ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO II ŠT. 4 APRIL 1978 perutnina.!* PERUTNINSKA KLAVNICA V PLAMENIH PREIZKUŠNJA NAŠE SAMOUPRAVNE ZAVESTI IN SOLIDARNOSTI V sredo dne 29. marca 1978 zvečer okoli 22 ure je na objektu perutninske klavnice v TOZD Mesna industrija izbruhnil požar. Goreti je začelo v prostoru pred zmrzovalnimi tuneli, kjer so se pravkar izvajala rekonstrukcijska dela na termoizolacijah. Požar se je hitro razplamtel, uničujoči zublji plamena pa so se z bliskovito naglico širili, saj so bili debeli sloji lahko gorljivih termoizolacijskih materialov kot nalašč za to pripravljeni. Ogenj je pustošil z veliko močjo in naglico, tako da nam je bilo pri gašenju že v samem začetku jasno, da bo borba kruta in da je potrebno obuvati predvsem sosednje objekte. O nastanku požara je bila v kratkem času obveščena postaja Ljudske milice in preko nje gasilci, ki so bili kmalu na kraju nesreče. Na kraj požara smo v zelo kratkem času prišli tudi nekateri delavci iz TOZD-a, kmalu za tem pa še številni drugi sodelavci iz delovne organizacije. Zahvaljujoč izredno dobremu sodelovanju med gasilci delavci TOZD, ki so bili v tem času v službi odnosno so na kraj požara prišli neposredno po izbruhu in ki so objekt dobro poznali, smo glavnino reševalne akcije že v začetku usmerili v čuvanje najdragocenejših objektov proizvodnega dela in energetike. Zato nam je kljub strašnemu ognju, ki se je dvigal visoko nad osrednji del, uspelo te objekte v glavnem tudi rešiti. Glavnina požara je bila zadušena v približno dveh u-rah, vendar smo skupaj s Ptujskimi gasilci, pripadniki ljudske milice in postavljeno narodno zaščito ostali budni na kraju samem še dolgo v naslednji dan. Uničenje je bilo veliko Požar je popolnoma uničil zgradbo, inštalacije, opremo in naprave hladilnega sistema — 45° C (zmr-zovalne tunele v celoti), inštalacije za ves ostali hladilni sistem na perutninskem delu vključno za vse skladiščne celice sistema — 20° in — 0° C, ter raz-hlajevalnega sistema »stari cattaruzzi«. Popolnoma je zgorelo skladišče repro-materiala, drobnega inventarja in potrošnega materiala, uničene so kompletne moške garderobe z vso opremo ter nadstrešje razkla-dalne rampe. V požaru je bilo uničeno oz. je bilo za ljudsko prehrano neuporabno vso blago pripravljeno za prodajo v skupni količini cca 70 ton ter vsa embalaža, ki je bila na zalogi. Delno uničen je gradbeni del z ostrešjem nad skladiščnem in manipulativnem prostoru sistema —20° in — 0° C, kompresorska postaja z inštalacijami, manipulativni del klavnice perutnine, hodnik ob evisce-raciji, ženske sanitarije ter del prostora v sami evisce-raciji itd. Zaradi uničenja po požaru je bilo ustavljeno delo v vseh enotah na perutninski klavnici kot celoti, na predelavi ter v predelavi klavniških odpadkov. Na predelavi in v kafileriji je bilo delo ustavljeno zaradi izpada kompresorske postaje in kotlovnice. (Dalje na naslednji strani) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ VSEM SODELAVCEM, KOOPERANTOM ♦ IN UPOKOJENCEM ISKRENO ČESTITAMO OB OBLETNICI USTANOVITVE OF-27. APRILU IN MEDNARODNEM DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJU TER ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, VODSTVA TOZD IN DELOVNE ORGANIZACIJE 4 TER UREDNIŠTVO ♦ PTUJSKEGA PERUTNINARJA I Neposredno po požaru (Foto: L. C.) Prekinitev proizvodnje bi bila katastrofa za širšo družbeno skupnost Vsi vemo, kaj takšna prekinitev za našo TOZD in za DO kot celoto predstavlja. Za tržišče je to izpad cca 70 ton mesa piščancev in cca 7 ton izdelkov dnevno. Daljša prekinitev dela zaradi uničenja po požaru pa bi predstavljala popolno zaustavitev dela tudi v osta- lih temeljnih organizacijah, to pa bi takoj pomenilo tudi vprašanje zaposlitve cca 1200 redno zaposlenih delavcev »Perutnine« in cca 400 kooperantov. Zavedajoč) se resnosti takšnega položaja smo v zgodnjih jutranjih urah, ko se je s pogorišča še valil dim in ko nam rojevajoče se jutro še ni v celoti razodelo žalostnih posledic krute noči, z doslej nepoznano bolečino v prsih in z novo energijo že razmišljali o prvih ukrepih in rešitvah. Jasno nam je bilo, da je naša prva naloga ponovna vzpostavitev proizvodnje. Kmalu po prvih ugotovitvah, da je klavniški del objekta z vso dragoceno u-voženo opremo v glavnem očuvan in da je v veliki meri očuvana tudi energetika, smo postali pogumnejši. Vedeli smo, da bo zakol možen takoj, ko bomo vsaj delno usposobili razhlaje-valni sistem in naša velika sreča je, da je ostal tudi del tega nepoškodovan. Tekom dopoldneva so bile postavljene strokovne komisije za ugotovitev škode po posameznih področjih, ki pa so za hitro sanacijo s posebnim povdarkom na čim hitrejši ponovni vzpostavitvi proizvodnje — imele nalogo podati tudi svoje predloge. Delo komisij je bilo zelo uspešno in kmalu smo razpolagali s predlogom plana obnove, ki ga je naslednjega dne osvojil tudi Delavski svet TOZD na svoji izredni seji. Tesnoba v srcih Opisati občutke, ki so nas v teh trenutkih obdajali ni mogoče. Nesrečo je doživljal vsak po svoje, vendar bi zaman iskali nekoga, ki je v tem času ostal neprizadet. Časa za dolgo razmišljanje ali razprave ni bilo, odločitve so padale hitro, spontano — vse z istim ciljem: rešiti kar se rešiti da, in pozneje: vzpostaviti proizvodnjo čim prej ko je mogoče. Vsem delavcem, ki so prišli zjutraj v službo in z velikim začudenjem obstali pred zaprtimi vhodnimi vrati, smo podali kratko informacijo o nastalem položaju. Razdelili smo se v skupine, da bi bilo delo, ki ga bo potrebno opraviti, laže organizirati. Takoj po tem, ko je uradna komisija UJV-Maribor opravila svoje delo in smo dobili dovoljenje za vstop na pogorišče smo pričeli z delom. Očistiti pogorišče in o-mogočiti pristop za nadalj-ne delo je bila naša prva naloga. Že v začetku smo se dogovorili, da bomo delali nepretrgoma dokler bo potrebno. Te spontane odločitve celega kolektiva nismo kršili niti za trenutek. Delali smo dan in noč, vse dotlej, da ni ponovno stekel tekoči trak. Kaj kdo je ali kaj bo kdo delal ni bilo vprašanje, delali smo vsi vse, delal je vsakdo tisto kar je bilo potrebno. Na ura ni gledal nihče. Številni delavci — zlasti vsi vodstveni delavci in tisti, ki jih zaradi specifičnih nalog ni bilo mogoče pogrešati, so bili na delu praktično neprekinjeno. Naši beli plašči so postali črni, naši obrazi — obrazi dimnikarjev — vendar kljub tesnobi v srcu — z dobro voljo na ustnicah in zaupanjem v očeh. Ni ga bilo med nami, ki bi stal ob strani! V nesreči se ljudje spoznajo! Naša nesreča je bila tudi naša preizkušnja. Nismo razočarani! Naše zaupanje v kolektiv se je v celoti potrdilo, naša solidarnost je bila izredna. To pa so kvalitete, ki nam vlivajo pogum za naprej in ki nas obvezujejo. Spontana odločitev celega kolektiva za prispevek v obliki enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih v TOZD in zavestna odpoved vseh vodstvenih delavcev vsem opravljenim uram nad rednim delom v času do vzpostavitve ponovne proizvodnje, je le skromna zunanja formulacija naše solidarnosti. Kolektiv v celoti je dal mnogo več, dal je od sebe vse kar je mogoče in uspeh ni izostal. Dosegli smo tisto kar smo si najbolj želeli in kar še danes komaj verjamemo: po treh dneh intenzivnega dela so ponovno zaropotali prvi kompresorji, zavrtelo se je kolesje tekočih trakov v nedeljo zjutraj dne 2. aprila 1978. Da, celo nedelja je bila pa na to nihče niti pomislil ni! Proizvodnja je stekla, do popolne sanacije pa je še dolga pot Prvi uspehi po katastrofi so tukaj, proizvodnja ponovno teče. Deloma v dveh izmenah s polovično urno kapaciteto, vendar predvidene dnevne količine dosegamo. Do konca meseca aprila bomo z zakolom piščancev v celoti na tekočem. Ob takšnem delu ni malo težav, še naprej zahteva našo maksimalno angažiranost v vsakem pogledu, predvsem pa v tem, da ne trpi kvaliteta naših proizvodov. Naša prva in glavna naloga za naprej je nadaljna ureditev hlajenja in skladiščenja blaga, saj je pred nami vroče poletno obdobje. Za rešitev v tej zvezi se intenzivno pripravljamo, prav tako pa je v teku tudi priprava na gradbeno sanacijo pogorelega dela objekta. Naša velika želja je, da bi bili še naprej tako uspešni, zato ob prvih uspehih ne smemo popustiti, temveč pospešeno delati vse do dokončne obnove in normalizacije proizvodnje. Ing. Franc Vraber POROČILO ODBORA ZA DRUŽBENO SAMOZAŠČITO V sredo 29. 