro igrali obrambo 6-0, ki je delovala na zares visokem nivoju. Roko-metaši Drave so ves čas držali visok ritem igre, ki ga gostje niso mogli slediti, saj so imeli bistveno manjši kader igralcev. Pri gostih sta bila strelsko najbolj razpoložena Šuštaršič s petimi in Gorišek s štirimi zadetki. Popolnoma drugače je bilo v domači vrsti, saj so zadevali vsi rokometaši, ki so stopili na igrišče. V 38. minuti je z zadetkom s sedmih metrov Janžekovič povišal rezultat na Foto: Črtomir Goznik Rokometaši ptujske Drave so s čvrsto obrambo povsem onemogočili goste iz Iga. Na drugi strani so dosegli lepo število zadetkov, Matic Čeh (na fotografiji) je dosegel dva. + 10 (21:11). Trdi obrambni zid so utrujeni gostje le s težavo premagali, hkrati pa je odlično branil tudi Grm, ki je skupno zbral 10 obramb. Po treh zaporednih zadetkih Ma-roha je na semaforju pisalo že 30:13. Kljub visoki prednosti niso popuščali v obrambi, v kateri sta bila najbolj izpostavljena Bračič in Sabo, tako da so gostje v 2. polčasu dosegli le štiri zadetke! To je bila šesta letošnja prvenstvena zmaga Drave, ki so jo dosegli z novimi, belimi dresi. David Breznik Radeče Mik Celje -Moškanjci Gorišnica 28:27 (12:14) MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Škorc, Kramar, M. Bedrač 5, Petek 4, Horvat 2, Firbas 5, Marušič 5, Balčas 2, Preac1, Kovač 3, T. Bedrač. Trener: Sebastjan Oblak. V Radečah so na koncu domačini zmagali in osvojili dve točki, lahko pa bi rekli, da so dve točki izgubili rokometa-ši iz Gorišnice. Ti so odlično pričeli srečanje, saj so v prvih šestih minutah povedli 0:6. Nato so se domačini le pobrali in nekoliko zmanjšali visoko vodstvo gostov. Gostje v nadaljevanju niso igrali tako učinkovito in domačini so v 36. mi- nuti prvič na tekmi izenačili na 16:16 in nato takoj povedli za zadetek. Radečani so do 54. minute vodili za dva zadetka, nato pa se je začel razburljiv zaključek. Gostom je namreč uspelo izenačiti, odločitev o končnem izidu je padla v zadnji minuti. Tine Marušič je z dvema zadetkoma izenačil na 27:27, prav v zadnjih sekundah igre pa je Matic Stegne dosegel zmagoviti zadetek za Radeče in sanj gostov o točki je bilo konec. Domačini so s to zmago prehiteli Gorišniča-ne na lestvici. Šmartno - Velika Nedelja Carrera Optyl 35:25 (17:9) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Klemenčič, Zorec 3, Ka-učič 1, Bombek 6, Hanželič 4, Bezjak 2, Veselko, Prapotnik, Šte-fičar 5, Špindler, Dogša, Lorenčič 1, Cimerman 2, Majcen, Šerod 1. Trener: Bojan Munda. Nedeljčani nikakor ne najdejo poti do zmage in tudi po gostovanju v Šmartnem ostajajo pri samo eni zmagi na zadnjem mestu. Njihovi tekmeci se sicer ne oddaljujejo preveč, saj tudi oni doživljajo poraze. Tako je bilo tudi tokrat, ko so Nedeljčani gladko izgubili v Šmartnem. Torej pri roko-metaših iz Velike Nedelje ni nič novega, nič takšnega, kar bi lahko presenetilo njihove navijače. Domačini so v prvem polčasu igrali dobro, tako da potem niso imeli nobenih težav glede končne zmage. Njihovo vodstvo po prvem delu igre je bilo osem zadetkov. Pričakoval se je mogoče še zadnji naskok gostov, ki pa so v nadaljevanju povsem popustili in domačini so z lahkoto prišli do novih dveh točk. Kaj lahko Nedeljčani še naredijo v zadnjih sedmih krogih, je sedaj veliko vprašanje. Izgubljenega je mnogo, vendar nič dokončnega. »Le« zmage bodo potrebne ... Danilo Klajnšek 1. B SRL (m) REZULTATI 15. KROGA: Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišnica 28:27, Slovenj Gradec -Damahaus Cerklje 23:23, Drava Ptuj - Mokerc Ig 34:14, Grosuplje - Dol TKI Hrastnik 26:30, Loka 2012 - Dobova 29:18, Šmartno - Velika Nedelja Carrera Optyl 35:25. 1. SLOVENJ GRADEC 15 13 1 1 27 2. LOKA 2012 15 12 0 3 24 3. DOBOVA 15 10 0 5 20 4. ŠMARTNO 15 9 1 6 19 5. DAMA. CERKLJE 15 8 2 5 18 6. DOL TKI HRASTNIK 15 8 1 6 17 7. DRAVA 15 6 2 7 14 8. RADEČE CELJE 15 6 1 8 13 9. MOŠKANJCI - GOR. 15 6 1 8 13 10. MOKERC IG 15 4 0 11 8 11. GROSUPLJE 15 2 1 12 5 12. V. NEDELJA C. O. 15 1 0 14 2 Kegljanje • 1. B SRL (ž), 3. SKL vzhod (m) Ženski del ekipe ne more više, moški del se še bori Do konca tekmovanj v ke-gljaških ligah sta ostala še dva kroga. Dekleta so tokrat dosegla visoko zmago proti tekmicam iz Šoštanja, a kljub temu ostala na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice. Zaostanek za najbližjo ekipo pred njimi je 5 točk, zato Ptujčanke nimajo več možnosti napredovanja. Po enem letu igranja na tem nivoju bo to pomenilo ponoven izpad v 2. ligo. Tudi fantom ne gre najbolje. Tokrat so gladko in visoko izgubili s kegljači iz Ruš. Edino točko za domače je dosegel Dušan Murko. Moški del ekipe čaka v zadnjih krogih težko delo v borbi za obstanek. 1. B SKL (ž) REZULTATI 16. KROGA: Izola - Trebnje 4:4, Mas Tech - Celje II. 3:5 Radenska - Miklavž 2:6, Gorica - Impol 3:5, Drava - Šoštanj 7:1 1. MIKLAVŽ 16 13 0 3 26 2. CELJE II. 16 11 0 5 22 3. IMPOL 16 10 1 5 21 4. IZOLA 16 8 2 6 18 5. RADENSKA 16 8 1 7 17 6. MAS TECH 16 7 1 8 15 7. TREBNJE 16 7 1 8 15 8. GORICA 16 6 1 9 13 9. DRAVA PTUJ 16 4 0 2 8 10. ŠOŠTANJ 16 2 1 13 5 DRAVA - ŠOŠTANJ 7:1 (2950-2835) KK DRAVA: Plajnšek 480, Krušič 544, Planinc 451, Kolar 450, Kramberger 506, Bombek 519 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 16. KROGA: Drava - Ruše 1:7, Korotan - Pivovarna Laško 6:2, Radenska - Prepolje 6:2, De Vesta - Konjice 6:2, Cer-šak - Slovenj Gradec 7:1 1. DE VESTA 16 11 1 4 23 2. CERŠAK 16 11 0 5 22 3. PIVOVARNA LAŠKO 16 9 0 7 18 4. KONJICE 16 9 0 7 18 5. RUŠE 16 8 0 8 16 6. PREPOLJE 16 7 1 8 15 7. SLOVENJ GRADEC 16 6 2 8 14 8. DRAVA 16 5 2 9 12 9. RADENSKA 16 5 1 10 11 10. KOROTAN 16 5 1 10 11 DRAVA - RUŠE 1:7 (2989-3120) KK DRAVA: Golob 487, Sušanj 485, Murko 553, Čuš 108 - Podgoršek 382, Premzl 475, Čeh 499. Danilo Klajnšek Nogomet • 1. SNL Na treh tekmah se je odločalo v sodnikovem podaljšku V prvem popolnem krogu spomladanskega dela prvenstva so bili doseženi nekateri presenetljivi izidi, kar napoveduje zanimivo prvenstvo tudi v nadaljevanju. Korak pred vsemi so še vedno Mariborčani, ki so tokrat v sodnikovem podaljšku rešili točko na domačem igrišču proti Koprčanom. Varovanci Rodolfa Vanolija so še enkrat dokazali, da znajo igrati na rezultat. Na derbiju so bili dvakrat v vodstvu, a so vijoličasti pred več kot 5000 igralci vedno našli način za izenačenje. Fajič je zadel še na drugi zaporedni tekmi, pri gostih pa je bil že na prvi tekmi uspešen Jaka Štromajer (pred leti je v 1. ligi igral tudi za Dravo). Med strelce se je vpisal tudi nekdanji član Aluminija Matej Pučko. Na Areni Petrol je bil na sporedu sosedski derbi Celjanov in Velenjčanov. Najbolj razburljiv