Glas zaveznikov Leto I - Št. 46 Japonska vdaja?| Vsebino, japonskega uradne» ga odgovora na pogoje vdaje, . kot jih je določila potsdamska izjava treh velesil, ni, v kolikor moremo presoditi v tem tre-' notku, niti popolnoma prepričljiva, niti v celoti resna. Japonci nimajo pravice stavljati pogojev ali ppedlagati obliko brezpogojne vdaje. Gotovo je, da jim ne pritiče določati, kadeta oblika ,oblasti naj ostane nedotaknjena ali katera ozem- j Ija morajo ostati japonska last.! Dokler ne bomo imeti novih j podrobnosti in dokler ne bo jasno, da je japonska vlada obenem z japonskim cesarjem sprejela v celoti brezpogojno vdajo, moramo vojno nadaljevati. Svet pa mora ostati zelo oprezen pred prezgodnjim optimizmom. Prevare in lazi so običajna sredstva, katerih se poslužujejo Japonci v političnih in mednarodnih zadevah. Pogoj, katerega so postavili za sprejem vdaje in ki se tiče položaja japonskega cesarja, je lahko so,mo poskus, da pridobijo na času ali pa je lahko tudi poskus vladajoče klike, ki se je zbrala Okoli cesarja (klika, ki je militaristična, imperialistična, nacionalistična in brezobzirna), da reči svojo kožo na ta način, da se skrije za cesarjevo osebo in se posluH njegove osebe kot ččita za vzdrževanje svojega lastnega ugleda. Tako bi lahko pozneje vzklil novo militaristično gibanje iz danačnjega razsula japonskega vojačkega ustroja. Toda naj bo že namen, ki se skriva za tem pogojem vdaje, kakrčen koli, je jasno, da je japonski narod dobil že zadosti in da je pripravljen na dokončno vdajo brez pogojev in izjem kakrčnekoli vrste. Prav tako moramo podčrtati, da, kadar bo brezpogojna vdaja uradno objavljena v celoti, voj-■ne operacije na Tihem morju Informacijski dnevnik A k S. VERJETNI KONEC VOJNE Japonska ponuja sprejem potsdamskega poziva navdajo Senzacionalno sporočilo tokijske radijske postaje Cena 2 liri TRST, sobota, 11. avgusta 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. PeUico 8. , Telefon Sfc 93854 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški I* 18 (osmrtnice L. 36), objave L- 9, finančni in pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unione Pubbliclti Italiana S. A., Trst, via Silvio Pellico št. 4, tel. 91044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. ne bodo končale, ker ne morejo končati. Japonci so takšni, kot so; zaradi tega bo potrebno vzdrževati veliko zasedbeno vojsko, ker je verjetno, da bodo posamezni japonski oddelki nadaljevali vojno s fanatizmom, ki je (e dozdaj povzročil, da je bila vojna \na Tihem morju tako težka in krvava. Oblima ozemlja, katera imajo Japonci če zdaj zasedem, morajo dobiti takoj pomoč, oskrbo in upravo. Razen tega marajo te dežele začeti čim■ prej proizvajati tiste proizvode — leositer, kavčuk, petrolej itd. — ki so tako nujno potrebni za blaginjo vsega člo-večkega rodu. Danes ni gotovo čas, da bi se veselili prezgodaj. Tudi takrat, ko bo japonska vdaja uradno in dokočno objavljena, mora biti Prva misel posvečena dobroti 'usode, da je na ta način prihra-*tia toliko človečkih življenj. Težavna vpračanja miru bo tre-ba reševati z enako odločnostjo, P°~rtvovalnostjo, trudom in resnostjo, kakršne so pokazali ameriški mornariški strelci, ki so se izkrcavali m okrvavljenih obalah tihomorskih otokov, britanske čete, ki so prodrle do anguna skozi močvirnate džungle in ruske čete, ki so ~v njih dneh sprožile bliskovito v°ho v Mandžuriji. London, 11. avgusta Švedski zunanji minister potrjuje, da je prejel ponudbo o vdaji Japonske, ki je naslovljena vladam Velike Britanije in Sovjetske zveze, in da jo je že odpremi! zainteresiranim vladam. Švicarski radio javlja nocoj, da je japonski poslanik v Švici predal noto Švicarski vladi v odpremo ameriški in kitajski vladi. Ameriška radijska dražba «Broad-casting Company» je sprejela vest tokijske radijske postaje, v kateri vabi poslušalce, da v ponedeljek 13. avgusta ob 20.30 uri po green-wičhem času, neposredno od japonskega naroda sprejmejo senza-, cionalno vest, ki jo svet že dolgo pričakuje. Vsebina vesti ni znana, a tokijska radijska postaja vabi vse ostale, da jo zaradi važnosti prenašajo. Sporočilo radijske postaje so oddali v angleščini in je bila zaradi tega prekinjena redna oddaja Besedilo poslanice Besedilo poslance, ki so jo Japonci poslali Štirim zavezniškim velesilam, je po objav japonske, poročevalske agencije sledeče: rDa zadosti svetlemu ukazu Nje. govega Veličanstva cesarja, ki je bil vedno naklonjed svetovnemu miru in resno želel končati čimprej mogoče to grozno vojno, da bi prihranil človeštvu težke izkušnje, ki bi jih doživelo, če bi se vojna še nadaljevalk, je japonska vlada pred nekaj tedni prosila sovjetsko vlado, s katero je bila takrat še . nevtralna, da posreduje za obnovo , miru pri sovražnih velesilah. Ker pa so na žalost vsi tl na- : pegi bili zaman, je japonska vlada po želji presvetlega cesarja, ki želi obnoviti splošen mir in čimprej končati strašno trpljenje, ki ga je povzročila ta vojna, odločila sledeče: japonska vlada je pripravi je na sprejeti pogoje proglasa, ki ga izdali 26. julija v Potsdamu voditelji vlad Združenih držav, Velike Britanije in Kitajske in ga je nato podpisala še vlada Sovjetske zveze, pod pogojem, da imenovani proglas ne stavi zahtev, ki bi tikale predpravic. Njegovega