3. 1978 ob 22. uri je nastal požar v prostorih predtunelov za globoko zmrzovanje, ki so bili v remontu. Požar se je naglo razširil na večji del tovarniških objektov, kar je predstavljalo veliko nevarnost za celotno tovarno. Zaradi požara so nastale izredne varnostne razmere, zaradi česar je direktor TOZD odredil aktiviranje II. stopnje varnostnega načrta. Zaradi odsotnosti načelnika NZ, ki je bil v bolnišnici, je tov. Janko KOSI, načelnik CZ ob 23. 30 uri razporedil 12 delavcev in jim določil naloge narodne zaščite: — na vhodu je bila uvedena poostrena kontrola in preprečen vstop vsem nepoklicanim osebam; — zavarovan je bil kraj požara tako, da so lahko gasilske enote čimbolj nemoteno delovale. Ob 5. uri zjutraj je prevzel vodstvo narodne zaščite tov. Janez ŽUNKOVIČ, predsednik odbora za LO in DS, ki je odredil za opravljanje nalog v NZ 7 delavcev, opremljenih z oznakami NZ, ki so imeli naslednje naloge: — pomoč vratarju na vhodu pri kontroli vseh oseb, ki so prihajale v TOZD, — zavarovanje kraja požarišča s tem, da so preprečevali dostop na kraj požara vsem nepoklicanim osebam. Zavarovanje kraja požara je trajalo do 16. ure do konca ogleda, na vhodu pa so pripadniki narodne zaščite pomagali pri kontroli vse do 2. 4. 1978, ko je temeljna organizacija začela z improvizirano proizvodnjo. Delavci, ki so bili razporejeni za opravljanje naldg v narodni zaščiti so sprejeli to dolžnost brez ugovorov in so opravljali z voljo in čutom odgovornosti. Predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Janez Žu n kovic 1. Uničujoči požar 2. Upostošenje v klavnici 3. V silnih plamenih so se topile kovine 4. Komisija ocenjuje škodo 5. Čiščenje prehitro »pečenih« piščancev 6. Najnujnejša čiščenja zunanjosti 7. Odložili so lopate in se pripravili na »sprejem« piščancev 3. Prvi piščanci na ponovno usposobljenem traku (Vse foto: L. C.) Od požara do improvizirane proizvodnje v perutninski klavnici Med gašenjem požara (Foto: L. C.) Še en naporen in uspešen dan je minil za delavce našega delovnega kolektiva. Večina se je pripravl ala na zaslužen dnevni počitek, ko se je oglasila sirena na novem gasilskem domu v Ptuju. Tisti, ki so jo slišali so se spraševali zakaj kliče in kje je nesreča. Večina naših sodelavcev ni vedela, da so njihova delovna mesta v ognju, njihova eksistenca in eksistenca njihovih družin pa ogrožena. Vest o nesreči se je hitro širila po Ptuju in okolici, ljudje so hiteli na kraj nesreče. Perutninska klavnica na Bregu je bila v ognju. Delavci, ki so bili še na delovnih mestih in se tako znašli v samem požaru, so vložili velike napore in izpostavljali celo svoja življenja, da bi požar zadušili ali vsaj omejili, vendar je bil »rdeči petelin« močnejši. V kratkem času so na pomoč priderveli gasilci iz Ptuja in okolice, nato pa še iz Maribora. Kljub ogromni škodi in uničenju gre zahvala gasilcem in članom našega kolektiva, ki so se znašli na kraju nesreče in ohranili toliko prisebnosti, da so uspešno usmerjali gasilce tja, kjer so ključni objekti in oprema, kjer se je to še dalo. S takšnim sodelovanjem je bil požar prema- gan. Le težko si danes zamišl a-mo posledice, ki bi nastale, če bi se požar razširil še na ostale objekte. Komaj je bil požar pogašen, že se je pristopilo k tehnološko-tehničnim ocenitvam stanja in možnosti vzpostavitve improvizirane proizvodnje. Čeprav v začetku sami sebi nismo verjeli, smo rekli: »V nedeljo 2. 4. 1978 začnemo klati«. Čeprav večina v to ni verjela, smo brez pomislekov začeli delati s tem ciljem. Komunalna služba energetike in vzdrževanja je bila skupaj z delavci TOZD Servis organizirana v dve izmeni, ki sta delali v turnusu po 12 ur, nekateri pa tudi mnogo več. IMP TOZD EKO Ptuj nam je priskočil na pomoč z ekipo, ki je pri nas Izvajala elektro inštalaterska dela pri rekonstrukciji oz. novogradnji pred leti. Tako organizirana ekipa in oborožena z neizmerno vol:o in čutom odgovornosti je delala dan in noč. Že v petek zvečer je prišlo prvo olajšanje, ki je dalo novih moči. Oglasil se je, sedaj tako prijeten glas hladilniškega kompresorja. Vsi tisti, ki so bili pri-sotn v soboto zvečer so si meli roke in videti je bilo prve vedre obraze. Mcinterji EKO Ptuj so si Zaradi uničenja električnih napeljav bo potrebno zamenjati preko 50 km kablov (Foto: L. C.) namreč umili roke in prav tako z olajšanjem in nasmehom sedli k zasluženi malici. V glavnem so bile stvari pripravljene za improvizirano proizvodnjo. Bilo je storjeno tisto, kar ni skoraj nihče pričakoval. Tokrat je praksa prekosila teorijo. Vzporedno s prej omenjenim je prav tako organizirano potekalo delo pri čiščenju pogorišča in okolice. Delavci perutninske klavnice so premagali prvi šok in se z vso vnemo lotili čiščenja pogorišča in ostalih prostorov, ter pripravljali prostore za predvideno proizvodnjo. Delo v tem času se skoraj ne da opisati — to je treba samo videti in doživeti. Nekateri so bili cele dneve na pogorišču in praktično sploh niso spali. Žalostno, vendar s ponosom smo se gledali v sicer belih delovnih oblekah, toda sedaj črnih in črnih obrazov. Sedaj v nesreči se je izkazala moč, enotnost, odločnost in so- be za pomoč, ki je takoj sicer nismo potrebovali, vendar smo jo sprejeli nekaj dni kasneje, ko smo že začeli z improvizirano proizvodnjo. Kot že omenjeno so potekala še zadnja dela nujno potrebna za improvizirano proizvodnjo v soboto 1. 4. 1978 zvečer. Drugi dan, v nedeljo bi po zadanem planu morali pričeti klati. Naročenih je bilo 30.000 piščancev. Mnogi smo se na tiho spraševali, ali je to možno. Ali je to realno. Morda smo v to verjeli tudi zato, da smo si dajali moči. In res! Naročeni piščanci so pripeljani od kooperantov, ki so prav tako z zaskrbljenimi obrazi spremljali kamione. Ob 5,45 uri je bil obešen prvi piščanec. Šli smo z njim ob traku. Začetne težave v tunelu za rnzhlajevanje. Vsi smo tu, vsi ukrepamo, proizvodnja gre naprej. Mora iti! Vsi strokovni delavci so na kraju samem VSEM SODELAVCEM, KI SO 1/ ČASU POŽARA IN POZNEJE PRI USPOSOBITVI KLAVNICE POMAGALI SE V IMENU SINDIKALNE ORGANIZACIJE ISKRENO ZAHVALJUJEMO. POSEBNA ZAHVALA VELJA GASILCEM IN DRUGIM ZUNANJIM SODELAVCEM, KI SO PRISPEVALI SVOJ DELEŽ PRI GAŠENJU POŽARA IN SANIRANJU POSLEDIC. UREDNIŠTVO Ptoizvodnja je stekla, vendar s polovično zmogljivostjo (Foto: L. C.) lidarnost. Predvsem velja povda-riti to, da je ideja o odstopu enega normalnega delovnega dne za posledice požara potekla iz vrst delavcev, ki so delali neposredno na pogorišču. To iniciativo je potem DS TOZD tudi uradno sprejel. Izkazala se je tudi solidarnost delavcev celotne DO Perutnine Ptuj, saj so iz vseh TOZD in DSSŠ prihajale ponud- ob traku, ob piščancih, da bi nastale probleme čimprej rešili. Čez dve uri pridejo piščanci iz razhlajevanja. Vsi smo prisotni, gledamo termometer. Ne verjamemo svojim očem. Lispelo nam je! Rezultati dela, ki se je odvijalo noč in dan so tu. Ostale hladilnice za piščance ne delajo, piščanci gredo neposredno na kaimone-hladilnike, kjer se do- Tudi v pakirnici delajo s polovično zmogljivostjo (Foto: L. C.) končno razhladijo na potrebno temperaturo med prevozom do skladišča — do potrošnika. Vzporedno z DE Perutninska klavnica je pričela z delom tudi DE predelava, saj smo