del tekme je bil med 53. in 58. minuto, ko so bili v petih minutah doseženi kar trije zadetki. Daljšo so potegnili varovanci Jerneja Javornika, ki sta jih v vodstvu 0:2 popeljala Ivan Firer in Leon Črnčič (oba sta igrala v Kidričevem). Veteran Sebastjan Gobec je uspel le omiliti poraz svoje ekipe ... Zelo razburljivo je bilo tudi v Novi Gorici, kjer so se domačini že v začetku tekme znašli v domala izgubljenem položaju: ostali so brez izključenega igralca, ob tem pa so gostje zadeli z 11-metrovke. Varovanci Luigija Apollonija pa so v nadaljevanju uspeli parirati številčno močnejšim gostom: najprej so hitro izenačili, nato pa bili še nekajkrat blizu drugemu zadetku. V dramatičnem zaključku so imeli gostje priložnost za popoln izkupiček, a Parker v sodnikovem podaljšku ni zadel z druge 11-metrovke na tekmi (Cordaz je njegov strel ubranil). Drugi del prvenstva sta odlično začeli ekipi iz začelja, Krka in Triglav. Novomeščani so v gosteh pred praznimi tribunami Stožic ugnali Olimpijo. Edini gol na tekmi je v sodnikovem podaljšku dosegel rezervist Marin Perič, ki ga je Adnan Zildžovič poslal na igrišče nekaj minut pred tem . Tekma v Kranju je podrobno opisana v svojem sestavku, bleda predstava pa je s trenerske klopi Zavrča »odnesla« Viktorja Trenevskega. Jože Mohorič Nogomet • Reprezentanca Matic Vrbanec dvakrat zadel v dresu reprezentance U-19 Matic Vrbanec (modri dres) se je z dvema doseženima zadetkoma zelo izkazal na tekmi z vrstniki iz Avstrije. Slovenska mladinska reprezentanca se je v sredo v Radomljah merila z vrstniki iz Avstrije, ki so odlično nastopali na lanskem svetovnem prvenstvu. Gostje so slavili z rezultatom 2:3 (0:2). Oba zadetka je za slovensko reprezentanco dosegel Matic Vrbanec, nogometaš Aluminija, ki je bil najbolj izstopajoč posameznik domače ekipe. Ob njem je selektor Primož Gliha iz Aluminija vpoklical še Klemna Pucka in Luka Janžekoviča. SLOVENIJA - AVSTRIJA 2:3 (0:2) STRELCI: Vrbanec 54., 58. Dorta 1., Ripic 40., 55. SLOVENIJA: Janžekovič, Vrba-nec, Pucko (vsi Aluminij), Poto- kar (Bela krajina), Vokič (Bravo), Primc, Zupanc, Ožbolt, Kumer (vsi Domžale), Jugovar, Gajič (oba Interblock), Mršič, Krivičič (oba Koper), Lorbek (Maribor), Adamič (Olimpija), Kramer (Simer Šam-pion), Poljanec (Triglav), Sorčan (Chievo). Selektor: Primož Gliha JM AL d.o.o. I telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIK0V IN HIDRANTNEGA OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o„ Tovarniška cesta 10, Kidričevo torek • 11. marca 2014 Šport, šport mladih Štajerski 11 Plezanje • Vzhodna liga Na Ptuju nastopilo 242 plezalcev in plezalk Foto: Črtomir Goznik Mladi plezalci in plezalke so v športni dvorani Gimnazije Ptuj nastopili v dveh smereh; postavil jih je Erih Obrez. Tekmovanje Vzhodne lige v težavnostnem plezanju je v zadnjih letih pravi hit za mlade plezalce in plezalke. Na drugi letošnji tekmi, ki jo je v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj organiziral Plezalni klub 6b iz Ptuja, je v smeri »lezlo« kar 242 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 slovenskih klubov. Domači klub je imel prijavljenih 21 mladih plezalcev in plezalk. Tekmovalci so bili razdeljeni v pet starostnih kategorij: mlajši cicibani / cicibanke, starejši cicibani / cicibanke, mlajši dečki / deklice, starejši dečki / deklice in kadeti / ka-detinje. Postavljavec smeri je bil Erih Obrez, ki je pripravil dve zelo selektivni smeri, na katerih so odločali različni elementi, kot so plezalno znanje, tehnika, moč, vzdržljivost v smeri . .. Tekmovalci so bili glede na rezultate razvrščeni v dve skupini. V absolutni skupini so bili razvrščeni vsi tekmovalci znotraj kategorije, v B-skupini pa so bili tekmovalci brez licence državnega prvenstva. Pri najstarejših plezalcih pri kadetih letnikov 1997/98 je bilo daleč najmanj prijavljenih, saj je skupno nastopilo le deset plezalcev in plezalk. Največ sta pokazala Mitja Majcenovič (PK Rogaška Slatina) in Klara Jovan (ŠAO Velenje). Zanimivejše je bilo tekmovanje pri starejših dečkih / deklicah letnikov 1999/2000. Pri fantih je bil z višinama 27- in 26- najboljši Aljaž Motoh (Posavski AK), medtem ko je pri deklicah zmagala z višinama 26- in 28-Alja Zalar (ŠPO ŠD Celje). Zelo dobro se je pri starejših deklicah odrezala tudi članica PK Plezalni klub 6b Ptuj: Nika Bratušek, Luka Čeh, Marko Čeh, Tibor Čuš, Tilen Čuš, Veronika Čuš, Neja Draškovič, Lovro Golob, Jernej Hozjan, Tine Jakomini, Iris Kristofič, Vid Mikulec, Zarja Moge, Stela Muršec, Iva Prša Berič, Sergej Skaza, Mojca Šeru-ga, Žanin Vidovič, Gašper Vrtačnik, Špela Vrtačnik, Eva Žnidarič 6b iz Ptuja Špela Vrtačnik, ki je z višinama 14 in 16 osvojila 7. mesto. Pri mlajših dečkih letnikov 2001/02 je nastopilo 28 tekmovalcev, zmage pa sta se veselila Nik Golej (PK Laško) in Žiga Zajc (PK Ascendo Grosuplje), ki sta oba prišla do vrha druge smeri. Najboljša mlajša deklica je bila Lučka Rakovec (ŠPO ŠD Rašica), ki je tudi dosegla vrh prve smeri, medtem ko je bila najboljša ptujska plezalka v tej kategoriji Neja Draškovič dvajseta. Številčno najbolje zastopani sta bili kategoriji starejših cicibanov / cicibank, letnikov 2003/04, saj se je v smer podalo skupno kar 36 dečkov in 41 deklic. Največ je v smeri pri fantih pokazal Grega Verbuč (ŠPS PD Mozirje), ki je prišel do vrha prve smeri, pri deklicah pa Ema Seliškar (AK Slovenska Bistrica), ki je za njeno starost plezala izredno dobro. Na 16. mestu je bila najboljša plezalka PK 6b iz Ptuja Stela Muršec. V najmlajši kategoriji mlajši cicibani / cicibanke letnik 2005/06 sta bila najboljša Aljaž Majdič (ŠD Pajki) in Ema Kordež (AK Ravne). Najboljša domača plezalca sta osvojila 18. mesti, to sta Tine Jakomini in Iva Prša Derič. Po celodnevnem plezalnem živžavu je predsednik PK 6b iz Ptuja Jernej Terbuc podal oceno tekmovanja: »Udeležba na Ptuju je vsako leto zelo visoka in tudi letos je bilo tako. Ta udeležba nas zares preseneča, saj kaže, da v Sloveniji vlada veliko zanimanje za športno plezanje. Tako je v zadnjih letih tudi na Ptuju, zato smo imeli tokrat 21 tekmovalcev. Ti so se solidno odrezali, tako da so nekateri najboljši nekje na sredini uvrščenih v svojih starostnih skupinah.