Veličanstva kot vladajočega cesarja. Japonska vlada trdno upa.... V tem trenutku so oddajo prekinili ter so jo nato ponovili s slede, čim opozorilom: »Ostanite pri radijskih aparatih. Oddajo so nato ponovno prekinili. Pozneje je tokijska radijska postaja nadaljevala svojo oddajo s sledečimi besedami: »Japonska vlada trdno^upa, da ji bodo štiri ve- Odgovor Amerike predložen v odobritev ostalim zaveznikom New York, 11. avgusta »United Press« javlja: da so Združene države predložile svoj odgovor preden so ga poslale v Tokijoe Veliki Britaniji, Kita jski in Sovjetski zvezi v odobritev. Odgovor Združenih držav je sestavil predsednik Truman s svojimi prvimi svetovalci. Pritegnil je vse svoje ministrstvo k sestavljanju odgovora. Potsdamski pogoji New York, 11. avgusta Pogoji predaje, ki so jih stavili zavezniki v potsdamski izjavi 26. julija t. 1., so sledeči: 1.) 7m vedno morajo biti odstranjeni od oblasti in od vsakega vpliva tisti, ki so varali in zapeljevali japonski narod in ga zapletli v svetovno vojno. 21) Zavezniki bodo zasedli gotova oporišča na japonskem Dremlju za toliko časa, dokler ne bo na Japonskem vzpostavljen red in dokler ne bodo dani trdni dokazi, da je japonska vojna sila strta. 3. ) Japonska suvereniteta bc omejena na podlagi kairske izjave na štiri glavne matične japonske otoke. 4. ) Vse japonske Vojne sile bodo popolnoma razorožene. 5. ) Kaznovati se morajo vsi japonski vojni zločinci. 6. ) Na Japonskem mora biti zagotovljena svoboda govora, vere in mišljenja. 7. ) Dovoljene bodo samo za japonsko gospodarstvo živ-IjenskO važne industrije in tiste, ki so potrebpe za izpolnitev uravične odškodnine v naravi. 8. ) Zavezniške zasedbene čete se ne bodo prej umaknile, dokler bodo izpolnjene zgornje zahteve in dokler ne bo osnovana takšna japonska vlada, ki bo iskreno ljubila mir. . Izjava se končuje z opominom japonski vladi, naj sprejme doki e* ne bodo izpolnjene zgornje zahteve in dokler ne bto osno-gotovila svoje iskrenosti; ali pa naj se pripravi na popolno uničenje. Iz Slpvenije Po potsdamskeh sestanku laponska Izjava sovjetskemu veleposlaniku London,, 11. avgusta Moskovska radijska postaja Je Javila, da Je Japonska po izjavi japonskega ministrskega predsednika sovjetskemu veleposlaniku v Tokiju pripravljena sprejeti po. goje predaje, ki so jih določili v Potsdamu. Japonci so sporočili svoj namen v poslanici, ki so Jo iz Tokija posla. , li sovjetski poročevalski agenciji.' Moskovska radijska postaja je dodala, da je japonski zunanji minister fiigenori Togo praši! sovjetskega veleposlanika Jakoba Malika o j podrobnih poročilih glede položaja ! cesarja Hirohita v primeru predaje, j Tajnik urada za tisk iz Dovning Sbreeta • 10. ki je sedež angleškega ministrskega predsednika, je danes izjavil, da je Attlee prejel neurad- ’ ne vesti o japonski ponudbi predaje, Urad ni dobil nobenega drugega poročila. Švicarski zunanji minister je objavil, da ni do 18 ure dne 10 t. m. po italijanskem času prispela še nobena objava japonske predaje v Švico. V svoji oddaji v angleškem jeziku ob 18 uri angleškega Časa, je tokijska. radijska postaja ponovila japonsko ponudbo o sprejemu pogojev predaje, ki jih vsebuje potsdamska izjava. Prvikrat Je bila ponudba prenašana po radiju ob 13.30 po italijanskem času. Apntnioe v Hrastniku že delujejo. V obratu je en plavž. V Mariboru delajo mrzlično za obnovo mesta. Ljudje odvažajo ruševine ter zidajo in popravljajo manj prizadeta poslopja. Srednješolska »pričevala bodo revidirali, ker so vsa razveljavljena. Vojaško »odišče v Mariboru je obsodilo na različne kazni 188 izdajalcev madžarske, nemške in slovenske narodnosti, ki so kot hitlerjevci za časa nemške okupacije prizadejali veliko gorja Slovencem na štajerskem. V razširjeni AVNOJ so predlagani bivši poslanci Fran Snoj,, dr. Jure Koce in Ivan štrcin ter dr, Drago Marušič. ' Meščanske šole »o ukinjene ter r,l mogoče vec ustanavljati novih. Na Mežaklji je izbruhnil velik gozdni požar, ki pa so ga kmalu pogasili. Splavarstvo na Dravi je popolnoma uničeno, ker so Ndhci zgradil je iz brez splavarske ceste. V načrtu pa je zgraditev takšne splavarske ceste, ki bo spet poživela splavarsko življenje pod .zelenim Pohorjem. Slovenski časniki eo razdeljeni takole: v Ljubljani izhajata dnevnika »Slovenski poročevalec* in »Ljudska pravica*. Tedniki so trije: »Nova pot* v Celju, »Delavska enotnost* in »Mladina* v Ljubljani. Mesečnika sta »Naša žena* in »slovenski pionir*. V Beogradu izhaja slovenski tednik »Domovina*. Mim Predsednik Truman, takoj po svojen prihodu v Washigton ih Potsdama, se razgovarja s zunanjim ministrom Združenji), držav James F. Bymesom. Vojna na Pacifiku ‘Hsvv Statesman,, o atomski bombi Londcp, 11. avgusta Znani tednik »Nefs Statesman* piše; »Uporaba atomske energije v vojne svrhe je vsakega, ki ima le količkaj moralnega in političnega čuta, prepričala, da danes, ne glede na vse lepe besede, gče za izbiro med uničenjem in urejevanjem sveta.