uspeli usposobiti tudi tu najnjujnejše hladilnice. Prvi rezultati so nas ohrabrili in smo smelo naročili za naslednji dan že 45.000 piščancev za zakol v dveh izmenah. Začetek dela smo premaknili za eno uro, na 4.45, z delom pa smo uspešno končali nekaj po 20. uri. Težave so se sproti odpravljale, delo se je vse boljše organiziralo in tretji dan smo zaklali že 50.000 piščancev v dveh izmenah. Kljub velikim težavam s hlajenjem in rizikom pri tej proizvodnji lahko rečemo, da smo vse težave uspešno prebrodili, saj do danes iz trga nismo dobili še nobene reklamacije, ki bi bila posledica stanja pri nas. Ob vsem tem so delale komisije za ocenitev škode, kakor tudi centralna komisija. Škoda, tako neposredna kot posredna je zelo velika. Posledice bodo trajnejše in potrebno bo še mnogo vsestranskega angažiranja, da se bodo posledice požara sanirale. Centralna komisija je izdelala ta-kozvani »vozni red« sanacije po fazah. Lahko rečemo, da smo ta plan do sedaj v celoti izvedli, kar se tiče vzpostavitve proizvodnje pa celo presegli. Čeprav je komisija že v času, ko so bile praktično vse stvari nejasne, lahko danes ugotovimo, da je bil plan sanacije kljub temu zelo realno postavljen. Še nekaj se je pri tej nesreči pokazalo; zelo hitra vzpostavitev narodne zaščite, tako v času požara kot drugi dan. Prepričali smo se lahko, da nimamo civilne zaščite samo na papirju, ampak da zna če je potrebno, tudi efektno delovati. Torej smo tudi tu dobro organizirani. Sedaj, ko je najhujše že za nami, lahko ugotovimo, da je bila ta nesreča nekakšna tehtnica naše zavesti, našega odnosa do tega, s čimer gospodarimo oziroma upravljamo. Tu se je pokazalo bogastvo naše socialistične zavesti. Uvideli smo, da je našemu delovnemu človeku prešlo v dušo, da je vse to njegovo, naše skupno. Da je z ogrožanjem naše skupne imovine ogrožena tudi njegova socialna varnost. Mnogo elementov, ki krasijo in bogatijo medsebojne odnose hudi smo spoznali med to nesrečo. Mnogo tega pa ob nesreči enaki med enakimi nismo niti opazili. Res smo lahko zadovoljni, da delamo in živimo v tako zdravi sredini. Hvala vam sodelavci, člani sindikata! Izvršni odbor osn. org. sindikata TOZD MESNA INDUSTRIJA Še pred uradno izjavo delavcev UJV Maribor da je požar na perutninski klavnici nastal zaradi malomarnosti delavcev Tovarne izolacijske opreme Laško — TOZD Gračnica, ki so obnavljali hladilnice, je bilo imenovanih več strokovnih komisij, katerih naloga je bila ugotoviti nastalo škodo. Delo je koordinirala centralna komisija, ki je zbrala poročila in podatke vseh strokovnih komisij. Nastala škoda je ogromna in je ocenjena na 48,000.000.— din. Seveda pa bo posredna škoda zaradi težjih pogojev dela in drugih težav pri saniranju navedeni znesek precej povečala. Od države v državi do današnjih praznikov Kakšna slučajnost! Pomladi se vsi veselimo. Prinaša novo življenje, novo rast, novo srečo . . ., nove načrte . . . Bilo je to tudi na Čebinah 1937. leta, ko se je rodila Partija. Bilo je to 27. aprila 1941, ko je Partija ustanovila »Protiimperialistično fronto«, kasnejšo Osvobodilno fronto slovenskega naroda, današnjo SZDL. Tu je še 1. maj — delavski praznik, in tu je 9. maj, dan osvoboditve. OF, prva in resnična oblast slovenskega naroda. Takratni Vrhovni plenum OF je namreč nastopal v funkciji organa oblasti, kot slovenski narodni osvobodilni svet — SNOS. Boris Kidrič je v enem izmed številnih člankov že meseca januarja 1942 zapisal, da je OF država v državi: ima svojo vojsko, svoje sodstvo, pobira davek, slovenski narod sprejema in podpira njena navodila . . . Prav z ustanovitvijo OF in vključitvijo širokih delovnih množic Slovenije v skupni boj jugoslovanskega ljudstva, smo rešili svoj obstanek, čast in bodočnost. OF je lahko zmogla te naloge prav zato, ker je bila naravna zveza delovnega ljudstva, vselej z njegovim družbeno-vsebinskim hotenjem in ker je nastala predvsem kot ljudsko osvobodilno gibanje svojega naroda. Ogromna dediščina OF pod vodstvom KP nam danes omogoča nemoten, svoboden razvoj, polet .. . Sadovi boja in bitk nam omogočajo, da lahko danes tako svobodno praznujemo 1. maj. Da, 1. maj, kot simbol mednarodnega revolucionarnega proletarskega gibanja. In ta svobodni 1. maj praznujemo letos v bogatem revolucionarnem in delovnem vzdušju. Volitve drugih delegatskih skupščin, minuli kongres slovenskih komunistov, volitve v samoupravne organe, so dokaz, da se ne uspavamo nad bogatimi družbeno-ekonomskimi in političnimi uspehi. Želimo mir! Hočemo dalje! Konkretno! Z akcijo! Hočemo odpraviti pomanjkljivosti! S konkretno vsebino dela, z resničnimi, s še bolj medčloveškimi, tovariškimi in humanimi odnosi v naši socialistični družbi. Tako pripravljeni bomo pozdravili 9. maj, dan osvoboditve in XI. kongres ZKJ. LST Ob volitvah delegatov v organe upravljanja je posebna komisija ocenjevala urejenost volišč. Na prvem mestu je volišče v Ptujski tiskarni (na fotografiji) (Foto: L. C.) POZNm SEMETARIE OSNOVNIH ORGANIZMII Ivan Habjanič, prevzemalec blaga na perutninski klavnici vodi komuniste v TOZD Mesna industrija Franc Ciglar, vodja proizvodnje na frami Kidričevo je sekretar 00 ZKS Perutninske farme Osnovna organizacija ZK v TOZD Farme šteje 11 članov od katerih nas je le 5 iz naše TOZD. Čeprav smo si v predkongresni aktivnosti zastavili nalogo pridobivanja novih članov ni bilo pravega odziva. Sprejeli smo le enega novega člana. V naši temeljni organizaciji je dosti mladih ljudi, predvsem žensk, vendar se ne morejo odločiti za vstop v vrste ZK, to pa ne zaradi lastnega prepričanja, temveč so prisotni posredni vzroki. Večina jih stanuje na podeželju pri starših, kar ima velik vpliv na njihovo odločitev. Člani naše osnovne organiza-ci e smo se v predkongresni aktivnosti vključili v vse akcije in to: sodelovali smo pri evidentiranju in obravnavanju vseh možnih kandidatov za samoupravne organe v temeljni organizaciji in delovni organizaciji, ter obravnavanju možnih kandidatov za nosilce družbeno-političnih funkcij v občini in republiki, nadalje smo obravnavali izvajanje ZZD va praksi, ter družbeno samozaščito in priprave na SLO v naši temeljni organizaciji. V predkongresni aktivnosti smo tudi analizirali delo članov naše osnovne organizacije, ter ugotovili, da imajo vsi člani več ali manj določenih funkcij. V bodoče bodo morale biti te analize poglobl e-ne, ter ne ocenjevati aktivnosti članov ZK po številu funkcij, temveč po njihovem dejanskem delu v raznih družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih, kajti prva naloga članov ZK je, da so navzoči in sodelujejo pri vseh akcijah, ter da svoje delo usmerjajo k vprašanjem s katerimi se srečujejo delovni ljudje v procesu samo-upravPanja in v delu delegacij. Osnovna organizacija mora v svojem delu oblikovati svoja stališča do vprašanj v svojem okolju ter spremljati vsebino dela svojih članov. Posebno skrb moramo posvetiti idejnopolitičnemu usposabljanju, kakor tudi delegatom, katerim je zaupana odgovorna družbena naloga pri izvajanju samoupravljanja. V kooperaciji pa je sekretar 00 ZKS Drago Čater, vodja službe za razvoj samoupravljanja Po reorganizaciji ZKS v Me-sokombinatu »Perutnina« Ptuj v začetku leta 1976 smo v TOZD »Kooperacija« Hajdina ustanovili 00 ZKS, v katero smo poleg zaposlenih delavcev vključili kot aktiv še vse kmete kooperante, ki so člani ZKS in so povezani v OO ZKS v kraju, kjer prebivajo. Takrat smo se dogovorili, da bomo na skupnih sestankih članov in kooperantov ZKS obravnavali predvsem zadeve, ki so pomembne tudi za kooperante. Na zadnjem sestanku članov ZKS smo posvetili največ pozornosti kongresnim materialom ter dodobra obdelali politične usmeritve v nadaljnem razvoju agroindustrijskega kompleksa, zlasti še tistega poglavja, ki govori o združevanju dela kmetov in družbenih sredstev v