« Skozi ves dan so se z organizacijo tekme Vzhodne lige zares izkazali člani domačega kluba, ki so si v zadnjih letih že nabrali veliko izkušenj pri izvedbi plezalnih tekem za najmlajše. To je bila druga izmed petih tekem Vzhodne lige, naslednje bodo še v Radljah ob Dravi, Vojniku in Trbovljah. David Breznik Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Do zmage v Celju po petih dolgih nizih Celje - ZOK AC Prstec Ptuj 2:3 (23, -16, 25, -24, -11) ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pu- klavec, Cvirn, Intihar, Radivoj, Miličevic M., Seničar, Horvat, T. Miličevic, Emeršič, Vodopivec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana Favorizirana ekipa Ptuja se je morala na gostovanju v Celju zelo potruditi za novo zmago, ki jo je na koncu dosegla po petih odigranih nizih. Igralke AC Prstec so imele veliko priložnosti, da bi prej končale tekmo, a so se domačinke izkazale z nepopustlji-vostjo, ki jim je tudi prinesla dva niza. Celjanke so tokrat prikazale bistveno boljšo predstavo kot na prvi tekmi na Ptuju in so igrale skorajda brez večjih napak v igri. Prvi niz je bil tako ves čas točkovno izenačen. Gostje so naredile preveč napak, da bi ga dobile, zato je na koncu pripadel Celjankam s 25:23. V drugem nizu so Ptujčanke dvignile nivo svoje igre, odločilno prednost pa so si priigrale s serijo izrednih servisov Tine Miličevic. Tako so povedle s 7:13 in prednost zanesljivo zadržale. Tudi tretji niz je bil do konca v rokah ŽOK AC Prstec, saj so gostje vodile 16:19, 17:22 in celo 19:23. A pike na i niso postavile, oz. so domačinke dobro blokirale in 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 17. KROGA: Ce- lje - AC Prstec Ptuj 2:3, Murska Sobota - Mislinja 3:0, Mozirje - Prevalje 1:3, Kajuh Soštanj -Kostman Slovenj Gradec 1:3, Benedikt - Swatycomet Zreče 3:1 1. PREVALJE 17 15 2 44 2. KOSTMAN SL. GRADEC 17 15 2 44 3. AC PRSTEC PTUJ 17 14 3 39 4. KAJUH ŠOŠTAJ 17 10 7 31 5. CELJE 17 8 9 24 6. BENEDIKT 17 7 10 24 7. MOZIRJE 17 6 11 17 8. SWATYCOMET ZREČE 17 5 12 16 9. MURSKA SOBOTA 17 4 13 12 10. MISLINJA 17 4 1 4 Foto: Črtomir Goznik Tina Miličevič je s servisi prispevala precej točk. igrale v polju. Ptujčanke so v odločilnem trenutku ponovno naredile nekaj napak, kar je pomenilo preobrat in prednost za Celjanke. Rezultatska izenačenost se je nadaljevala tudi v četrtem nizu, v katerem so bile ptujske igralke ves čas v prednosti. Tokrat so imele skozi celotno tekmo težave z zaključki akcij, a so kljub slabšim zaključkom s 24:26 do- bile četrti niz. V odbojkarski loteriji petega niza varovanke trenerke Loredane niso pustile borbenim domačinkam nobenih možnosti za zmago. Ves čas so vodile, s svojo hrabrostjo je presenetila mlada Horvatova, ki je v odločilnem delu servirala as in tudi odlično končala eno od akcij. Zmagovalno točko za zmago 11:15 je dosegla Tina Miličevic, kar je pomenilo, da je ŽOK AC Pr-stec slavil minimalno zmago 2:3. To je bila predzadnja tekma rednega dela tekmovanja v 2. ligi vzhod. Za dobre predstave v tej sezoni lahko ptujski ekipi v živo zaploskate ta petek, ko bodo ob 1930 v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrale proti Murski Soboti. David Breznik Namizni tenis • 1. in 2. SNTL (m, ž) Ptujčanke izgubile derbi in osvojile 2. mesto 1. SNTL (m) REZULTATI 15. KROGA: Kema II. - Mengeš 5:1, Lektrika - Olimpija 5:1, Ptuj - Krka 0:5, Zavarovalnica Maribor - Tempo Velenje 5:0, Ilirija - Kema I. 1:5 1. KRKA 15 13 2 26 2. ZAVARAVALNICA MARIBOR15 13 2 26 3. KEMA PUCONCI I. 15 13 2 26 4. LEKTRIKA 15 10 5 20 5. TEMPO 15 7 8 14 6. I LIRIJA 15 7 8 14 7. MENGEŠ 15 5 10 10 8. KEMA II. 15 5 10 10 9. OLIMPIJA 15 2 13 4 10. PTUJ 15 0 15 0 PTUJ - KRKA I. 0:5 Šegula - Novak 1:3, Drčič -Slatinšek 0:3, Masten Toplak - Jorgič 0:3, Drčič - Novak 0:3, Šegula - Jorgič 0:3. 2. SNTL (m) STERNMATIK CIRKOVCE -KAJUH SLOVAN 5:2 Koban - Novak 1:3, Piljak -Najdič 3:1, Krušič - Peperko 3:1, Piljak - Novak 3:1, Koban - Peperko 0:3, Krušič - Najdič 3:1, Piljak - Peperko 3:0. V edinem srečanju 8. kroga so igralci Šternmatika Cirkov-ce po pričakovanjih premagali goste iz Ljubljane, ki so se predstavili kot dokaj čvrsta ekipa. Srečanje so začeli z zmago, vendar so domačini hitro izenačili in povedli. Gostje so še enkrat zapretili pri znižanju rezultata na 3:2, a sta Krušič in Piljak z zmagama dvoboj nato hitro zaključila. Cirkovčanom sta v tem krogu »ustrezala« presenetljiva poraza Arrigonija in Sobote, s čimer so še povečali prednost pred tema najbližjima zasledovalcema. Maša Harkai, Anja Bezjak in Katja Krajnc so osvojile končno 2. mesto v 2. ženski ligi. REZULTATI 8. KROGA: Ster-nmatik Cirkovce - Kajuh Slovan 5:2, Sobota - Melamin 5:0, Muta - Krka II. 4:5, Križe - Ar-rigoni 5:3, PPK Rakek - Gorica 5:1, Mura - Melamin 5:2, Sobota - Krka II. 1:5, PPK Rakek -Arrigoni 0:5, Križe - Gorica 4:5 1. STERNMATIK CIRKOVCE 14 13 1 26 2. ARRIGONI 14 11 3 22 3. SOBOTA 14 10 0 20 4. KAJUH SLOVAN 14 8 6 16 5. MUTA 14 8 6 14 6. KRKA II. 15 7 8 14 7. PPK RAKEK 15 6 9 12 8. MELAMIN 15 4 11 8 9. KRIŽE 15 4 11 8 10. GORICA 14 1 13 2 2. SNTL (ž) REZULTATI 6. KROGA: Ljubljana - Ptuj 0:5, Logatec II -Ptuj 5:3, Križe - Preserje 5:1, Logatec II - Ljutomer 5:4, Ljubljana - Ljutomer 0:5. 1. LOGATEC II 10 10 0 20 2. PTUJ 10 8 2 16 3. KRIŽE 10 5 5 10 4. LJUTOMER 10 5 5 10 5. PRESERJE 10 1 9 2 6. LJUBLJANA 10 1 9 2 LJUBLJANA - PTUJ 0:5 Neža Breskvar - Katja Krajnc 0:3, Amela Štulanovič - Maša Harkai 0:3, Tjaša Udovič - Anja Bezjak 0:3, Amela Štulanovič -Katja Krajnc 0:3, Neža Breskvar - Anja Bezjak 0:3. LOGATEC II - PTUJ 5:3 Tjaša Mihevc - Katja Krajnc 3:1, Neža Vindiš - Maša Harkai 1:3, Pija Mihevc - Anja Bezjak 3:0, Hana Rožmanc - Katja Krajnc 0:3, Tjaša Mihevc - Anja Bezjak 3:1, Pija Mihevc - Maša Harkai 3:2, Hana Rožmanc -Anja Bezjak 0:3, Pija Mihevc -Katja Krajnc 3:2. Ptujčanke so v soboto odigrale še zadnji tekmi sezone v 2. ligi. Najprej so dopoldan v prestolnici prepričljivo ugnale ekipo Ljubljane, popoldan pa so v Logatcu igrale tekmo za vrh lestvice. Derbi med vo- dilnima ekipama lige je povsem upravičil pričakovanja, saj so gledalci videli izenačene in razburljive dvoboje. Domačinke so imele tokrat v svojih vrstah razpoloženi sestri Mihevc (16-letno Tjašo in 13-letna Pijo), ki sta brez izgubljenega dvoboja osvojili vse točke. Glavno delo je opravila mlajša Pija, ki je ugnala vse tri Ptujčanke. Odločilna sta bila njena zadnja dvoboja, ko je s 3:2 ugnala Mašo Harkai, nato pa z enakim izidom še vrstnico Katjo Krajnc. Ptujčanke so tako prvenstvo končale na 2. mestu, edina poraza pa so doživele prav proti ekipi Logatec II. DK, JM 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 11. marca 2014 Kikboks • Zabok Open 2014 Janžekovič proglašen za najboljšega borca Tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož nadaljujejo priprave na državno prvenstvo. To soboto, 8. marca, so se udeležili turnirja v bližnjem Zaboku na Hrvaškem. V tem kraju je bil turnir organiziran prvič, sodelovalo pa je 337 tekmovalcev iz 27 klubov. Na tekmovanje so Ptuj-čani peljali 13 