* Tednik dodaja, da mora, biti mednarodno nadzorstvo nad uporabo atomske bombe ena izmed glavnih nalog odbora za mednarodno varnost. Atomska bomba konec težkih bombnikov v London. IL avgusta Timeeov letalski dopisnik piše o atomski bombi, da bosta njen, majhen obseg in lahka teža omogočala v bodočnosti razvoj hitrih majhnih bombnikov, ki bodo nadomestili ogromne veletrdnjave, ki so te v tej vojni uveljavile. Dopisnik dodaja, da za atomske bombe zadostujejo letala vrste Mcspuito in celo vrste Mustanga lesile jamčile da pogoj In goreče sc | želi, da ji utiri velesile na to jasno in takoj odgovorijo*. Japonski radio je sporočil,'da je japonska vlada poslala ppslanlco švicarski in švedski vladi, ki naj bi jo ti dve predali Združenim državam, Veliki Britaniji, Kitajski in Sovjetski zvezi. .Združene države se ie borijo Bela hiša je naznanila, da se Združene države še borijo proti Japonski, ker še niso prejele uradnega sporočila o predaji. Takoj po današnjem radijskem poročilu a-gericije »Dometa o japonski pobud, bi glede sprejema predanega potsdamskega proglasa, so s« podali zunanji minister Byrnes, vojni minister Stimson in minister mornarice Forrestal v Belo hišo na razgovore c predsednikom Trumanom. Zunanji minister Ryrnes je časnikarjem izjavil, da bodo Združene države v prlme/u, da bi dobile uradno ponudbo predaje, stopile v stik z ostalimi zavezniškimi vladami, preden bi kar koli odločile. Byrnes je dodal: »Ne bomo ničesar ukrenili ne da bi se posvetovali z drugimi zavezniškimi vladami* Minister mornarice Forrestal je pri odhodu iz Bele hiše Izjavil, da upa, da predaja Japonske odgovarja resnici. Treba je pričakovati v naj. krajšem času nadaljnl razvoj dogodkov. • Sestanek ministrov v Vsshlngtonu in Londonu j' Washington, 11. avgusta Ameriški zunanji miniter Byrnes Je prišel danes ponovno v Belo hišo na razgovor s predsednikom Trumanom, ki 3® sledil sestanku predsednika z glasnimi ministri vlade, ki se je vršil danes zjutraj po objavi agencije «Domei» da je Japonska, ponudila sprejem potsdamskih pogojev. Ne glede na vojne dogodke na Pacifiku, je predsednik Truman danes navezan na precej dolgo listo najavljenih sprejemov. Imel bi se sestati z neštetimi poslanci in senatorji ter z vladnimi uradniki. V Londonu se Je sestal kabinet na ! sejo, ki je trajala več: kot eno uro. ! Potem se je zunanji minister Be-vin podal v svoje ministrstvo. Do. pisnik ameriškega radia iz Londona javlja, da je bivši ministrski predsednik Churchill dospel v Dow-! ning Street med sestankom vlade. DALJNEM TZHOBP Vojna vihra nad japonsko še vedno ne mlrnje Sovjeti zasedli Sqhcdin - Novi napad na Kamaisi Predsednik Truman za Obnovitev mirnoriohsle Industrije Washington, ll avgusta v Ptemu, katero je naslovil na brada za vojno proizvodnjo J, A- Kruga, je predsednik Truman očMal drzen program, ki naj bi Mexiko, li. avgusta P^pešil preusmeritev ameriške voj- Juan Negrin, ministrski predsed-^mdustrije v mirnodobno. j ntk španske begunske vlade, je dal rogram, ta je razdeljen na pet Reuterju sledečo izjavo: «Spanski kortes se bo zbral prihodnji teden; Martlnez Barrio bo postavljen za predsedn ika in moja vlada bo Negrinova izjava o zasedanju koriesov vojaštvu in ctvilr^u^?31?f10 2) omejitev proizvodov, za katere DriJ tast h surovine in to zaradi ™anJkuJei° omogočili izvedbo tega nTao da b' 3) nadzorstvo zalog, da se nakopičenja in nepravičnost rapieui deljevanju; 4) uvedbo prednosti za redno dobavo surovin-5) posebna nakazila sutovin za Proizvodnjo najnujnejših predmetov, ki so bistveno potrebni z« UsPeh tega programa. v pismu izjavlja nadalje, da bodo ?**Wi na vsak način podpirati za-n° podjetnost v njenem delav-netn razvoju. ,, „ j isto, kot da tri velesile ne priznavajo španskega režima in se zdi, ; da vzdržujejo zveze s Francovo ! vlado samo zato, ker ne obstoja drugo reprezentativno telo, ki hi ga priznale. po- | Negrin je ipotem dodal, da bo dala ostavko. S tem bom dosegel Imela noVa vlada dovolj ugleda, ker svoj namen: ostvartti potrebi..? bo Imela značaj koalicije" in je de- okoiiŠcine, ki mi bodo dovolile po- I jal: »Važno je, da sem pognal dati ostavko, predsedniku pa, da , štroj v tek in pokazal Spancem bo lahko začel z razgovori za se- cilj in pot, po kateri ga bodo lahko stavo nove vlade, kateri bodo zau- tosaryk v Londonu zunanji minister včeraj prispel v v London, 11, avgusta . Askoelo vaški j^iTk, ki je °dbn°n’ dR prisostvuje zasedanju !swa ustanove UNRra, je hil v Pika °dboru lzvoli«h za predsed-^rvu°r81)nlzacljskega °*tyora. Ma-izvrši,,®* b0 tudl udel€žil zasedanja ZdpujjJ!®*' odbOTa organizacije “50*?- kl -:bo vršilo vonj« dni v Londonu,. pali vsi španski begunci in ki bo lanko govorila v imenu Španije. Barrio je bil predsednik do smrti Azana, vendar je izrazil željo, naj bi se njegovo imenovanje uradno Potrdilo s prisego. Kot je običaj, ° sle<*ila nato ostavka vlade,* Negrin, ki ,e .tlr* tedenskih španskimi voljen Izčrpan po dolgih razgovorih z vsemi Politiki, je vidno zado- na te razgTvme TT, * varjal sem se 2 vsemi^ k- < Stran 2 ZAVEZNIKOV S Ali si bo francosko mornarica opomogla? Francoska vojna ladja, ki so jih potopili v toulonskam pristanišču, da na bi padla v roka Homcem, so ponovno dvignili. Ali ja to prvi korak Francija, spet velika pomorska sila? Delo, ki so ga opravili fran-*oski potapljači v temnih vodah, ki ližejo obrežje toulon-skega pristanita, pomeni V prvi vrati čiščenje in vzpostavitev pristanita. Da so opravili to delo, so se morali »puščati na dno do bojnih ladij, križark in drugih vojnih ladij, ki jih je Francija, svesta obljubi, ki jo je dala