družbeno organizirani proizvodnji. Na sestankih OO ZKS smo večkrat razpravl ali o tem, da moramo povečati število članov ZKS. Pred kratkim smo sprejeli v 00 ZKS enega novega člana. Med naše članstvo bi želeli sprejeti vse, ki se resnično želijo vključiti v vsakodnevni boj za nadaljni napredek naše samoupravne socialistične družbe. Prav gotovo je tudi med kooperanti več takih, ki bi se morali v to delo intenzivneje vključiti. Med takimi pa so predvsem naši mlajši kooperanti, oziroma sinovi in hčere kooperantov. OO ZKS pri TOK »Kooperacija« je v svojem delovanju našla poti za dobre odnose z drugimi družbeno političnimi organizacijami, zlasti s sindikatom, SZDL in ZSMS. Prav tako so člani OO ZKS zelo aktivno sodelovali v vseh samoupravnih organih in njihovih komisijah ter pomagali izoblikovati stališča in predloge, ki so se v praksi uveljavili kot ekonomsko učinkoviti, napredni in progresivni. Ne samo v času kongresov, vedno in povsod moramo komunisti biti aktivno prisotni. Tako je tudi pri nas v osnovni organizaciji ZKS Mesna industrija. Res je, da se nam je kdaj kaka stvar izmuznila iz rok, saj nas je v primerjavi s številom zaposlenih malo komunistov. Aktivno smo sodelovali z organi upravljanja, z aktivom mladih in še posebej s sindikalno organizacijo. Ta tesna akcijska in politična povezanost je prišla močno do izraza ob katastrofalnem požaru v perutninski klavnici. Izredna požrtvovalnost pri delu in s tem tudi never eten uspeh pri odpravljanju posledic požara vsekakor izpričuje zdrave odnose in tesno sodelovanje. Tudi sicer smo bili prisotni pri razreševanju seh zadev v naši TOZD. Pomagali smo pri vzorno izvedenem evidentiranju, izboru kandidatov in volitvah delegatov v skupščine Peter Jurkovič je referent za izterjavo in vrednostne papirje, sicer pa vodi osnovno organizacijo ZKS v COMMERCU SIS in ZZD, kakor tudi v organe upravljanja. Sleherni naš komunist dela v kakem samoupravnem organu. Naša pomembna akcija je bila ob pripravi in sprejemanju samoupravnih aktov, v pripravah na SLO in družbeno samozaščito. Tudi v bodoče nas čakajo mnogi problemi in pomembne politične naloge. Vsekakor pa moramo biti v bodoče pozornejši do idejno političnega izobraževanja in najti način, kako pritegniti čimveč mladih, dobrih delavcev v vrste Zveze komunistov. V tej smeri smo si že mnogo prizadevali, vendar večina naših delavcev izha a iz kmečkih družin in so še vedno pod precejšnjim vplivom staršev, okolice, pa tudi religije. S prizadevnim delom in idejnim usposabljanjem pa verjamemo, da bomo prebrodili tudi to oviro. Na zadnjem sestanku OOZK TOZD COMMERCE smo v razpravi o kongresnih dokumentih dali poseben poudarek interesom trgovine in proizvodnje poudarjajoč, da specializirana in stabilna kmetijska proizvodnja zahteva organizirano tržišče, da moramo pospeševati proizvodnjo za kupca, ki bo znan vnaprej, še izboljšati preskrbo s kmetijsko živilskimi proizvodi posebej v večjih mestih in indu-striiskih središčih itd. V letu 1978 smo pridobili novega člana ZK, zadali pa smo si tudi nalogo, da do naslednje seje opravimo razgovore z zaposlenimi v TOZD in na tej osnovi izdelamo seznam vseh tistih, ki bi bili vol ni včlaniti se in delati v vrstah ZK. O tako pridobljenih kandidatih bodo razpravljali. Posebno pozornost pa smo posvetili tudi mladincem tako da bomo skupaj z 00 sindikata ustanovili aktiv mladih. ZKS V PEMITMIII? ■o o jas1 Branko Temeni — avtomehanik, sekretar 00 ZKS v Servisu V Tovarni krmil vodi komuniste Ivan Orlač, skladiščnik Menim, da moramo komunisti posvečati pozornost temu, da bomo učinkoviti pri oblikovanju stališč za reševanje konkretnih razmer dela in življenja delovnih ljudi. Zato moramo v ospredje postaviti tista ključna vprašanja, katerih razreševanje je pogoj, da bo celoten proces uveljavljanja resničnih interesov delavcev in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega dela in živl enja še hitreje stekel. Da bi se na tovrstnih odločitvah delavcev hitreje uveljavljali samoupravni družbenoekonomski odnosi, moramo komunisti v procesu pripravljanja samoupravnih odločitev svoja stališča utemeljevati z argumenti, ki bodo izhajali iz nujnega povezovanja vsakodnevnih in dolgoročnih interesov delavcev in delovnih ljudi pri stalnem izboljševanju njihovega dela in življenja. Komunisti se bomo zavzemali, da bo hitrejši gospodarski razvoj temeljil predvsem na prizadevanjih za večjo produktivnost dela in uveljavljanja drugih kvalitativnih dejavnikov razvoja. Pri tem bomo posebno pozornost posvečali uvajanju in koriščenju boljše organizacije in načina dela, razvijanju spodbudnejših oblik nagrajevanja saj menimo, da je le na tej osnovi mogoče trajno krepiti reprodukcijsko sposobnost gospodarstva in širiti materialno osnovo združenega dela. V TOZD Tovarna krmil, ki zaposluje 60 ljudi, deluje 00 ZK, ki šteje 12 članov. Razen treh smo vsi člani mladinci do 27 leta. Kakor najbrž vse ostale OO ZK v naši DO, tudi nas pesti problem omasovitve članstva ZK. Dve tretjini kolektiva sestavljajo nekvalificirani delavci, večinoma mladi, kljub temu je težko pritegniti k aktivnemu delu, oziroma v vrste ZK več sodelavcev, čeprav so v kolektivu zdravi medsebojni odnosi. Vzrokov za to je več. Kakor sem že omenil, so to predvsem mladi ljudje, ki še živijo z roditelji in tukaj se odraža način vzgoje, običaji, ter nesamostojnost. V neki meri tudi prisotnost religije. Zato menim, da tega problema ne bo ta-ok lahko in kmalu odpraviti, vendar naša prvenstvena naloga je, da se temu problemu res po- svetimo in z vztrajnim delom se bodo pokazali tudi uspehi. Kar se tiče sodelovanja 00 ZK oziroma delovanje naših članov v samoupravnih organih oziroma sindikatu in mladini, je po moji oceni zelo uspešno, kar se najbolj odraža v vseh doslej uspešno izpeljanih akcijah, oziroma pripravah in sprejeman u vseh samoupravnih aktov, ki jih od nas zahteva zakon o združenem delu. XXX Bogomir Veber, tehnični vodja v Ptujski tiskarni Osnovna organizacija ZKS TOZD Ptujske tiskarne je bila ustanovljena leta 1975 na pobudo Komiteja občinske konference ZKS Ptuj. Od takrat do danes se je učvrstila idejno in organizacijsko. To velja predvsem za obdobje zadnjega leta in pol, ko se je vrnil v podjetje uspešen družbenopolitični delavec tovariš Stanislav Lepej. Aktivnost članov naše osnovne organizacije je le del skupne aktivnosti vseh osnovnih organizacij ZKS Mesokombinata »Perutnina« Ptuj, usmerjena pa je predvsem v našo temeljno organizacijo združenega dela in obsega prizadevanja: — za dosledno uresničevanje zakona o združenem delu; — za spreminjanje razmer, izhajajoč iz študije knjige Edvarda Kardelja, kongresnega gradiva in iz ocene dejanskega stanja v naši TOZD; — za hitrejše podružbljanje obrambnih priprav. Vpliv takšne aktivnosti osnovne organizacije ZKS se odraža tudi v delu samoupravnih organov, osnovne organizacije sindikata in pred kratkim ustanovljene osnovne organizacije ZSMS. Na sestankih osnovne organizacije sta vselej prisotni tudi kritika in samokritika. Zavedamo se, da v množici vedno bolj samoupravno osveščenih delovnih ljudi zmorejo uspešno uveljavljati napredno politiko ZKJ le disciplinirani, delovni in razgledani komunisti. Izoblikovati takšne komuniste in temu primerne medsebojne odnose je vedno bolj tudi program dela naše osnovne organizacije ZKS. Vsi člani OO ZKS TOZD SERVIS so bili precej aktivno vključeni v predkongresno dejavnost, predvsem v razpravah o kongresnih dokumentih. V dneh kongresa smo še posebej povečali aktivnost z raznimi manifestacijami in z aktivnostjo med delavci, kjer smo poskušali obrazložiti pomen, ki ga je imel kongres za slovensko in širšo javnost. Sedaj po kongresu pa je naša naloga, da bomo dosledno izpolnjevali vse sprejete resolucije in določbe. Sodelovanje OO ZKS z ostalimi družbeno političnimi