tekmovalcev, ki so bili v večini prijavljeni v dve kategoriji in so vsi tekmovali v point fightingu. Edini član KBV Ormož je bil Nejc Korotaj. Ptujčani so osvojili sedem prvih, tri druga in tri tretja mesta, Korotaj pa dve tretji mesti. Prvo mesto so osvojili: Anej Pivec (ml. kadeti do 10 let nad 35 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 42 kg), Patrik Šulek (st. kadeti do 57 kg), Gašper Mlakar Valentin (st.kadeti do 69 kg), Filip Janžekovič (člani do 74 kg) in Vito Čurin (mladinci do 79 kg in člani do 84 kg). Drugo mesto so osvojili: Tilen Repina (ml. kadeti do 10 let do 32 kg), Nejc Popo-šek (st. kadeti do 57 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 55 kg). Tretjo mesto so osvojili: Skupina tekmovalcev in trenerjev iz Ptuja in Ormoža Foto: Franc Slodnjak Niko Ritlop (st. kadeti nad 47 kg), Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 69 kg), Dejan Duh (ml. kadeti do 47 kg). Član Kluba borilnih veščin Ormož Nejc Korotaj pa je osvojil 3. mesto med ml. kadeti do 42 kg in med ml. kadeti do 47 kg. Za najboljšega tekmoval- ca turnirja med člani je bil proglašen Filip Janžekovič, med starejšimi kadeti pa Gašper Mlakar Valentin, kar je še dodatno priznanje za ptujske tekmovalce. Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ormoža in Ptuja: mednarodna sodnica Tončka Kaluža, mednarodni sodnik Edvard Štegar in državni sodnik Aleš Skledar. Konec tedna Ptujčani potujejo na zadnji test pred DP, in sicer na mednarodno tekmovanje v Sarajevo. Nato jih 22. marca čaka 1. turnir za državno prvenstvo v Zagorju ob Savi. Franc Slodnjak Nogomet • Prijateljske tekme ALUMINIJ - ZARICA 2:0 (1:0) STRELCA: Topolovec (26.), Vindiš (58.) ALUMINIJ: Murko, Rešek, Topolovec, Bingo, A. Medved, Drevenšek, Kozar, K. Medved, Jovanovič, Petek. Igrali so še: Lonzarič, Cesar, Vindiš, Letonja, Vrbanec, Panikvar, Podbrežnik. Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali še zadnje pripravljalno srečanje pred začetkom prvenstva, ki se začne konec tedna (Kidričani bodo gostovali pri vodeči ekipi Doba). Domači trener je ponudil priložnost za igranje vsem igralcem, na katere računa v tem delu prvenstva. Vreme je bilo naklonjeno dobri nogometni predstavi, saj je bil dan prijetno marčevsko topel. Domačini so bili boljši tekmec in so v vsakem polčasu dosegli po en zadetek. Gostje so odigrali solidno; vodi jih znani trener Janez Zupančič, svoje vrste pa so okrepili še s Petrom Stojničem, ki se je po sedmih letih vrnil v domači klub. Tudi gostje so imeli nekaj priložnosti, ki pa niso bile tako izrazite kot tiste od domačinov. Mirno lahko zapišemo, da je domačinom v pripravljalnem obdobju uspelo doseči vse tisto, kar so načrtovali in lahko mirno pričakujejo start v prvenstvo. V spomladanskem delu bo sicer manj tekem kot v jesenskem, zato bo vsaka še toliko pomembnejša. NŠ DRAVA PTUJ - FARMTECH VERŽEJ 2:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Droždek (60.), 2:0 Osterc (69.), 2:1 Vinkovič (85.) NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Než-mah, Javornik, Da. Krajnc, Kirič, Ljubec, Droždek, Nikollaj, Lo-vrec, Antolič, Kočar. Igrali so še: Kajzer, Lugonjič, Osterc, Bela, Jaušovec, Koren, Letonja. Trener: Franc Fridl. _ ■ ir 1 _p .. - "--. ' Foto: Črtomir Goznik Nogometaši NŠ Drava Ptuj (v modrem dresu Droždek) so ugnali drugoligaško ekipo iz Veržeja. Na Mestnem stadionu na Ptuju je bila v soboto prijateljska tekma med člansko ekipo Drave in veržejskim Framte-chom, ki so jo domači dobili z 2:1. Ekipa iz Veržeja je s to tekmo opravila generalko pred pričetkom tekmovanja v 2. ligi. Ta jim ni uspela, na drugi strani pa so ptujski nogometaši v teh pripravah odigrali najboljšo tekmo. To velja iz tekaškega vidika, iz borbenosti in kombinatorike. Ta jim je skozi celotno tekmo prinesla nekaj priložnosti, ki so jih imeli tudi gostje, ki so v prvem polčasu precej pritiskali na nepopolno domačo obrambno linijo. Kljub lepim priložnostim na obeh straneh se je prvi polčas končal brez zadetkov. Drava je dva dosegla v nadaljevanju iz dveh protinapadov, ko sta bila uspešna Droždek in Osterc. Za goste je v končnici tekme zadel Vinkovič, medtem ko je bil njihov najboljši posameznik Hotič. Ptujčani bodo konec tedna odigrali še zadnjo pripravljalno prijateljsko tekmo proti Hajdini. PODVINCI BETONARNA KUHAR - ODRANCI 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Požegar, 2:0 D. Brumen. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Kocen, K. Brumen, Mari-nič, Lah, Rumež, Belšak, Kuser-banj, Šenetlija, Požegar, Frangež, Murat. Igrali so še: Vesenjak, D. Brumen, Topolovec, Leben, Pal. Trener: Miran Ljubec. Nogometaši iz Podvincev so pred svojimi navijači gostili tretje ligaša iz Odrancev in ga z dobro igro ugnali 2:0. Domačini so bili veliko boljši tekmec: hitro so dosegli vodeči zadetek, ob tem pa imeli še nekaj priložnosti. Svojo premoč so kronali v drugem polčasu, ko so z drugim zadetkom potrdili zmago. AVTO RAJH LJUTOMER -STOJNCI 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Buzeti (15.), 2:0 Ciglarič (50.), 2:1 Janžekovič (75. Iz 11-m). AVTO RAJH LJUTOMER: Kuz-ma, Piberčnik, Rakovec, Mun-da, Žinko, Kocuvan, Šnajder, Buzeti, Kardinar, Panič, Ciglarič. Igrali so še: Mlinarič, Kristl, Bertalanič, Novak, Podgorelec, Rajh, Semenič. Trener: Boštjan Zemljič. STOJNCI: Ladič, Janžekovič, Priher, Petrovič, Kokot, Mezna-rič, Vinkovič, Veselič, Roškar, Zorko, Horvat. Igrali so še: Geč, Zupanič, Gavez. Trener: Matjaž Korez. V pripravah za nadaljevanja prvenstva v 3. SNL (22. 3.) so Ljutomerčani prvič zaigrali na domačem igrišču in proti Stojn-cem, članu super lige MNZ Ptuj, prikazali dopadljivo igro ter zasluženo zmagali. V obdobju, ko so gostitelji nastopili v trenutno najmočnejši sestavi (manjkala sta lažje poškodovana Slana in Brumen), so prevladovali in dosegli tudi dva zadetka. Končnica je pripadla gostom, ki so po kazenskem strelu poraz ublažili. DK, DB, NŠ Nogomet • Turnir U-9 Aluminij prvi v Račah Mladi nogometaši Aluminija so se udeležili močnega turnirja v Račah. Ekipe so bile razdeljene v tri predtekmovalne skupine. Kidričani so v svoji skupni dosegli tri zmage, in sicer so po vrsti ugnali Miklavž II. (4:0), Maribor - Tabor (3:0) in Rogozo (4:0). V nadaljevanje sta se uvrstila po dve prvouvrščeni ekipi iz skupine, zmagovalci pa nato v finale. Kidričani so na celotnem turnirju prejeli le en zadetek, dosegli pa 16 in osvojili 1. mesto. REZULTATI: polfinale: Aluminij - Rače I. 2:0, Mura - Rače II. 1:0, Miklavž I. - Maribor Tabor 1:0; finale: Miklavž - Mura 1:0, Aluminij - Miklavž 0:0, Aluminij - Mura 3:1. KONČNI VRSTNI RED: 1. Aluminij, 2. NK Miklavž, 3. NK Mura ALUMINIJ U-9: Nejc Pesek, Domen Zajšek, Alen Ahec, Vid Koderman, Tibor Knaus, Vid Ko-vačec, Nejc Medved, Nino Milič, Žan Vidovič. Trener: Damjan Metličar. Danilo Klajnšek Ekipa Aluminija U-9 z zmagovalnim pokalom turnirja v Račah. Šolski šport • Šah Ekipno področno^ tekmovanje za OŠ Na Ptuju je 19. 