Angliji, da ne bo njena mornarica nikdar padla v nemMce roke, potopila pred vkorakanjem sovražnika. Toda to samo po sebi že ne pomeni preporoda francoske mornarice. Edina vrednost, ki Jo človek pripisuje vojni ladji, ki je toliko časa ležala pod morsko gladino, je vrednost Starega lllesa. Velfka razlika je med poplavljanjem ladje, ki je bila poškodovana v boju in med tisto, ki js dolgo časa ležala na morskem dnu. Ali se ho Francija spet lahko dvignila kot pomorska šila? Vprašanje je v prvi vrsti odvisno od povojne mednarodno politične ureditve. Dokler ne postane jasnejša splošna Slika mednarodnega interesa v Sredozemlju, jo nemogoče predvideti kakršno koli potrdbo po mornarici v tem morjn. Obseg mornarice, M Nbi jb hotela Imeti Francija, bo odvisen od tega, kdo bo imol Tripolis, Tobruk in Bsngazi; nadalje od dejstva. ali bo demilitarizirana Pantelerlja in od tega, kakšen delež bi morala prispevati Francija k varnostnim silam, ki se bodo zdele potrebne. Toda kljub temu, da je tre-notno vse odvisno od glavnega vprašanja, j* precej jasno, da ima Francija s tistimi ladjami, ki so še,ostale plovne, dokaj koristno floto. Kar se tiče vojnih ladii, ima Richelieuja, prvorazredno ladjo, ki je po- polnoma moderna. Njena se strska ladja, Jean Bart, je bila v Casablanci prgpej poškodovana, vendar ja skoro gotovo, da jo bodo popravili. Precejšnje Itevilo križark je odšlo v Aleksandrijo. Te bodo brez dvoma brez večjih težkoč modernizirali. Ce dodamo tem ladjam obstoječe rušilce in podmornice, dobimo dobro majhno floto, ki Je primerna aa vojevanje v Sredozemlju. 6e važnejše kot ladje pa je morda vprašanje, ali ima Francija dovolj moralno zdravih častnikov in moštva, Id so potrebra novorojeni mornarici. Francija jih brez dvoma ima. Ce pustimo ob strani politična razglabljanja, moramo ugotoviti, da bo obseg in oblika francoske mornarloe odvisna od gospodarskih virov dežele, predvsem pa od ladjedelnic in od stopnje prvenstva, ki ga bo dajala bodisi vojni ali trgovski mornarici. Brest, eno __^ _ t izmed glavnih gradilišč/ je bilo silno poškodovano in preteklo bo precej časa, preden bodo tam lahko ponovno gradili v večjem obsegu. Drugi važni faktor, ki bo vplival ha obseg in obliko francoske mornarice, ne more biti dokončno znan pred koncem vojne na Daljnem Vzhodu.» Zaščita kolonij in morskih poti, ki so dojge več tisoč milj, pomeni več kot samo vprašanje pomnožitVe števila ladij. To narekuje načrte, ki so bistveno razttčiU od načrtov, ki so primerni za uporabo v vodah, kakršne so zgolj sredozemske. Dokler niso rešena ta Vprašanja in Še mnogo podobnih, je težko reči, kakšna bo pomorska bodočnost Francije. IZJAVE PODPOLKOVNIKA Mn* l H • m ,11'ilgn gu sta 1945 ,/f V| vrhovni častnik Ho so Nemci nasedli Jugoslavijo, «OlJ&u|OC njih končana, jih morajo kot vojni ujettditis ta posel v w» iOKG^SilZACIJA X** Pobeg iz vojnega ujetništva Trije podzemeljski rovi: Tom, Dick, Ham/ It nemškega taborišča za vojne ujetnik« Slalag Luft IH v Saagenu pri Berlinu j« lani pobegnilo večje Število angleških vojnih ujetnikov. N-cmci ■o zaradi tega ustrelili BO častnikov, ki eo Jih na begu zajeli. AvetrMakl pilot, ki Je bil zajet 1.1048 ih Je sodeloval pri tem tveganem podjetju, popisuje priprave lr način pobega ki je tako tragično končal, To ni bil navaden predoi\ Prav m pmu to MU trije prodori, katerih izkopavanje te jo imenovalo »organizacije X». Deto je tfajrUo petnajst ipeseaty, sodelovalo jo 500 mo/. Noč t*: dan »Z. jo bito treba, boriti s čuječnostjo nemških straž, ki so ponoči z baMjami in železnimi drogovi preiskovale taborišče, , ... •? Polog predorov jo bito tvsba organizirati le druge stvori.- po-narejevalnioo za dokumente, imdelox>alnioo zemljevidov in kompasov, pripraviti smo marali zalogo živil, organiziran »mo krojačnico za nVoilnc obleke, mizarsko delavnico in železarno, Vzo to jo bilo potrebno za veliki načrt pobega. Organizirali »mg obveščevalno in Hralno službo, da smo skrVi svoje delo. V»e pa Je btlo zasluga genija, ki je bil znan pod imenom ttVeliki X». BH je poveljnik vodilnega krdela RAF-ovih lovcev. Leta 1040 so ga sestreliti nad Dunguoroovi. Bil je^med tistimi, ki »o ga Nemci zaradi pobega /tesneje ustrelili. Predore smo itn« no vati vedno Is Tom, Diok in Harry. Slednji Je bil edini, ki st/10 ga do kraja zgrad/li. Ta »zadnja možnost» je bila dolga in metrov (kar je gotovo stvMorui rekord' ujetniških taborilo in 10 metrov globoka, kar je -bilo potrebno, da so se v,dušili šumi, ki jih je povzročalo delo. Skozi njegaije pobegnilo SO častnikov, kar » najbrže tudi svetovni rekord. Okrog Bojita J19$* smo zasnova ^ prvf dkčHf. test peseccv kasneje je bil Tom, dolg okoU 100 metrov, žg skoro pripravljen. PHUa pa je nesreilg, Htrmdm, tZSJ&j&j: /ir sHcafKa z tematlm drogom zadel na skrivna vrata v predor in Toma je bilo leoneo, 1% tdjji Ii/ia rbu etn o m orali r *?