organizacijami je zadovoljivo, saj so komunisti vključeni kot delegati tako v samoupravnih organih kot v samoupravnih interesnih skupnostih. Tu je še sodelovanje ZK z mladinsko organizacijo, ki pa ni preveč zadovoljivo, kajti mladinska organizacija še ni povsem zaživela. Seveda je pri tem več vzrokov. Prvi je vsekakor razdrobljenost delavcev po terenu, kar predvsem velja za šoferje. Pomlajevanje 00 ZKS je nezadovoljivo, čemur je vzrok vsekakor problem, ki sem ga že prej omenil in sicer razdrobljenost, tako da naši delavci, ki so želeli ali pa smo jih predlagali stopiti v naše vrste, niso imeli možnosti obiskovati uvajalnega seminarja, kar pa je seveda pogoj za sprejem. Zato si v OO ZKS prizadevamo, da bi tistim delavcem, ki imajo interes do dela, to tudi nekako omogočili. Konferenca delegacij v ZZD in skupščine SIS V zadnji številki Ptujskega perutninarja smo objavili imena vseh izvoljenih delegatov Mesokombinata »Perutnina« Ptuj v zbor združenega dela in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V tem sestavku še objavljamo imena predsednikov konferenc delegacij in sicer: TOK »Kooperacija« Hajdina samostojno delegira delegate v zbor združenega dela in v zbor uporabnikov SIS. Predsednik delegacije v zbor združenega dela je Šafranko Anton. Predsednik delegacije SIS za zdravstvo, inval. pok. zavarovanje in zaposlovanje je Hentak Marija I. Predsednik delegacije SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskovalno dejavnost je Bojnec Jože. Predsednik delegacije SIS za otroško varstvo, socilano skrbstvo in stanovanjsko gospodarstvo je Omladič Mihaela. konferenca delegacij v: sedež: zbor združenega dela SIS za izobraževanje SIS za otroško varstvo SIS za kulturo SIS za telesno kulturo SIS za socialno skrbstvo SIS za inv. pok. zavarovanj Mesna indust. SIS za zaposlovanje Commerce SIS za stan. gospodarstvo Tovarna krmil SIS za raziskovalno dejavnost Perut, farme DSSS DSSS Mesna indust. DSSS Ptujska tiskarna Servis predsednik: Šara Erih Kuzma Majda Koderman Angela Vuk Terezija Kravina Franc Bedenik Janko Kovačič Martin t erne Marija Drevenšek Cvetka Glibota Andeljko IZIDI VOLITEV V NOVE Dne 11. aprila 1978 je 1299 delavcev in kooperantov Mesokom-binata »Perutnina« Ptuj izvolilo 233 delegatov v nove samoupravne organe in sicer 77 delegatov v samoupravne organe delovne organizacije in 156 delegatov v samoupravne organe v TOZD. V NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE DELOVNE ORGANIZACIJE SO IZVOLJENI: DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE: TOZD Tovarna krmil Grahi Ivan Tumpej Slavko TOZD Perutninske farme TOZD Mesna industrija Kramberger Vinko Horvat Angela, namestnik TOZD Servis Tement Martin Prelog Andrej, namestnik TOZD Commerce Rimele Erna Jauk Marija, namestnik TOZD Ptujska tiskarna Drevenšek Dragica Rozman Blaž, namestnik TOK Kooperacija Intihar Jožica Matičič Fratic, namestnik DSSS Cvetko Ivan Turk Štefka, namestnik Organi konference 00 sindikata Na letošnjem občnem zboru konference osnovnih organizacij sindikata pri Mesokombinatu »Perutnina« Ptuj je bil sprejet tudi sklep, da se ustanovi osem komisij. Vsaka OOS delegira v komisije po enega delegata. Delegati v komisiji izvolijo svojega predsednika, izdelajo program nalog in dela ter skrbijo, da se program tudi uresničuje. Komisije sestavljajo naslednji delegati: KOMISIJA KA KADRE: predsednik: Štalcer Nada člani: Černe Marija Koter Jagoda Planinc Marjana Selinšek Henrih Tumpej Slavko Volk Marko Zupan Vilko KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO: predsednik: Marinkovič Živorad člani: Brodnjak Franc Ciglar Franc Gavez Ivan Krajnc Franc II. Kustor Dražen Merc Janko Žgeč Bogomir KOMISIJA ZA KULTURO: predsednik: Brglez Slavko člani: Bohinc Zinka Meznarič Franc Pal Slavica Pišek Anton Prekoršek Vlado Rimele Erna Škripač Marjan člani: Babusek Branko Kraner Kristina Lipavšek Janez Mikulec Olga Silak Katica Tovornik Alojz Zajc Simon KOMISIJA ZA SLO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO: predsednik: Kac Franc člani: Jurkovič Peter Omladič Mihaela Orlač Ivan Prelog Andrej Svenšek Ivan Veber Bogomir Žunkovič Janez KOMISIJA ZA INFORMACIJE: predsednik: Pešec Marica člani: Furek Alojz Glaser Marija llovšek Jože Klemenčič Jože Kristovič Justina Slana Mirko KOMISIJA MENTORJEV ZA AKTIV MLADIH DELAVCEV: predsednik: Lepej Stanislav Intihar Jožica Motaln Hedvika Muršič Ciril Potočnik Franc Ribič Franc Tement Branko Ko so pripeljali opremo za valilnico Babusek Branko Glaser Marija Zupan Marija TOZD Mesna industrija Jurkovič Barbara Kamenšek Franc Kmetec Dragica Kolarič Franc Kovačič Martin Kumer Ivan Podgoršek Srečko Žerak Anton TOZD Servis Hentak Ivan Krajnčič Janez Širovnik Rozika TOZD Commerce Kac Franc Tkalec Jože Žgeč Mirko TOZD Ptujska tiskarna Klemenčič Jože Markovič Ljudmila TOK Kooperacija Hedl Jože Jaušovec Stanko Jerovšek Ivan Lorbek Franc Satler Elica Zupanič Franc DSSS Čater Drago Sok Drago SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA: TOZD Tovarna krmil Drevenšek Cvetka Turnšek Ivan, namestnik TOZD Perutninske farme Burjan Ernest Kovačič Stanko, namestnik (Foto: L. C.) KOMISIJA ZA SAMOUPRAVLJANJE: predsednik: Čater Drago člani: Cafuta Evgen Ciglar Ivan Grahi Ivan Kamenšek Franc Satler Anica Šeruga Ludvik Zupanič Ivan KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA: predsednik: Butolen Jakob SKUPNA DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD Tovarna krmil Bombek Milan Ivančič Nada, namestnik Pišek Anton Cafuta Albin, namestnik TOZD Perutninske farme Babusek Branko Bedrač Hilda, namestnik Gojkošek Jožica Medved Anton, namestnik TOZD Mesna industrija Korošec Anton Horvat Elza, namestnik Slana Mirko Kos Stanko, namestnik TOZD Servis Arnuš Janez Lebar Vlado, namestnik Krajnčič Janez Merc Janko, namestnik TOZD Commerce Korpar Zinka Kovačec Ivan, namestnik Rimele Pavel Nahberger Miran, namestnik TOZD Ptujska tiskarna Bohinc Zinka Krajšek Ivan, namestnik Krajnc Franc II. Kravina Franc, namestnik TOK Kooperacija Brodnjak Franc Domiter Anton, namestnik Hentak Marija Ostroško Boža, namestnik DSSS Repa Jože Brglez Kristina, namestnik Varga Ciril Lončarič Rozika, namestnik V NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE V TOZD SO IZVOLJENI: TOZD TOVARNA KRMIL Delavski svet: Fras Vlado Gajser Albin Gavez Ivan Geč Alojz Grahi Ivan Hentak Janko Mikulec Olga Rogina Janko Valentan Franc Delavska kontrola: Bombek Milan Drevenšek Cvetka Kos Alojz Krajnc Bruno Turnšek Ivan TOZD PERUTNINSKE FARME Delavski svet: Beber Alojz Bezjak Ludvik Glaser Marija Jelen Henrik Korez Terezija Krajnc Zinka Mlakar Slavica Roganov Anica Valentan Ivan Viraj Slavica Voglar Angela Vogrinec Nada Zupan Vilko Delavska kontrola: Burjan Ernest Frlež Terezija Kovačič Stanko Šibila Albina Zupanič Marija TOZD MESNA INDUSTRIJA Delavski svet: Boj Zdravko Centa Ciril Habjanič Ivan OH iraKOMBIHM PEiTHMA PIUI Jurkovič Barbara Kmetec Dragica Kolarič Franc Korošec Anton Krajnc Feliks Kuhar Hedvika Lovrenčič Tilčka Molnar Stanko Potočnik Milena Rebernak Viktor Selinšek Henrih Šegula Mirko Delavska kontrola: Ficjan Janez Horvat Angela Kramberger Vinko Polanec Vinko Potrč Stanko TOZD SERVIS Delavski svet: Bedenik Janko Brglez Adolf Čerček Drago Kodrič Branko Korošec Franc Krajnc Franc Krajnčič Janez Meznarič Franc Petek Edi Petek Stanko Prah Jožica Sagadin Franc Tement Branko Delavska kontrola: Banko Josip Cafuta Anton Drakšič Vlado Furek Alojz Širovnik Rozika TOZD COMMERCE Delavski svet: Cafuta Evgen Cafuta Kristina Djokič Radojko Gajser Ivan llovšek Jože Kamenšek Marija Kampi Marija Maček Franc Markež Stanko Mikulič Božo Podgoršek Franc Vidovič Franc Žnidaršič Janez Delavska kontrola: Božič Andrej Kirbiš Majda Kraner Janko Plohl Vlado Rebernak Marija TOZD PTUJSKA TISKARNA Delavski svet: Ciglar Ivan