2. potekalo ekipno področno tekmovanje v šahu za osnovnošolske ekipe. V kategoriji do 12. leta starosti je pri učenkah slavila OŠ Gorišnica 1 pred OŠ Ljudski vrt 1 in OŠ Gorišnica 2. Pri učencih je v tej starostni kategoriji slavi- la prva ekipa OŠ Poljčane, pred OŠ Žetale in OŠ Ljudski vrt 1. Pri deklicah do 15. leta so naslov področnih prvakinj osvojile učenke OŠ Gorišnica pred OŠ Gustava Šiliha iz Laporja in OŠ Anice Černejeve iz Makol. Pri starejših učencih so zmagali mladi šahisti iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica pred OŠ Poljčane in OŠ Hajdina. tp Najboljše šahovske ekipe med mlajšimi učenkami osnovnih šol DP v pospešenem šahu Po DP v standardnem šahu je bilo na Otočcu še 15. državno prvenstvo v pospešenem šahu. Na njem je nastopila večina udeležencev rednega državnega prvenstva, ki se jim je pridružilo še nekaj novih igralcev, skupaj jih je nastopilo 268. Med njimi so bili tudi štirje učenci OŠ Žetale, ki redno obiskujejo šahovsko šolo ŠD Ptuj. Za njih je bilo to prvo državno prvenstvo, zato so se razveselili vsake osvojene točke ali remija. Najboljša med njimi je bila Amalija Sok v konkurenci deklet do 12 let s 4 točkami, pri fantih do 12 let je Nejc Bu-tolen osvojil 3,5 točke, Jernej Kos 2, v konkurenci fantov do 14 let Žiga Polajžar prav tako 2 točki. SR torek • 11. marca 2014 Reportaža, kronika ŠtajerskiTEBHlK 13 Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (9. del) Na valovih časa Katalonija Končno spet ob Sredozemski obali, morju in sladoledu. Sva v rimskem mestecu Tarragon s prekrasnimi ostanki te mogočne civilizacije. V tistih gladiatorskih časih je mesto nosilo ime Tarraco. Bogata zgodovina daje celotni pokrajini bohotni pečat, nenaz-danje so pred Rimljani tod hodili Iberci in za njimi tudi mogočni Kartežani. Leta 27 pred našim štetjem mogočni Augustus Tarraco imenuje za prestolnico vseh iberskih provinc, kar je domala zaobjelo celotno Španijo. V zlatih rimskih časih je mesto štelo več kot dvesto tisoč prebivalcev, danes le dobrih sto štirideset tisoč. Leta 714 našega štetja svoj barbarsko umetniški pohod, s katerim smo se srečali že v Aragoniji, začenjajo Muslimani, dasiravno njih ostankov skorajda ne srečamo. Prijeten hotelček le streljaj od mestnega vrveža. Katalonsko obarvane sobe zagotavljajo prijetno dopustovanje ob lepi peščeni plaži. Ozke ceste nasičene z nepravilno parkiranimi avtomobili na precejšnji strmini zahtevajo vrline dobrega izmikanja. Vendarle prispeva do mestnega središča in famoznih rimskih ostankov. Številni napisi opozarjajo prišleke na mogočen rimski amfiteater v primežu fantastičnega pogleda na Sredozemlje. Ob koncu mesta, ki sicer leži na rahli vzpetini, ko se pogled že ustavi v morju, naju izza bujnega borovega gozdička pozdravi mogočen rimski spomenik. Spomin na akvadukt v neposredni bližini in pogled na amfiteater ponovno vzbudita spoštovanje do rimske arhitekturne dovršenosti. Stojim ob kamniti ograji. Vročina precej udarja, otroški vrisk z bližnje plaže. Začudeno gledam ta amfitea-ter in premišljujem o vročinski bolezni, saj več kot očitno imam halucinacije. Popijem vodo. Znotraj amfiteatra se pojavlja privid ogromnih temeljev katoliške cerkve. Stopim bližje, obris je vse bolj prisoten. Vidno prepreden hitim v smeri lokalne vodič-ke. »Rimski amfiteater, v tistih časih eden pomembnejših v Evropi, je največje mestno bogastvo, kjer so mogočni in pogumni gladiatorji bili pre-številne bitke, za premnoge tudi kraj zadnjih vdihov sonč-nili žarkov. V areni so se pogosto gladiatorji borili z divjimi Foto: Uroš Zajdela Tudi znamenito volkuljo, sicer simbol Rima, najdemo na ulicah Tarragona. živalmi, ki so bivali v kletkah pod areno,« pripoveduje. Več kot očitno strašansko mogočna zgodovina. »Danes osrednji del prekrivajo temelji rimskokatoliške cerkve, ki so jo zgradili v dvanajstem stoletju z namenom spomina na zgodnje katoliške mučenike,« zaključi. Verjetno niso imeli prostora za gradnjo, a daljnosežni pogledi na vse smeri v kali zatrejo to misel. Mogoče pa so potrebovali opeko za gradnjo, a mi vodička jasno kaže popolnoma drugačno strukturo gradbenega materiala. Nimam več idej, razen krvoločno katoliško barbarstvo, da v svojem nezavednem pohlepu pograbijo in uničijo vse, kar jim pride pod roko. Pa zakaj je bilo treba uničiti tako pomembno zgodovinsko obeležje? Kot naročeno je v nepsoredni bližini plaža in možnost hlajenja očitno pregrete glave. Za danes dovolj, le še pivo v družbi lokalnih mladcev, ki jim rimski zid predstavlja odlično ogrodje za nogometni gol. Kljub relativno velikemu številu turistov so cene prehrane in pijače zelo sprejemljive. Bil bi presenečen, če Tarragona ne bi oživela v večernih urah. Vrč lokalnega piva, tapasi in glasba izpod rok bližnjega kitarista. Zgodnji zajtrk, skok v morje in že hitim po stopnicah v zgornji rimski del mesta, kjer najdemo ostanke rimskega foruma, izkopanine rimske Torek, 11. marec» Danes goduje Krištof. 638 je umrl jeruzalemski patriarh Sofornij. 1544 se je rodil Torquato Tasso, eden največjih italijanskih pesnikov vseh časov (ep Osvobojeni Jeruzalem, pastirska igra Aminta). 1775 je umrl francoski komediograf opat Claude-Henri de Fusee Voise-non, pisec galantnih komedij, zelo priljubljen pri gledalcih. 1806 se je rodil francoski romantični slikar in grafik Louis Baulanger. 1812 je dobilo špansko kraljestvo med vojno za neodvisnost, ki se je začela proti cesarju Francozov Napoleonu I., prvič liberalno ustavo. 1938 so nemške čete v noči na 12. marec prekoračile avstrijsko mejo. Nacistična Nemčija je čez dva dni razglasila priključitev republike Avstrije. 