>»#'■ tudijdela v Dicku, timi soHNemei- tpaizeleali drevo, kjer smo predvideli izhod iz pre- dora, Ostal nam je i» Hany. V aačtosi Imikem januarja smo sssss S5—S— GOSPODARSTVO Moge kositi* so selo skromno, zato so poslale Združene države eyoje zastopnike v London, kjer so shrani tudi britanski ta kanadski strokovnjaki, ki razpravljajo o potrebnih ukrepih, d* bodo megli takoj izkoriščati rudnike kositra na vzhodne indijskih otokih, čim bodo osvobojeni Japoncev. Ameriški urad sa razdelitev salo« kositra je Izjavil, d* bo 1946 za 70 odstotkov kositra manj na sve-tu kot pred vojno. Nakazil« kositra sa 1«1 slavo škatel ja bilo znatno zmanjšan«. Zaloge so samo se v Boliviji. Trgovinska pogajanja med Veliko Britanijo ta Flpeko eo bila uspešno zaključena. Obnova trgovinskih stikov bo morala počakati na nekaj tehničnih ukrepov, ki bedo izvršeni najdalj« do Al. t. m. Obnovitvena dela v gdlnskcm pristanišču hitro napredujejo. Ruševine železnic, ki no vodile v pristanišče, eo že popolnoma odstranili, železnica pa še niso zgradili, ksr manjkajo tračnice, pragi ln ielj. Električna centrala je že popravljena, manjkajo samo še stroji. Filmski atrije JI v Monakovem so zopet začtll delovati. Zdaj izdelujejo pod nadzorstvom ameriških zasedbenih oblasti dokumentarne filme, ki naj nadomestijo nacistično fllmeko propagando in obveščajo nemški narod o dogodkih tn načinu glidanja v tujini. V Kozli ju v Slezljl jo bila svečano otvorjena plovba na' Odrl. Obnovljen Je bil železniakt promet med Španijo ln Francijo. zaiNi delati s polno paro. rVhod ve Jioryy jg Mia spretno .skrita lop^nici/ v prostoru, ki go ga Nemci, najmanj šestkrat preiskali. Čeprav, so iskati ravno takšno lopulniao, je niso nalil. Bila je namreč pod petje v kotu šobe. Pod loputnico zg je začel, navpični rov. Bil je globok JO metrov, Obložili smo ga z lesom, Nnako je bil skoro povsod obložen, tudi predor sam. Da smo do-bili' zadostvo količino lesa, smo pobrali s približno 1,500 postelj v taborilču krilna 'podnožja. Zaradi tega smo sicer slabi« spali, toda ■>ia to se ni nihče oziral, Les smo nabirali tudi drugod. Prezračevalna naprava Ha dnu jarka smo uredili črpat-«i prostor. Zgradili smo zračno črpalko 4w jo vtihotapili na njeno mesto. Iz starih pločevinastih konzerv smo izdelan ozv za zračenje, ki je imela izhod v ata-rem opuščenem dimih«, Ozv je bila gibljiva i» se jo je lahko premikala, kakor je pač napredovalo delo a predoru. Tekla je pod le-seniihi tračtiHoamt, p6 katzrih smo prztmlali vozičke z izkopanim materialom. Tudi tz smo seveda zgradili sami. Predor je bil precej' tSsen. Ljudje o njetn so delali vMinoma goli, ali pa oblečeni v osolmažent dolge spodnje hlače. Golota je bila, potrebna, da si nismo umazali oblek, kar bi Nemoi^gotovo opazili. Pesek in drugo umazanijo pa smo lahko spirali »• telesa. Treba Je bilo le smukniti okoli vogala, kjer smo zgradili tul. Na začetku rova sta delala vedno po dve.mola. Prvi jz kopal, drugi jg imet nalogo, da. jz od-premljal nakopani pesek. Delo je btlo zaradi tipljivega peska telo nevarno. Neznaten plaz bi lahko zasul in zadulil prvega delavca, ugasnil posebno luč, ki smo jo skonstruirali in zamašil dovod zraka. Najtežje vprašanje, pred katerim smo stali, je bilo vpraianjt skrivanja nakopanega.- materiala. Velik del smo ga zmetan v Dicka, preotj pa tudi jlod taboriščni |dc-dallšlti oder. Zgoraj so medtem naš? straže pazile na N»>noe. Imeli smo aa stotine stražarjev, ki so javljali vsako gibanje nemikih »lovskih pgov», Nemci niso mogli nekontrolirano narediti niti koraka. Delo v predoru jo bilo zelo-olajlg.no, ko jo neki hiiroprstnei izmaknil okoli loo metrov električen e žioe. Inštaliran smo električno razsvetljavo, ^fetrtoi pa. so /aradj, malomarno,stj ustrelili tri svojo ljudi, M so imeli na skrbi omenjeno lioo. 1 , •ir 2rrt j« v naprej določil 100 častnikov, ki naj bi poskusih zbežati. Dneva bega nizma določili v naprej; lote zjutraj ti, mar 'eo smo ss odločili, da to nor prodremo na pomršjt. Trstom e okoli, »2 km ,pr«d antetahv V soboto tržaškim ladja ustanove UNRRA,.. ki Je . iz New Torka pripeljala šltlla za.' Jugoslavijo. Ladja Je zadela na mino. Ibiel*, je naslednji tovor: 360 plemenskih Junic, 16.372 bal rabljenih oblek, 1370 bal presne volne, 2.709 komadov usnja, 2.880 parov čevljev in 30.000 vreč rži. Posadka m 17 Jugoslovanov, ki so »krbeli za živino, so se rešili. Človeških žrtev ni bUo, le trije jugoslovanski pazniki po 4iJi»k|kžjf^rkpJ*ni.. Od to- liri po rili 3r kt bi moral biti takoj;' » ta"1 oj- posla samo p z*. Ladja leži vež kot 280 m pod morsko glf)$no;. britanska mornarica, bp, bot je. izjavit zastopnik ustanove TTNRltA v Trstu, poskušala ladjo dvignit). David Leff je izjay!l, da bo verjetno polovic# tovora še morda mogoče rešiti. Čevlje, volno in .obleke bo trebe posušiti, nakar bodo uporabne. Tudi ršabo lahkb uporabljena za «vtaektt! kla-JO. Zariprik Leff je izjavil, da bodo dvigalna ’ dela končana najbrže prej kot v dveh tednih. n kih zadet •parkovne konference, , Simaj imišl -podpolkovnik TEST goričke pokrajine, so se poleg majorja Couslanda, glavnegjjB Usko- ki ,Jo Je rozemlje goričke pokrajine in prav' Spnite, j.tako lahko goričke liste izvažajo iz civilne zadeve Dorice. vil navzoči ter se jim zahvalil za stavljena, vprašanja, ki kažejo ve- Glede dovoljenja za avtobuse za obisk Postojnske jame 15. Jtagusta dejijtl, da -šibje na je podpolkovnik Smuts .......... Dva ukaza Zavezniške vojaške uprave Zaveztsilka vojatka uprava je izdala ukaza St. 4 tn 5, ki bosta veljala na zasedbenem področju. PrtH ukaz odreja, da s« z ve-Ijav.iostjo od t. avgusta 1945 zniža jjj-jjOuo. zbjrtdiummnU obresti pri Banca d'Italia od 4,50% na 4,400%, da pa si pristojni