Friegl Anica Klemenčič Jože Kočevar Samo Krajšek Ivan Mihačinovič Hilda Obran Bruno Osterc Marija Rimele Kristina Turščak Terezija Vidovič Vili Delavska kontrola: Drevenšek Dragica Markovič Kristina Meglič Marija Rozman Blaž Valent Milica (Nadaljevanje na naslednji strani) POLI - Zlati zmagovalec Beograda za leto 1978 Dne S. aprila 1978 je bila v Beogradu slovesna objava rezultatov in podelitev diplom z zvenečim imenom »Zlati zmagovalec Beograda 1978« za kvaliteto kuhanih in obarjenih mesnih izdelkov, ki so v prodaji na beograjskem tržišču. Jemanje vzorcev v prodajni mreži na območju Beograda in ocenjevanje je organiziral Svet potrošnikov Beograda skupno z Gospodarsko zbornico Beograda in Veterinarsko inšpekcijo. Vzete vzorce je komisija ocenjevala organoleptično, opravljena pa je bila tudi laboratorijska analiza in superanaliza. Skupno je bilo v dveh dneh vzetih 106 vzorcev kuhanih in obarjenih mesnih izdelkov, proizvedenih pri 25 proizvajalcih. Med vzorci za analizo in o-cenjevanje so bili tudi naslednji izdelki Perutnine Ptuj: poli v govejem in umetnem čre-vu, koko in konzumna. V močni konkurenci so dobili naši mesni izdelki visoke ocene za kvaliteto. Poli v umetnem črevesu je dobil naziv Zlatega zmagovalca Beograda za leto 1978, »Poli« v govejem črevesu je dobil II. mesto, »Koko« III. mesto. Konzumna (pakirana v vak-zum) je dobila oceno zadovoljivo. Da smo za kvaliteto naših izdelkov prejeli visoko priznanje se vidi iz tega, da so bili za vseh 106 vzorcev podeljeni samo štirje naslovi zlati zmagovalec, 21 proizvodov je bilo zaradi slabe kvalitete neprimernih za prehrano, med temi je bil eden celo zdravju škodljiv. V gornji tabeli so imena proizvajalcev skrajšana, tabe- Odtis zlate plakete la prikazuje le število vzetih vzorcev in njihovo ocenitev. Zaradi poenostavitve sem moral izpustiti imena posameznih izdelkov, kar ni bistveno. Iz tabele je razvidno, da so izdelki Perutnine visoko ocenjeni. Za nami so po kvaliteti ostali veliki in zelo znani proizvajalci kot so Gavrilovič, 29. November, Venac, Carneks in številni drugi. Število proizvodov, ki so neprimerni za prodajo je zelo visoko, večina izdelkov le še zadovoljuje zakonskim predpisom, če k temu dodamo, da so samo štirje izdelki od 106—ih dobili prvo mesto potem se nazorno vidi, da je kvaliteta obarjenih izdelkov na Beograjskem tržišču slaba Prav takšno je verjetno tudi stanje na vseh ostalih tržiščih. Uspeh Perutnine nam bo bolj viden, če ga prikažemo v tabeli proizvajalcev: PROIZVAJALEC: fin. vzorcev 1. mesto 2. mesto 3. mesto Zadovo- ljuje izločen 1 UPI IMSA Sarajevo 3 2 0 0 i 0 2. Perutnina Ptuj 4 1 1 1 i 0 3. INEKS »Crvena Zvezda« Kragujevac 2 1 0 0 0 1 4. »Topola« Bačka Topola 4 0 2 0 1 1 5. »Mitros« Sremska Mitro- vica 7 0 1 0 5 1 6. Gavrilovič Petrinja 3 0 2 0 1 0 7. »10 oktober« Velika Plana 4 0 2 1 1 0 8. »CARNEKS« Vrbas 3 0 0 2 1 0 9. »Ziatibor« Čajetina 2 0 0 1 1 0 10. »Servo MIHAJL« Zrenjanin 2 0 0 1 1 0 11. PIK Požarevac 4 0 0 1 3 0 12. PIK »Belje« DARDA 5 0 2 0 1 2 13 PKB »IMES« PADI N- SKA SKELA 5 0 0 0 5 0 14. BIM Slavija Beograd 6 0 0 0 6 0 15. PIK KIKINDA 3 0 0 0 3 0 16. PIK »ŠID« SREM 2 0 0 0 2 0 17. »SLJEME« Sesvete 6 0 0 0 5 1 18. PIK Vrbovec 6 0 1 0 3 2 19. »29. NOV« Subota 4 0 0 0 3 1 20 »SOMES« Sombor 2 0 0 1 0 1 21. SRBOKOP, Stara Pazova 7 0 0 0 5 2 22 Venac Novi Sad 3 0 0 0 2 1 23. »BANAT« Banatski Karlovac 8 0 0 0 5 3 24 »ČOKA« iz Čoke 6 0 0 1 2 3 25. Juhor Svetozarevo 4 0 0 0 2 2 SKUPAJ: 106 4 11 9 61 21 Zelo dobra je založenost s tovrstnimi izdelki, kar dokazuje, da je konkurenčna borba na tržišču ostra. Letošnja ocenitev je izdelke Perutnine še bolj proslavila kot lanska, ko je naš KOKO bil zmagovalec v svoji skupini To je lepo priznanje kolektivu TOZD Mesna industrija. Vendar z doseženimi rezultati še ne smemo biti zadovoljni. Možnosti za izboljšanje kvalitete naših izdelkov še niso izkoriščene Dosežena priznanja kažejo objektivno sliko stanja na tržišču na dan jemanja vzorcev in nam morajo služiti kot vzpodbuda za nadaljnje delo v smeri izboljšanja kvalitete vseh naših proizvodov. Na ta način bomo prejemali tudi v bodoče priznanja strokovnih komisij predvsem pa potrošnikov, katerim je proizvodnja namenjena. Evgen Cafuta (Nadaljevanje s prejšnje strani) Zakon o delovnih DELOVNA SKUPNOST SKUPNtH SLUŽB Delavski svet: Cartl Franc Kovačič Milica Kozel Ida Mihelač Erika Mlakar Martin Pongrac Olga Skledar Anda Šara Erih Šegula Martina Šuman Marija Vegan Martin Delavska kontrola: Bolkovič Štefan Kodrič Ida Kokol Terezija Mlakar Ciril Vuk Terezija TOK KOOPERACIJA HAJDINA Občni zbor: Bojnec Jože Breznik Ivan Brglez Karl Brodnjak Franc Hajšek Peter Horvat Friderik Iršič Amalija Krumpak Marija Lugarič Dragutin Male Anton Pišek Roman Poiegek Franc Ribič Marta Strmčnik Ivan Šafranko Anton Selih Jože Vesenjak Slavko Volk Marko Kokot Angela Kolar Stanko Kramberger Franc Nadzorni odbor: Dreu Štefan Gosak Anica Gosnik Franc Intihar Jožica Kostanjevec Janez Pivko Blaž Pšajd Ivan Sitar Terezija Tomanič Mirko Disciplinska komisija: člani: Kresnik Martin Nikolič Peter Vehovar Vinko namestniki: Kolar Anton Lepšina Drago Majcenovič Stane 11. aprila je bil tudi opravljen referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev TOZD Ptujska tiskarna v Mesokombinat »Perutnina« Ptuj, v TOZD Ptujska tiskarna pa referendum za sprejem dopolnitev 87. člena njihovega statuta. Od skupnega števila vpisanih volilcev 1466 se je glasovanja udeležilo 1299, od teh pa je glasovalo 1253 »ZA« ali 96 %. Volitve so potekale v najlepšem redu. Najlepše volišče so pripravili v TOZD Ptujska tiskarna. DRAGO CATER V zadnji številki smo vas na kratko seznanili o izidu novega slovenskega zakona o delovnih razmerjih. Tokrat vas želimo seznaniti še z nekaterimi njegovimi značilnostmi. Iz določila zakona izhaja, da delavci lahko urejajo svoja delovna razmerja z enim ali več samoupravnimi akti. Te akte bomo v praksi imenovali pravilnike. Po načelu smoter-nosti, racionalnosti, učinkovitosti in uporabnosti bomo skušali celotno področje .iz medsebojnih delovnih razmerij uresničiti le v enem pravilniku. S posebnimi privilniki bomo urejali le tiste skupne zadeve, ki jih določa zakon ali samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo ali delovno skupnost skupnih služb. Sklenitev delovnega razmerja Delovno razmerje sklene delavec na način in po postopku, kot to določa pravilnik o delovnih razmerjih. Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki je dopolnil 15 let starosti ter ima splošno zdravstveno sposobnost. Izpolnjevati mora tudi ostale pogoje,' ki jih določata objava in javni razpis. Objava in javni razpis lahko določata strokovno izobrazbo in z delom pridobljeno delovno zmožnost za prosta dela in naloge. Objava in javni razpis trajata njmanj 15 dni, določiti pa morata tudi rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu. Sprejeti kandidat mora dobiti poleg obvestila o sprejemu še rok, v katerem mora začeti opravljati dela in naloge, in čas, v katerem mora podpisati izjavo, da pozna in sprejema samoupravne akte. To pomeni, da mu je potrebno poslati poleg obvestila o sprejemu tudi samoupravne akte. Objavo in razpis za prosta dela in naloge je zakon podrobno rešil, saj imajo odklonjeni kandidati pravico vložiti v 30 dneh zahtevo za varstvo pravic na delavski svet. Odločitev mora delavski svet /sprejeti v 30 dneh, zatem pa ima kandidat pravico v nadaljnijih 30 dneh zahtevati odločitev sodišča združenega dela. Zakon je torej izključil pojem delovnega mesta in uvaja novo terminologijo, to je opis del in nalog. Ta opis del in nalog določa vsebino opravil, ki jih mora delavec opraviti v 182 urah, zahtevano strokovno izobrazbo delavca in potrebne prakso, pridobljeno z delom, posebno potrebne delovne sposobnosti delavca, delovne pogoje in tudi odgovornost delavca. Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi sklenejo delovno razmerje po uspešnem javnem razpisu. Rok za ponovno izbiro začne teči od dneva, ko je delavec začel o previjati dela in naloge. Posebej je zakon določil po- skusno delo. Takšno delo sme trajati največ tri mesece, vendar le, če je bilo tako objavljeno v oglasu ali javnem razpisu. Pravilnik mora tudi določati, pri katerih opravilih in nalogah je dovoljeno uvesti poskusno delo ali poseben preizkus znanja delavca. Razporeditev delavca Delovno razmerje se praviloma sklepa za nedoločen čas. Po zakonu pa je dovoljeno skleniti delovno razmerje za določen čas, če traja izvršitev posameznega dela po< naravi le določen čas, če je potrebno nadomestiti začasno odsotnega delavca, če se začasno poveča obseg dela ali če delavec sklene delovno razmerje zaradi izpopolnjevanja ali usposabljanja. Podrobno bo pravilnik opredelil vrsto in obseg nalog in opravil, za katere se lahko sklene delovno razmerje za dolčen čas. Pripravnik sklene delovno razmerje, ko prvič sklene delovno razmerje, če v času šolanja ni iml praktične-ga pouka. Pripravništvo traja najmanj šest mesecev in največ eno leto. Na novo je zakon določil, da mora pripravnik po končani pripravniški dobi opraviti strokovni izpit. V samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo je zato potrebno določiti vrsto poklicev in strok, za katere se pripravništvo uvaja in postopek za izvajanje pripravništva ter opravljanje strokovnega izpita. Delavec se praviloma razporedi k tistim delom in nalogam, za katere je sklenil delovno razmerje. Dela in naloge morajo ustrezati njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni-zmožnosti. Med trajanjem delovnega razmerja je delavec lahko razporejen k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Če delavec ni zmožen opravljati del in nalog, se lahko razporedi k nalogam za katere se zahteva nižja izobrazba, pa tudi v primeru, če to sam želi ali privoli v takšno razporeditev. V primeru višje sile je delavec dolžan opravljati dela in naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni sposobnosti. Prav tako mora delavec opravljati druga dela in naloge, če je k njim razporejen ~po odločbi disciplinske komisije. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo pa določa primere in pogoje, pod katerimi je mogoče razporediti delavca iz ene temeljne organizacije v drugo ali v delovno skupnost skupnih služb. Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev Zakon določa, da delavci v stunoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti določajo svobod- no in enakopravno medsebojne pravice, obveziosti in od govornosti pri delu, s pravilnikom o delovnih razmerjih. Zato je tudi določil, kaj mora ta sporazum vsebovati. Statut in pravilniki zato ne smejo biti v nasprotju s tem samoupravnim sporazumom. V' delovni organizaciji pa lahko delavci uredijo skupne osnove in merila za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo. O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet. Ta pa ima lahko svoje komisije. Za odločanje odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti delavce\ se ustanovi posebna disciplinska komisija. Ta je lahko skupna za vso delovno organizacijo. Pri določilih o delovnem času zakon ni prinesel posebnih novosti. Delovni čas delavca traja 42 ur na teden. Zakon pa je načeloma izenačil delavce s skrajšanim delovnim častim glede pravic in obveznosti z delavcem s polnim de-Icvnim časom. Posebej je določil pogoje, pod katerimi sme delavec s polnim delovnim časom opravljati še: dela in naloge v drbugi temeljni organizaciji. Največ lahko traja tako delo tretjino polnega delovnega časa ob poprejšnjem soglasju temeljnih organizacij. Nadurno delo je izjemoma dovoljeno, vendar največ 12 ur tedensko. Pravilnik o delovnih razmerjih določa, pri katerih delih in nalogah je dovoljeno uvesti nadurno delo in za kateri primer. Določila o odmorih, počitkih in dopustih so ostala v bistvu nespremenjena. Letni dopust delavca traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni v koledarskem letu. Delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti, se poveča dopust za pet delovnih dni, če pogoje precizira pravilnik o delovnih razmerjih. V primerih, ki jih določa pravilnik o delovnih razmerjih, lahko delavec izrabi letni dopust v dveh ali več delih, vendar mora en del trajati najmanj 12 delovnih dni. Določila o osebnih dohodkih delavcev je zakon povzel iz zakona o združenem delu. Tu naj omenimo samo, da mora pravilnik določiti zajamčen osebni dohodek delavca. Ta pa ne sme biti manjši od zajamčenega osebnega dohodka, ki ga določa zakon. Posebej je zakon določil, da imajo delavci pravico in obveznost, da se izobražujejo ob delu in izpopolnjujejo svoje znanje in delovne zmožnosti. Prav tako imajo delavci pravico in dolžnost, da si ustvarijo varno delovno okolje, da skrbijo za varstvo človekove- razmerjih Iz pravne prakse ga okolja. Varstvu materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke, je zakon posebej opredelil. Prav tako tudi varstvo mladine in invalidnih •oseb. Pravilnik o delovnih razmerjih bo vso to varstvo podrobno opredelil. Odgovornost in varstvo pravic delavcev Zakon o delovnih razmerjih ureja disciplinsko in odškodninsko odgovornost delavcev. Za izvrševanje delovnih obveznosti je delavec disciplin sko odgovoren zav sako obliko krivde, torej če kršitev stori namenoma ali iz malomarnosti. Odškodninsko pa je delavec odgovoren, če dejanje Stoni namenoma ali iz hude malomarnosti. Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja disciplinska komisija. Za ugotovljeno kršitev delovnih obveznosti, lahko izreče disciplinska komisija delavcu disciplinske ukrepe: — opomin, —- javni opomni, — razporeditav na druga dela in naloge, največ za eno leto, -— denarno kazen, — prenehanje delovnega razmerja. Zakon je na novo uvedel kot disciplinski ukrep denarno kazen. Pri tem je določil, da sme znašati največ 10 % akontacije enomesečnega osebnega dohodka. Posebej zakon določa, v katerih primerih in za katere kršitve se sme izreči ukrep denarne kazni in prenehanje delovnega razmerja. Zbrana sredstva od denarnih kazni se ne smejo uporabiti za povečanje osebnih dohodkov. Uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti zastara v enem letu. Odškodninska odgovornost je podana tako za delavca kot za temeljno organizacijo proti delavcu, če je utrpel škodo. Pravilnik o delovnih razmerjih določa organ in postopek 2a ugotavljanje škode. Zakon še določa, da je delavec lahko začasno odstranjen z dela in razporejen na druga dela ali naloge oziroma odstranjen iz temeljne organizacije v primerih, ki jih določa pravilnik o delovnih razmerjih. To bo v primeru, ko je zoper delavca uveden disci-plinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti ali če. je zoper delavca uveden kazenski postopek. Delavcu lahko preneha delovno razmerje le na način in v primerih, kot jih določa zakon in podrobno pravilnik o delovnih razmerjih. Delavcem je zagotovljeno varstvo pravic pri samouprav-nih organih temeljne organizacije, pri sodišču združenega dela in drugih sodiščih ter pristojnih organih. Zahtevo za varstvo pravic vloži delavec v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice ali. ko mu je bila vročena odločba. Statut določa organe za varstvo pravde. Pravilnik o delovnih razmerjih pa mora določiti postopek. O zahtevi delavca mora pristojni organ odločiti v 30 dneh. Če organ o zahtevi ne odloči v 30 dneh, ali če delavec z odločitvijo ni zadovoljen, ima delavec pravico vložiti zahteva za varstvo pravic pri sodišču združenega dela. Delavec se mora tako obvezno obrniti za varstvo svojih pravic na organ temeljne organizacije, razen pri denarnih terjatvah, sicer mu bo sodišče