1941 je ameriški kongres sprejel zakon o posojilu in namenu, ki je dal predsedniku države pravico, da vojaški material proda, prenese, zamenja, posodi ali da v zakup vladi tiste države, katere obramba je po predsednikovem mnenju pomembna za varnost ZDA. marec Foto: Uroš Zajdela Pogled na mogočen rimski amfiteater, znotraj katerega najdemo ostanke katoliške cerkve. Foto: Uroš Zajdela Nekdanji rimski zid iz 3. stoletja lokalnim otrokom predstavlja idelano možnost za igro in igranje nogometa. uličice ter ostanke templjev, posvečene rimskim bogovom Jupitru, Junu in Minervi. Tarragona slovi po prekrasnih ozkih uličicah, našemljenih z mnogimi kavarnicami in trgovinicami. Dobršen del »mladega«, primerjalno z rimskim časom seveda, mestnega jedra zaseda mogočna katedrala na vrhu hriba, ki gospodovalno in nekoliko vzhičeno gleda na svoje podanike. Dlake na roki in lasje na glavi ponovno v bojni položaj ob prebiranju zgodovinskih dejstev katedrale. »Ko so v dvanajstem stoletju začeli graditi cerkev, so sprva porušili rimski tempelj,« piše. Katoliška mogočnost je v Španiji v začetku dvanajstega stoletja uničila vse rimske ostanke in muslimanske arhitekturne dosežke za nesramno izkazovanje svojih mišic, ko bi pa morali učiti ponižnost in medsebojno spoštovanje. Še dobro, da je mati narava del rimskih ostankov prikrila z zemljo in tako dobesedno skrila zgodovino pred kremplji katoliških hijen! Še en skok v morje bo potreben. Dobršen del starega in novega mestnega jedra je obdan z obzidjem in prav poseben je sprehod ob severnem delu le-tega, ki ga obdaja notranji rimski zid iz tretjega stoletja našega časa in zunanji angleški zid iz leta 1709 in časov španske nasledstvene vojne. Prekrasno dnevno potovanje med dvema tako raznolikima obdobjema človeštva v razmaku nekaj deset metrov. Kljub bogati zgodovini pa je vendarle največji pečat za človeštvo v regiji pustil mogočen Gaudi, lahko bi tudi rekli oče umetniške Barcelone. Njegova rojstna vasica Reus je le nekaj kilometrov vožnje v notranjost. Antoni Gaudi se je rodil leta 1852, vendar zanimivo v Reusu ni prav nobene njegove stvaritve, zato pa jih najdemo veliko več v Barceloni. Vredno popoldanskega obiska, čeprav osebno ne maram pravljični arhitekturnih idej, za mnoge mojstra modernizma. Iz Tarragone nadaljujeva vožnjo v smeri Barcelone in Costa Brave, kjer se bova predala turističnim užitkom, nato pa z ladjo na Mallorco. Konec Sreda, 12. Danes goduje Gregor. 1365 je vojvoda Rudolf IV. podpisal ustanovno listino dunajske univerze. 1912 je ameriški kapitan Albert Berry opravil prvi skok s padalom iz letala. 1930 je odšel indijski bojevnik za neodvisnost Mahatma Gandhi s skupino najzvestejših privržencev na solni pohod. 1938 je nemška vojska zasedla Avstrijo. 1945 je v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen umrla Ana Frank, deklica, ki se je med okupacijo Nizozemske z družino skrivala na podstrešju in med tem pisala dnevnik. 2001 so princ Aleksander Karadordevič in člani njegove družine dobili listine o vrnitvi jugoslovanskega državljanstva. 2003 sta ostrostrelca iz vladne palače na Nemanjevi ulici ubila 51-letnega srbskega premiera Zorana Bindiča. Četrtek, 13. marec» Danes goduje Kristina. 1781 je nemški opazovalec zvezd William Herschel odkril planet Uran. 1928 je pri Los Angelesu v ZDA popustil velikanski jez. Umrlo je 400 ljudi. 1969 je začela veljati konvencija o odpravi vseh razlik rasnega razlikovanja. 1979 so države Evropske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto eku, ki je sčasoma postala današnji evro. 1990 so v SZ odpravili z ustavo določeno vodilno vlogo Komunistične partije. 2001 so potrdili v Franciji prvi primer slinavke in parkljevke v Evropi. Petek, 14. marec Danes goduje Matilda. 1804 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss starejši, ki je skladal predvsem polke in koračnice. 1823 se je rodil francoski pesnik Theodore Banville. 1835 se je rodil italijanski astronom in senator Giovanni Virginio Schia- parelli, ki je s poročili o skupinah ravnih črt na Marsu povzročil ugibanje o morebitnem obstoju življenja na tem planetu. 1847 se je rodil brazilski romantični pesnik Antonio de Castro Alves, ki so mu zaradi naklonjenosti abolicionizmu nadeli vzdevek Pesnik sužnjev. 1854 se je rodil nemški bakteriolog, utemeljitelj moderne kemoterapije Paul Erlich. 1879 se je rodil v Ulmu židovskim staršem nemško-ameriški fizik Albert Einstein, ki velja za največjega fizika po Isaacu Newtonu. Sobota, 15. marec Danes goduje Klemen. Danes je svetovni dan potrošnikov. 587 pr.n.š. je babilonski kralj Nebukadnezar zavzel Jeruzalem. Babilonci so do temeljev porušili Salamonov tempelj, okoli 120.000 prebivalcev pa odpeljali v suženjstvo. 44 pr.n.š. so ubili rimskega vojskovodjo in diktatorja Gaj Julija Cezarja. 1856 Hara Takaši, japonski politik, ministrski predsednik v letih 1918 in 1921, ki je v politično življenje na Japonskem kot temeljno institucijo uvedel politično stranko. 1867 je nova ogrska vlada pod vodstvom grofa Gyule Andrassyja prisegla zvestobo cesarju Francu Jožefu I. S tem so se končala pogajanja o poravnavi med Avstrijo in Ogrsko. 1895 je v gledališču v Neaplju prvič javno nastopil devetnajstletni Enrico Caruso. 1930 so v SZ so uradno prepovedali zapiranje cerkva. Tako je Stalin začasno popustil s preganjanjem ruske pravoslavne cerkve. 1936 je človek prvič poletel na smučeh čez 100 m. To je dosegel v Planici avstrijski skakalec Sepp Bradl s 101 metrom. Nedelja, 16. marec» Danes goduje Hilarij. 1521 je portugalski pomorščak Magellan odkril Filipinsko otočje. 1750 se je rodila nemška astronomka Lukretia Karolina Herschel, ki je odkrila osem kometov in več meglic. Bila je sestra prav tako slavnega Fre-dericka Herschla. 1771 se je rodil francoski slikar Antoine-Jean Gros, znan po svojem ciklu o Napoleonovih junaštvih. 1789 se je rodil se je nemški fizik Georg Ohm. Njegovo največje odkritje je zakon, po katerem je jakost toka skozi prevodnik sorazmerna z razliko napetosti in obratno sorazmerna z upornostjo. 1878 se je rodil šah Reza Pahlavi, s pravim imenom Reza Khan. Leta 1925 je postal iranski šah in prenovil Iran. Ponedeljek, 17. marec Danes goduje Jerica. 180 je nekje ob Donavi med svojimi vojaki po enem tednu bolezni za kugo umrl rimski cesar Mark Avrelij. Bil je na enem izmed svojih pohodov proti barbarom. 1782 je umrl švicarski matematik Daniel Bernoulli. Rodil se je 9. februarja 1700. Raziskoval je zvezo med tlakom in hitrostjo gibajočih se tekočin. 1785 se je rodil italijanski romantični pesnik in pisatelj Alessandro Man-zoni. 1834 se je rodil nemški izumitelj avtomobila Gottlieb Wilhelm Daimler. 1894 se je rodil sovjetski državnik Nikita Sergejevič Hruščov. Umrl je 11. septembra 1971. 