častnik Zavezniško, vojačke uprave pridržuje pravico, da od časa do časa »premeni, v kolikor s? m« bo zdelo potrebno ln primarno, gornjo obrestno mero. Drugi ukaz govori o spremembi oen monopolskih predmetov: od 11. julija 1945 dalje bodo cene za javno prodajo tobaka, vžigalic, fctnina, soli, vžigalnik kamnov, nikotinskih izdelkov in' cigaretnega papirja označene v venčku, ki ga bo od časa do- čaisa objavljal viiji nadzornik za državni monopol v ime-nu, itt » predhodnim, odobrenjem Zavezniške vojaške uprave. so ,, izplačali nobene plače, v«aj vprašanje, kam gre deimr, vprašanje, kam kt ga tira: pa-bo šel ljajo pristojne finančne oblasti. J2a zdaj pa ni mogoče dati nobenega pritrdilnega odgovora. f Vaslalka tekma v TrSlCu Trinajsti zavezniški armadni zbor organizira veslaške tekme, ki se bodo vršile 6. In 7. nepterabra v izven pokrajine. Povabil je novi- Tržiču. K tekmam bodo imele proet narje, naj, mu stavijo za prihodnjo j dostop zavezniške sile v Italiji, Sile so pod nadzorst.vpm zavezniške zadevah «n pred uprava v Tmtu. Vzpostavitev potopila-1 meti hi ' W1a vafena že zarad t>^Ye kurijfa; ip stavbenega, liaiavlttal" ifefteg«. vlžk'k‘-ni d da središčna pro-zaradi do-lesa, O dpbil nobenih poročil; če pa se je *ka i ta- kega zgodilo, je bilo gotovo zaradi pregleda dovolilnic za blago, ki ga pravažajo. Otvorltev^šol O šolskih zadevah ao bila. predložena tri vprašanja, na katera je vrhovni civilni častni^, izčrpno -od- poslv. nad JHrlim -Predor se jz Srzset zaradi bombardiranja. Hitro je bilo treba dobiti tv. Skozi jhrek" so spustili svetilke, kt so llz ta rok v rokz, dokler njim tgr z Odličnimi predstavniki; šolstva, Slovenci ln Italijani, «0 imeli sestanek, na .katerem so sdglcino zatrjevali, da 'zaradi različnih težav ne bi bile mogoče odpreti lot prdd 1. oktobrom. Proti svoji volji aa j«-nato podpolkovnik Smuts odločil, da bodo Jota odpeta v prvem tednu-meseca oktobra- ) o„ii!<-,r >v irjlr-.», /opiti že bodo rpmv tako prav kmalu začeli. .Oblasti bedo upoštevaj« dejstvo, da vaHko dijakov ni moglb (tudiratl. lapiti bodo po sta-i-fam italijanskem ustroja. B trm pa »•; ud Tečano; -d* - bi bile .bodoče, i.ola tudi tako urejene. / ., > Glede slovenskih točajev j«- podpolkovnik anvnta Bajal,' da'je do-hU vaViko prošenj in sni j« btlo že ugoden«, V-Btčslu jr -proti temu, tiskovno konferenco predloge o aprejamu slovenskega ppsdatavni-kd 7 yodstvo uatanoye .KIDA, , Posebne žlvlj*ke doklade za slabotne in bolne otroke- bodo Izdali še ta mesto. ,v ' Preskrba z lesom L#,ni je Gori-cg silno trpela zaj-a-di, pomanjkanja lesa za kurjavo. V Trnovskem gozdu je vfchko prl-pray,ljčnega lesa. Potrebna so 1« prevozna s-edstva. Podpolkovnik Smuta je dejal, da je težava v tem, ker j« les na jugoslovanski strani Morganove črte. Zato je pristojna skupna zavezniško - jugoslovanska gospodarska komisija v Trstu, ki se žf bnvi s tem vprašanjem, V pripravi ima tudi dva druga načrta ZB nabavo kuriva izven Ijp,krajine in v pokrajini sami. Premoga za plinarno zdaj ni In velike bodo tudi težavo z nabavami za zimo, ker premogi primanjkuje na Siveju. Oipozovjl je, da je treba ra-čunati s splošnim primanjkovanjem kuriva. Povijanje plač državnim uradnikom bo kmaln urejeno,: Sklenjeno ji fce .bllp izplačalo predujma na, te —rt 1. — ,41., t* i,, niso prišle v sprednji del predora. Odhajam je sz j« navlako bat) da- btblli-ti tečaji javni, kajti pri-tedt smo' računali, V gozdu sme \ pvvro ,1'“' Trinajst metrov I nemška atrainlc od nemška atrainlc* Izžrebani častniki so »z zbrali v remi. /mali so okoli 400 ponarejenih listin, Mvilne obleke, zemljevidir, kompase in širila;• M smo si Jih pritrgali. Na drugi strani predora je ležal sneg. OkoU 10, ure »večer sta dva najspretnejša kopača prodrla skozi zadnje decimetre peska. Kar pretreslo ju jn razdalja je bila *labo preračunana. Na mesto da bi prihli na površje v gozdu, je bil izhod na prostem komaj 19 metrov v »trdn Od ntmške stražnice in iskalne luči. JtoaburjeiijeL^jp’ bilo,. vtUktih Nervozni lj/udje so se v naglice gnetli proti izhodil. Vsaka sekunda je bila zaradi nesreČneffz Slučaja dragonena. Dogajale »o se manjše netreft. Otovorjeni ljudjt ta gnečd je ponekod začela culi« sipici pesek. Naenkrat aa /» sprožil cel plaz, ki je famte skoraj zasul. Predor je bil zamašen in u na j več ji nSt uoanArii gu je bilo tre bg, hitro očistiti. 7 To pa le ni bile vta. Na«nkrešo Zatulile s-rene, v predoru je ugasnila luč. Naši bivši tovariši od RAF-a so prišli po svojem imeli stražo; ki nam Jz z urvtod javljala zvmtuzVno naravno«!. Okoli I, ure se jz začelo pa molom dapiit, /Straž« jz morala zapustiti svoje, mesto. Zadnji be-gunoi .so ravno zapuščali predor, ko Jo prišla nemška straža. Toliko da ni padla v odprtino predora, a ni Je -videla. Tik odprtine Jz v snegu ležal eden izmed be-‘ gusicčv ■— niso ga videli. Opazili pa sp drugega, ki je bil oddaljen že kakih 10 metrov, Straža je zagnala vik, začela streljati igra Jr bila PjHgvana^ Pol ure je vladal« v taborišču »meda, Ooinile Nemcev so tekale spin ter tja, vsi so imeli orožje pripravfjeno na strelK Od osemdeset častnikov, ki »o pobegnili skozi predor, so štiri zajeli takoj, Drugega za drugim so polovili ib preopj ostalih, Trije od o»< mdetr.tih. so et vrnili V Anglije, preedj jih še pogrešamo... • Štirinajst dni kesneje nam je nciH poveljnik taborišče, sporočil, n. otvoritev rednih šol »o tako tešavda ln zahtevajo toliko dela ln tul, da bi zaradi tečajev td.delo trpalo. Mnenja j« fcJdi, da bi pomenila otvoritev Javnih tečajev že tudi otvoritev Jpi, pred določenim rokom. Novinarji so Še dostavili, da j« vprašanje šolstva za Slovence silno nujna zadeva. De. loma zaradi tega, ker je mladina zaradi vojske, bombardiranja in os^>oborHlnrga boja izgubila ogromno Časa, ie bolj pa zarodi Upa, ker Slovenci 15 let pod fašizmom niso Imeli svojih i rt. Vse to zamujeno delo je treba zdaj č.imprej nadomestiti. Podpolkomiik Smuts je pondapijp, da '(l°bTO. pozna in razume težave S/agenoev, vendar • *«.»