14 Štajerski TEDNIK Nasveti torek • 11. marca 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Sonce in daljši dnevi že kličejo na vrt Kakor hitro se dnevi podaljšajo, sonce pa nekaj dni močneje sije, se večina vrtičkarjev že poda na vrt. Pri tem pa se v želji, da bi naredili vse pravočasno, ne morejo ustaviti in tako prehitevajo naravo in preobremenijo tudi sebe. Nikoli ne pozabite, da je vrt namenjen boljšemu zdravju, pridelovanju zdrave hrane, rekreaciji, sproščanju po stresnem delu v službi, ne sme biti še dodatna obremenitev, hitenje, da je čim prej vse opravljeno, tekmovanje s sosedi, kdo bo prvi odrezal solato, utrgal paradižnik, pridelal najdebe-lejšo bučo. Vedno se zavedajte, da spomladi vaša telesa niso tako gibčna, nimajo toliko moči, da lahko neprekinjeno težko delajo po dolgem sedenju v službi še cel popoldan. Zato je treba delo porazdeliti na 10 mesecev, toliko časa boste imeli za vse potrebno na vrtu. Ni treba vsega opraviti v enem tednu. Tudi rastline imajo svoje zahteve Ne le mi, tudi rastline imajo svoje zahteve po toploti. Ravno spomladi pogosto zaradi prevelike želje po delu na vrtu, setvi, stiku z naravo, pa tudi želji po zgodnjem pridelku prehitevamo naravo in sadi-sejemo v prehladno ze- Foto: Miša Pušenjak Za nakaljevanje krompirja je že čas, za sajenje nakaljenega krompirja na prosto pa prezgodaj, v rastlinjak pa ga že lahko sadite. Pomlad se že prebuja, grah že lepo kali. Foto: Miša Pušenjak mo mljo. S tem pa naredimo najslabše, kar lahko. Rastline že v začetku njihove rasti v boju s hladom porabljajo veliko svoje energije, ki bi jo drugače bolje uporabile v boju z boleznimi in tudi škodljivci. Zato nikoli ne pozabite, da seme sejemo in sadike presajamo v zemljo, ne v zrak. Pred nami je kar nekaj toplih dni, zagotovo vas bodo zvabili tudi na vrt. Vendar vsaj do naslednjega tedna zemlja še ne bo dovolj topla, da bi lahko posejali korenček ali peteršilj. Prav tako je še prehladna za sajenje krompirja. Sicer pa temperature zemlje lahko preverite na spletni strani naše Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO) pod geslom agrometeorološki podatki, najdete pa jih tudi na 166. strani teleteksta TV SLO. Seme v hladni zemlji kali veliko dlje časa, s tem pa porablja hrano in energijo, zemlja nad njim se pogosto zbije, da seme še težje kali, pleveli kalijo hitreje in spet predstavljajo težavo, konkurenco našim vrtninam. Take setve so pogosto vir slabe volje in žalosti na vrtu. Krompir, posajen v prehladno zemljo, izgubi prve kalčke, ti pa so tudi najbolj rodni, pa ne samo to, samo rastlina iz prvih kalčkov je odporna in se uspešno upira številnim glivičnim okužbam. Res je, da ima vsak gomolj krompirja tudi speča očesa, le da so ta manj rodna in predvsem rastline bolj občutljive na bolezni in tudi bolj privlačne za škodljivce. Nesmiselno je tudi sajenje sadik v hladno zemljo. Sprejem hranil v rastlino je odvisen od temperature zemlje. Znano je, da ravno fosforja, ki ga Zdravstveni nasveti Prehlad in gripa (1. del) Prehlad in gripa sta nalezljivi virusni obolenji, ki priza-deneta zgornja dihala. Širita se kapljično - okužimo se v bližini bolnikov, ki kašljajo in kihajo. Lahko pa se okužimo tudi z neposrednim stikom z bolnikom ali okuženimi predmeti. Prehlad in gripa sta značilna za zimske mesece. Za obe bolezni je značilno: izcedek iz nosu, vneto in boleče žrelo, kašelj in splošno slabo počutje. Se pa bolezni tudi razlikujeta, in sicer: gripa nastopi nenadno, telesna temperatura je povišana na 39 stopinj Celzija in več, močan glavobol in hude bolečine v mišicah in sklepih nas priklenejo na posteljo. Po 3-4 dneh nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje se lahko vlečeta tja do 3 tedne. Če se pojavi kašelj, je suh in dražeč, lahko izrazit in dolgotrajen. Zelo redko se pojavijo kihanje, izcedek iz nosu, lahko pa se pojavi pekoča bolečina v žrelu. Gripa poleg zgornjih dihal prizadene tudi pljuča, kar lahko pri določenih skupinah bolnikov privede do pljučnice. Od okužbe do znakov bolezni je 1 do 2 dni. Prehlad se začne bistveno manj intenzivno. Prvi znaki so običajno pekoča bolečina v žrelu, sledi mu vodeni izcedek iz nosu, kihanje, hripa-vost in dražeči kašelj. Lahko se pojavi glavobol (bistveno blažji kot pri gripi), rahlo povišana telesna temperatura (ni nujno) in slabo počutje. Prehlad navadno nastopi počasi, od okužbe do prvih znakov bolezni je 2-3 dni. Običajno mine v 3-10 dneh. Lahko pa se pojavijo zapleti, kot je vnetje sinusov in vnetje srednjega ušesa. Slednje zlasti pri otrocih. Zdravljenje gripe in prehlada Pri prehladu in gripi si najprej pomagajmo sami. Zdravnik bo predpisal vse to, kar lahko dobite v lekarni brez recepta. Z obiskom zdravnika, kjer sedijo v čakalnici huje bolni ljudje, pa se lahko samo dodatno okužite. Zdravila za prehlad ali gripo ni. Z zdravili, prehranskimi dopolnili in medicinskimi pri- Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. pomočki lajšamo simptome gripe ali prehlada. To so: - izcedek iz nosu ali zama-šen nos, - vneto in boleče žrelo, hri-pavost, - kašelj, - bolečine, zlasti glavobol in pri gripi bolečine v mišicah, - vročina. V nobenem primeru se ne uporablja antibiotik, saj so povzročitelji prehlada virusi! Uporabljamo zdravila za lajšanje simptomov. Osnova zdravljenja je počitek in dovolj tekočine. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj vrtnine potrebujejo za rast in razrast korenin, številne rastline sploh ne morejo sprejemati, če zemlja ni ogreta nad 10 °C ali celo več. Zato v hladno zemljo posajene sadike ne napredujejo, plitev nerazraščen ostaja predvsem koreninski sistem. Rastlina ima slabe temelje, zato bo imela celo življenje več težav. Gredice naj bodo široke tako, da boste s poti vedno dosegli na gredo. Tako bo možno pridelek pobirati tudi, ko bo premokro, da bi hodili po gredi. Vendar to ni dovolj. Kampanjsko delo se seli iz naših služb na vrt. Lažje nam je, če cel vrt prekopljemo, obdelamo na enkrat. Pomagamo si z različnim orodjem, pogosto so to vrtne freze. Zato večina vrtov nima več stalnih gred in stalnih poti, ampak po potrebi vsako leto premikamo poti, jih označujemo z raznimi lesenimi deskami in podobnim. Taka praksa na vrtovih že kaže negativne posledice. Stalne poti pomenijo v nekaj letih tudi veliko višje grede, s tem pa odtekanje viškov vode ob močnih poletnih nalivih ali večjem deževju začetku in proti koncu poletja po poteh. Zemlja pa se dovolj hitro osuši, predvsem pa korenine vrtnin ne stojijo v vodi. Poleg tega vedno hodimo po istih mestih, po gredah pa zelo malo. Natančno se ve, kje je kdaj rastla katera vrtnina in lažje planiramo kolobar in tudi zasajamo tako, da je kolobar upoštevan. Ce pa poti premikamo, vsako leto hodimo po drugi zemlji in v nekaj letih načnemo in uničimo strukturo zemlje po celem vrtu. Ne pozabite, strukturo zemlje težko popravimo z vrtnim orodjem. Popravi jo lahko samo narava, delovanje narave pa je počasno. Zato naj ima vrt stalne grede in stalne poti, kar seveda zahteva več dela. Širina grede naj bo okoli 1,2 m, tako dosežemo celo gredo s poti. Kaj torej sejemo najprej, s čim pa še čakamo Najprej posadimo pomladanske sorte