■* v. 1. 1 r* .. j j .. I «Vbiroc? UI rj /iv/1' 1/vrewwi zsv J I4C1I Jt . je odločil fiu to, 'da rdjšrpočaka z ot-1 p0m0*. 1 storitvijo šh/ še nehdj časa in med1 tem organizacijo šolstva dobro pripravi. ,nr' 11 Vpi-aŠanj* prosvetnega referenta , (pvowsditor«) j|« ni rešeno, pač pa | j« gotovo, da bo v teku jrihodnj«-j ga tsdrie. 1 Uvoz Baznikov lovjkkn. O končni odiočavi je treba čakati na to,.:k*j bodo »klenih v Trstu,- O ^osvobodilni premiji je poudaril, tla. Je ZVU samo dovolila podjetjem, da jo Izplačajo tadu-»trljskemu delavstvu,, PoSjlljka živil za mesec julij »e Je zakesnUa zaradi te^sv pri prevozu. Za inceoe avgust bodo živila ladall prihodnji t*don. Ob zaključku tiskovne konference se je podpolkovnik Smuts zn-hvahl npvlpa-rjenjj za udeležbo tet1 dejal, da bodo tekSne konference, ki se'nyjno nanašajo predvsem na krajevne zadeve, trikrat na mesec. Pomoč odpeljanim \ Na vprsšenje, kaj se Je naredilo »a pomoč 'svojcem tistih oseb, ki ao bile odpeljane v Jugoslavijo, Je podpolkovnik Smuts izjavil, da je Izdelan načrt za denarno pomoč svojcem. 21-načrtom »e strinja tudi pl-cdsednlk Škerlj. Pomol sicer ne bo velika, vendar bo Izplačana kma. I11, gotovo pa od 20. avgusta nnpraj. Zena odpel.tanca bo dobila BOO lir na meseč, po T lir na dan za otroka, BOO za »urednika in 780 za dva sorodnika. V tem pogledu imajo odpeljane« za politične internirance. Tudi Rdeči križ so ie naprosili za vojaške uprave v julijski krajini ln vojaške sile s sedežem v Avstriji CHednJlhče Verdi. Drevi ob 19.80 t>e bo vršil napovedani konoert čelista Roberta Repinl Secca. Na klavirju ga bo spremljal pianist Aleesatidro Costantlnlde«. GORICA Znižan)« obrokov bolnikom na domu Sepral objavlja: Ker so stopil* v veljavo nove odredb^ o količini dodatkov za bolnike, kt »e zdravijo doma, bodo odslej dobivali ti bolniki samo polovico dosedanjih podatkov. To no velja za Jetične, ki bodo odslej dobivali naslednja količine živil: ISO g kruha na dan. i.800 g živil za Juho na mesec, 400 g maščob ln BOO g sladkorja na mesec. V gft’(tallSču Verdi bo drevi ob 20. url priredila 86. divizija «txm- Na^raŽsmJe,' dovoljeno v soriško pokrajiae uvaiati slovenske *h4aT pri zajetju*. Morda so Nemoi mislili, da je bila predor« takrat koned; BiH bi brez dvoma precej presenečeni, č$ bi našli tistega., ki so ga ujetniki začeU graditi takoj po nesreči. Bil jz iz boljši, toda ai bil dokončan. Vojna ujetnike so -prej evakuirali. L us aejai, aa novi iij« upoe in it!vbz, vseh . - ritzlHze. izj«ma ta’l« Pri izvodu 'fta)!}*ns)fce; j* podpolkaVrik Smuts dejal, da novi zakon do-volju: brez tistih listov, ki jih tiakajo na zasedbenem ozemlju, P*- hh je ZVU prepovedala; teh lilfjov ni mogoč'« pošiljati .v druge kraje. Kakršni koli listi lahko prihajajo na Iščemo strojepisko, tajnico, hi obvlada angleščino, italijanščina 'in slovenšHno. Znanje angleščine je nujno potrebno. Primerne osebe naj se obrnejo na goričko uredništvo «Giornale Allea-to*, Cono Verdi It0-I. — ' ---------------ep-riP 6. TAJNO OROŽJE Narednik Orovaa pravi, da stotnik pritrjuje na palico neko drugo aro. dje. 06,BS: Poiakusil bom • tem orodjem. 6,Ni ne grel Bombi ne pridem do živega niti na ta način. Poizkusimo a segreto blazinico V 6,69: Zadeva ja precej nevarna, vražja bomba bi ae skoraj premaknita, Kakor kaže, niti toplota nanj« ne učinkuje. Za yi'«gal Moral *bom zapustiti svoje zaklonis> e in jo kar naravnost napasti 7.00: Narednik Orovee lajavlja, da je stotnik Stuart zapustil jarek. 7,01: «Bj, fantje, veža žica ml Je le t napotjels Choves pravi, da ae stotnik ukvarja s telefonsko žico ln da Buje njegovo govorjenje. «Vrag naj vzamag to žico*, pravi stotnik. 7,03: Stotnik Stuart Je pri bombi. Pokleknil Je. Sklopil je glavo, kot da U prisluškoval. 7,04: Kaklen čudeži Ustavila se Jel Ura ne teče več! Ponavljam, ura ne gre več! To se pravi, ali se Je pokvarila njena sprožilna naprava, ali pa Ja prav zdaj v svoji sprO.filni iegl. Kje pa Je za vraga francoski ključ? Prinesel sem s seboj enega samega francozal 7,08: «Hej, fante, adl ae ml. da imam en sam francoski ključi* Narednik Groves mu zatrjuje, da ga je najbrž? pozabil v Jarku. «Ah, nol Tuf Jel Našel sem ga, fantje!* Narednik Groves poroča, da sz stotnik vrača It bombi. Znova Je pokleknil. Spet ae je zapletel v žico. Mrmra nekaj nerazumljive, ga. 7,07; «ZdaJ bom polžkush pritrditi franc oz,e ln trdno obdržati bombo. Narednik Groves pravi, da stotnik Stuart dela a f rane or i. Stotnik pravi: «Bvo, zdaj Je vae v redu. Ce Je v njej nihalo, tedaj ja le slabo občutljivo; pošteno eem jo namreč stresel... Francoz drži obdržim z levico. Seveda ne preveč lahko, ker nisem levičar, toda po-magati si je treba. 