česna. Česen potrebuje za razvoj korenin hladno zemljo in kratek dan, v dolgem dnevu prehitro pričnejo rasti listi, s tem pa ima rastlina spet slabši, občutljivejši koreninski sistem. Za česen je na slovenskih vrtovih v zemlji dovolj hranil, zato mu ni treba gnojiti. Nikakor pa ne mara hlevskega gnoja. Prav tako pa tistega, ki ste ga sadili v jeseni, okopljite. Glede na to, da so letos jajčeca česnove muhe že odložena, je pokrivanje nesmiselno, poskusite ga okopati, da boste jajčeca premaknili in s tem uničili. Vsekakor pa pokrijte v jeseni posajeno čebulo. j 24ur,com - Najbolj obisk- x M Pfejeto (3.849) - mpusenj x m. Agrometeoroloiki podst Ravno tako lahko zelo hitro, ko se odtaja zemlja, posadite tudi čebulček. Prva vrtnina, ki jo posejemo na prosto, je bob. Uspešno kali že pri zelo nizkih temperaturah. Kljub temu je dobro, da seme pred setvijo čez noč namočite v toplo vodo, še boljši je kami-lični ali žajbljev čaj. Tudi grah uspešno kali v hladni zemlji. Dokaj uspešno kali v tako hladni zemlji tudi solata, vendar samo sveže seme. Vendar vam priporočam, da spomladi vse do sredine aprila raje sadite sadike solate. Med vrstice solate lahko posejete tudi mesečno redkvico ali rukolo. Zanimiva vrtnina za spomladanski čas je tudi zimski portulak (Clayto-nia defoliata), ki ima izredno svež, pomladanski okus in veliko vitaminov in mineralov. Agrokoprene (vrteks, ko-prena ...) ne zvišujejo temperature zemlje. So le plašč, ki varuje nadzemne dele rastlin pred mrazom, in to zato, ker ne prepušča zraka in je izolator v resnici zrak, ne pa sama koprena. Zato pokrivanje setev s koprenami ne bo pomagalo, da se zemlja segreje. V rastlinjakih se zemlja ogreva veliko hitreje. Za presajanjem plodovk je seveda treba počakati vsaj še en mesec, za setve pa je v rastlinjakih že dovolj toplo. Tako lahko v rastlinjake posejemo grah, blitvo, rukolo, špinačo, motovilec in veliko hitreje tudi peteršilj. Na prosto pa lahko presadimo kar kmalu tudi prve sadike kapusnic. Brokoli, kolerabico, cvetačo poleti težko pridelamo, spomladi pa bodo zelo lepo uspeli in ne potrebujejo toplote, ravno tako lahko posadimo prve sadike pora, tudi peteršilj danes lahko kupimo kot sadiko in tega lahko presadimo na vrt takoj, ko zemlja odmrzne, saj ga nočne slane ne bodo uničile. Mnogi ne vedo, ampak čebulo lahko pridelamo tudi iz sadik, tudi te lahko presadimo na prosto zelo kmalu. Tudi sadike blitve lahko presajamo v hladno zemljo. Delo na vrtu se je pričelo, vendar naj nam bo osnovno vodilo stanje v naravi, ne pa naše želje po zgodnjem pridelku. Miša Pušenjak _______________v» C Ä I D www.arso.gov.si/vreme/napoved¡9&20in^&2Üpodatk^agro_podatki.html Petek, 7. marec 2014, ob 7. uri Temperatura tal Temperatura v globini (°C) Opazovalna postaja BILJE LJUBLJANA - BEŽIGRAD ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU _CE1 "= - MSOI ^n. 5 cm 10 cm 6.2 4.2 5.1 JLL. 7.2 5.6 5.2 6 ino 'dvzidvd 'vrad '303LVd 'vono>io Tioiaivd ">wnia -oiavi 'Nda 'vsrnd 'zivm 'is Ino 'viiNdds 'snza 'vao 'sr 'd393 'von3S3 'invvi 'ONi3d3d 'ws 'aiNoai 'viiNooazA '3L30vaiv >30 vno3s 'i3»3d 'vsmo 'dvioL 'odovis :ouabjopoa ^mnvzihm ai Aausaa torek • 11. marca 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 17 Govori se... ... da so v prvih informacijah o enem od članov nove KPK z našega konca pozabili zapisati, da je bil včasih tudi eden najmlajših komandirjev na PP Ormož, ki jo je vodil tudi ob osamosvojitveni vojni, in daje bil tudi uspešen direktor PU Maribor. . da znan slovenski bon-tonolog s svojimi poučnimi in na hec obrnjenimi predavanji po državi precej zamuja, za nekatere politike pa je baje že prepozen. ... da bi nastope omenjenega bontonologa moralo sofinancirati tudi ministrstvo za zdravstvo, saj še vedno velja, da je smeh pol zdravja. ... da nasledniku Viktorja Trenevskega na trenerski klopi Zavrča ne bo lahko: poraz lahko hitro pomeni konec delovnega razmerja. ... da najbolj zagnani ptujski korant, ki je sicer tudi prvi mož Poetovione, še sploh ni plačal članarine v svojem društvu korantov, čeprav je korantovanja že konec. . da so pri tako doglo-trajnem potrjevanju novele o dostopu do informacij javnega značaja vsa javna podjetja imela več kot dovolj časa zbrisati vse »sporne« podatke. ... da so vsi zakoni v naši državi spisani tako, da imajo cel kup podzakonskih aktov in izjem, zato na kon- cu sploh nič ni nezakonito, kvečjemu se reče, da je morda malo neetično . Vidi se... . da govorice o slamnatem podjetju v šterntalski občini niso le iz trte izvite; ob nedavnem prazniku norčavosti je to dokazal sam direktor tamkajšnje občinske uprave, ki mu je bil omenjeni očitek namenjen. Čeprav je bil maskiran le v nedolžno čebelico... Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 17. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme LeaSkledar, Lovrenc na Dr. polju. Iskrice Foto: Janko Keček ml. Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam posnetek Lune,« je bo današnji fotografiji tedna pripisal njen avtor Janko Keček ml. Mi dodajamo le, da bo naslednja polna luna spet to nedeljo. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev zna/q)s/Pr Francet« - 70. oddaja - pon. 5:15 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:00 Cista umetnost - 29. oddaja 7:25 To bo moj poklic: Komunalni inženir - pon. 8:00 Povabilo na kavo (Mojca Volk, Petja Janžekovič) 18:50 Zemlja in mi - 25. oddaja - pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV 19:25 Glasbena 8 (tuja lestvica) 18. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Po zdravje,9. oddaja - pon. 20:55 Cista umetnost - 29. oddaja - pon. 21:20 Motoscena - 29. oddaja - pon. 21:45 Regi IV Gorišnica 22:55 info kanal Četrtek 13.3. 9:00 Dnevnik IV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info kanal 0:30 Motoscena - 29. oddaje - pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja lestvica), 18. oddaja - pon. 11:30 Modro - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:35 Info kanal 3:20 Povabilo na kavo (M.Volk, PJanžekovič) - pon. 4:10 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Film Campus: Kot doma -pon. 6:30Kiihinjica 7:00 Široko oko, 21. oddaja - pon. 7:40 Zeleno, 7. oddaja - pon. Ptujska kronika - pon. Športno 25. oddaja - pon. Sjiortnik leta 2013 - pon. Po zdravie, 9. oddaja - pon. 10:00 Ptujska Kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (slo lestvica), 19. oddaja-PREMIERA 20:55.ReportazaRK-oon. 21:10 Cista umetnost, 29. oddaja - pon. 21:30 Dan življenja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi - 25. oddaja - pon. 22:55 Info kanal www.petv.tv Spiemljats nas lahke tu