7,17; Zdi m mi, da je že če«, da se malo odpočijem. Ali mi hoče kdo od va« tam doli prinesti cigareto? Ne približajte se, dokler ae ne dddaljim od tu,» stotnik se je znebil telefona ln šal proti levi. Pionir Reece mu gre naproti a cigareto. Stuart ae vsede m at jo prižge. Pionir Uteče ae J« vrnil ln ml. povedal, da je stotnik dejal, da gri vse v redu/ da pa najnevar. nejši del šele kdaj pride. Prlatavtl Je ie, da je stotnik zelo dobre volje, toda ve« prepoten. 7,26: Stotnik jb vstal in se vmll k bombi. Znova al Je nadel telefon: «A11 me silim«?* Pokleknil ta-«Bombo držim * francori ln sicer a leyičo. Odstranil bom mivko pod pdkritačkdm, tako da ae lahko približam z drugim ffsnoozom. 7,861 Stotnik popeva z zaprtimi uetml. 7.20: «Zdl ae, d* gre v«e dobro. Moj Bog! Zdaj bi potreboval trt rokel Ne morem stisniti -franboeov. Narednik Orova« pravi, da a« Je stotnik vzravnal, »tal še vedno na kolenih ln ogledoval bomb?. 7,30: Zdaj moram breapogojno-pritrditi trancozi narpokrovcSk. Da to opia- najožjl /del bombe ln ga lahkojvi^n, sta mi potrebni obe roki; torej M moral izpustiti prvega francoea. Prokleta bombal 7,31; odstranil bom prvega franco.za ln ga pritrdil tako, da ga bom lahko obdržal s kolenom, medtem ko bom skušal pritrditi drugega. 7,33: Da, 'tako Je pravi 7,37'; Pital drži! Mislim da ni nihala, ker bi v tem primem že zletela v srak. Zdaj Jo lahko obdržim a kolenom. Ce bi vsjjJ... (nerazumljivo),., vraga, boli me!» 7,39: Zdaj se bom IptU pokrcirčka a dmglm francozcm!» stotnik Stuart šb vedno polglasno govori nerazumljive beatde. 7,44: »Polžku. š'1 bom odvit* pokrovček s francozl v desni roki In držal bom bombo s francozcm v levici. Pozor, fantje! Zdaj pride najlepšel »Stotnik Stuart govori polglaano, da ga ne razumem, 7,gg; «n« premskne zel Ne grel Morda ni pritrjen z vijaki ali pa Je na zaklet način priviti Na vaak način bom še tvegal. 7,46: »Premaknil 6e J*„. £*, ras.,,- za 'malenkost,! 7,47: obrnil aa je la za polo* vlcO zavoj«- Zdaj moram odvzeti franc oz« m ga premakniti še za pol zavoja I« Narednik Otov«« pravi, da Je-atažntk Izmenjal *vo< položaj. 7,62: »Torej, dvakrat ae ja te zavrti! Vrti ae lažje. Skušal ga bom odviti t roko. 7,64: Odvzel eem po krotek; zabeleži'al to, govoril bom počaal. Pokrovček se odvija, v nasproti smeri urnega kmlia, vijak je iz medi a ta*timi zavoji Ura je vdelana "na pokrovčku. Na koncu bombe Je spredaj pritrjeno nihalo Ah, kaj vidim1! Počakaj malo! 7,36: Da, tako Je! Na obeh straneto niha. la »ta dva IfcoHma tržka, tako da ne mota delovati. Ur« priteguje oba trakova, d« opVostl nihalo, kt Je pripravljeno, da eksplodira. Bl-atrOumnt eo tl Nemci l* Stotnik 'ta spregovoril še nekej besed, toda tako tiho, da -jih nisem mogel -Y„ čftjBeV V OVguata Je. bilo v iud»l«>rij»kl. palači v Got;Jci pod vodstvom nadškofa. Margottija na-povedamo duhovniško zborovati je za vso gorlSko nadškofijo. Zborovanja a« Je udeležilo 86 duhovnikov lz krajev , tostran, ln onostran Morganove črte. ____________I . . don» varietejsko predstavo. Sodelovali bodo znani srtlatl ekuplne, •ki Je v zadnjih dneh z uspehom naetepela v Milanu. V nedeljo bo drugi in zadnja predstava. *ri»v sinov« ncpieviOnrsH je postala pred dvema dnevoma Al-',ipa Merci iz Bnttrla. Petnajstletni I Gvido j« nnSe-l na polju »tarč zarja- j vele pugko, ki jo je prinesel a ae-bbj domov. Odšel Je v svojo »oho. pod katero ja kuhinja, kjar aa je ravno mudila njegova mati, Ne. | »reja je hotela, da sc Jo fant, k: je ogledoval putfko. dijtsknll petelina. Puška ae ja »prožila in. ksr Je bllamev obrnjena v tla, j« k-togl* prebila »trop ln smrtno zadeta njegovo mater. Ko je deček vld*l, kaj 1 Je etroll, J« pobeg»n lz hita, v ka | taro »o takoj pritekli eoeadj* ln ! zjltavnlk, ki pa J« mogel ugotoviti »nmo smrt nesrečne 'ženo, Opekline prve ln drug« stopnje je dobil Ivan Gorjup 1* Goric«, kat«- x-Eir.u je eksplodiral «m°dnlk, ki ga Je že mnogokrat prižigal Odpeljali «0 ga v bolnico, kjer «« fco kmalu pozdravil, če ne bodo nastopile j komplikacije. V prepiru med larJomnlrttnU neke hiša v Gorici ja odnaala nekaj odrtln gospodinja Joslplna Coroneo Med drugim je bila ranjena tudi n« glavi. Ostala bo sicer v, domač' 'oskrbi, o atvari pa bodo govorili f» pred sodiščem. mm RADIJSKI. SPORED Sobot«, H. avgueta 18 poročila; 10,18 obvestila *voj' c.-m; 10.80 oddaja ka delavce: 30.16 poročila v »loveniBlhi! N-*® ***' vlreki konoert Miroe Sanmnove, 21 operetna glaeb* (plozce); Zl.au rndllska igrica; 22 vokalni koncert aopiantatke Penegrinijeve; 22,36 k«' rakterna glasba: 23.10 vesti v slo- ; Cflščinl; 23.90 . plesna glasba do v 24. ure. DIRBKTOR poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik. Tret Glavni urednik: PRIMOŽ B, BRDNIK PRODAJAMO otroški »portnt voziček in globok promenadni voziček. Foscolo 21, vrata at. 15. razločita, 7,^8: Preden bom /jada- Ijcvai ■ k delom'" bcm pi-eklhll16pi-o-žilno napravo, Prakinlte* zvezp za trenotek. «W«rednik Grove» pravi, da «« j« »tpuiik podal, proti jarku. Spet »e .jg, vrnil k bombi In si na. taknU telefon. 7,89: Prekinil bom eno stran »ttkelil. Zelo so ljubeznivi, krompir J evel, da 86 nam'»sata-vlil tako enostavno pasti. 6, (tujka>* splošen