združenega dela zahtevek zavrnilo. Delavec pa ima pravdeo biti navzoč na seji organa, ko se obravnava njč-gova zahteva. Zakon še določa, da si mora organ v temeljni organizaciji pred svojo odločitvijo priskrbeti mnenje sindikata. Na koncu naj omenimo, da je zakon uredil tudi delo na domu. Za delavce, ki delajo pri zasebnih delodajalcih pa ureja kolektivna pogodba delovne pogoje, pravice in obveznosti ter odgovornost teh delavcev. Začasna ali občasna dela se lahko opravljajo po pogodbi o delu praviloma največ 60 dni v koledarskem letu, oziroma največ 90 dni za opravljanje posameznih občasnih ali začasnih del. Pogodba mora biti pismena. Nadzorstvo nad izvajanjem določil zakona o združenem delu o medsebojnih delovnih razmerjih, zakona o delovnih razmerjih ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pravilnikov v temeljni organizaciji, opravlja občinski organ inšpekcije dela. S tem sestavkom smo želeli vse delavce seznaniti z vsebino zakona o delovnih razmerjih. Naš namen je bil, da bi se pri oblikovanju pravilnika o delovnih razmerjih lahko tvorno vključili vsi delavci in oblikovali take odnose, o medsebojnih delovnih razmerjih, kot jih nakazuje proizvodni proces in zakon. Komisija za izvajanje zakona o združenem delu Pakirnica je spet začela z delom PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA PO ODLOČBI DISCIPLINSKE KOMISIJE Zakon o združenem delu določa, da sme disciplinska komisija izreči delavcu tudi u-krep prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. To pa takrat, kadar kršitev povzroča motnje v razmerjih pri opravljanju del oziroma nalog, onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces. Kot hujša kršitev delovne obveznosti se šteje tudi takrat, če delavec neupravičeno izostane z dela najmanj pet delovnih drii. Na podlagi zakona o delovnih razmerjih smo dolžni v pravilniku o delovnih razmerjih določiti hujše kršitve delovne obveznosti, zaradi katerih disciplinska komisija lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Iz zakona povzamemo, da so primeri takih hujših kršitev zlasti: — neopravičeno izostajanje z dela najmanj pet delovnih dni v obdobju treh mesecev, — kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali drugimi nevarnimi nesrečami, — nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, — opustitev dejanja s čimer se hudo ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v temeljni organizaciji, — hujša zloraba položaja, — opustitev ukrepov za varstvo delavcev pri delu ali varstvu družbenih sredstev, — odklonitev del oziroma nalog, pomembnih za nemoten potek delovnega procesa in poslovanja, če za to ni opravičenih razlogov. — prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil, — uživanje alkohola ali uživanje mamil med delom, — neizpopolnjevanje del (Foto: L. C.) oziroma nalog, ki so posebnega družbenega pomena, — hujše kršitve samoupravnih pravic delavcev, — neizvrševanje pravomoč-nih sodnih odločb in podobno. V pravilniku o delovnih razmerjih bomo tako določili še druge primere hujših kršitev delovne obveznosti, zaradi katerih lahko delavcu preneha delovno razmerje po odločbi disciplinske komisije. PRIMER IZ PRAKSE Komisija za zaščito delovnih obveznosti v naši temeljni organizaciji je delavcu L. F. izrekla ukrep prenehanje delavnega razmerja. Delavca L. F. je spoznala za odgovornega, da je v dogovoru s šoferjem na svoj račun brez dokumentacije prodal 3 kartone piščancev v teži 60 kg privatnemu mesarju, čeprav te pravice ni imel in so mu ostali kot višek pri razvažanju blaga, istočasno pa poskusi! prodati še 20 kokoši. Drugo kršitev je storil tako, da sta skupaj s šoferjem v avtomobil — hladilnik naložila cement, čeprav za prevoz cementa ni imel potrebnega potnega naloga. Tretjo kršitev pa je sto-111 s tem, da je v času ambulantnega zdravljenja skupaj s sodelavcem odpotoval z osebnim avtomobilom na krajše potovanje in tako namerno preprečeval svoje zdravljenje. Ugovor delavca je odbor za medsebojna delovna razmerja temeljne organizacije zavrnil kot neutemeljen. Sodišče združenega dela v Mariboru je po razpravi odločilo tako, da je delavca spoznalo za odgovornega le za prvo hujšo kršitev delovne obveznosti in mu zato izreklo ukrep: razporeditve na druga dela za dobo enega leta. Smatralo je namreč, da delavec ni odgovoren za ostali hujši kršitvi delovne obveznosti in da bi zaradi tega bil primeren milejši ukrep, to je razporeditev na druga dela za dobo enega leta. Zoper odločbo Sodišča združenega dela v Mariboru, se je pritožil delavec L. F. in temeljna organizacija. IZ OBRAZLOŽITVE PRITOŽBENEGA SODIŠČA Sodišče združenega dela SR Slovenije je pritožbo delavca L. F. zavrnilo kot neutemeljeno, pritožbi temeljne organizacije pa ugodilo in odločbo sodišča združenega dela v Mariboru spremenilo tako, da sc zahtevek delavca zavrne. Praktično to pomeni, da ostane v veljavi sklep komisije za zaščito delovnih obveznosti in, da je delavcu L. F. prenehalo delovno razmerje z dnem (Nadaljevanje na naslednji strani) (Nadaljevanje s prejšnje strani) sprejema sklepa odbora za medsebojna delovna razmerja temeljne organizacije. Delavec mora trpeti tudi svoje stroške. Delavec L. F. si je prisvojil predmete v vrednosti 1.620 din in ni dvoma, da je s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti, saj tako kršitev stori vsakdo, ki poneveri ali ukrade sredstva temeljne organizacije, kot je to opisano v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljne organizacije, izhaja iz obrazložitve pritožnega sodišča. Na podlagi izpovedbe prič in intervencije interne kontrole, ki je delavca zalotila pri dejanju, je dejansko stanje tako razčiščeno, dejanje odkrito in predmeti vrnjeni. Delavec L. F. je neopravičeno vozil v hladilniku cement brez dovoljenja za prevoz, kar predstavlja glede na določila samoupravnega sporazuma hujšo kršitev delovne obveznosti. Sodišče je še zaključilo, da delavec takega dovoljenja niti ni iskal, niti ga ni dobil. Tako ni sprejelo njegovega zagovora, da tega ni imel časa prej urediti in, da je računal da ga bo dobil naknadno. Ravnanje delavca L. F. ko je v času ambulantnega zdravljenja potoval okrog, namesto, da bi doma miroval, predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti. Pomembna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da je že prva kršitev delavca L. F. takšna, da je z njo prizadel skupne interese drugih delavcev temeljne organizacije. Družbeno premoženje je potrebno skrbno čuvati, saj je v temeljni organizaciji potrebna odločna disciplina, zavoljo česar je nemogoče tolerirati taka dejanja, kot je pravilno nakazala tudi pritožba temeljne organizacije. V konkretnem primeru ne gre za majhno vrednost, ampak za vrednost v višini 1.620 din. Zato ni dvoma, da je izrečeni ukrep prenehanje delovnega razmerja umesten in pritožba temeljne organizacije utemeljena, je zaključilo svojo obrazložitev sodišče združenega dela SR Slovenije iz odločbe z dne 16. 3. 1978, št. Sp 178/78. Za zaključek naj omenimo še to, da delavca L. F. in šoferja čaka še kazenski postopek. Upamo, da bo ta primer v opomin in svarilo vsem, ki ne želijo pošteno delati in spoštovati delovnih obveznosti. To velja tudi za delavce, ki v času ambulantnega zdra-vljenja z delom doma ali kako drugače preprečujejo zdravljenje in tiste, ki opravljajo prevoze ali druga dela brez potrebnega naloga ali odobre-nja. Vse, kar smo sprejeli in zapisali v naše samoupravne akte, smo dolžni tudi vsi spoštovati. F. P. Pospeševanje perutninarstva nekdaj se tudi reakcije nekega rejca na moj članek v Ptujskem tedniku, kjer sem pisal o vplivu osvetljevanja v zimskem času, na večjo nesnost, nisem pa omenjal, da mora biti zagotovljena tudi primerna krma! Podobnih zadreg je bilo več, saj poleg mladostnega zanosa nismo razpolagali še z ostalimi izkušnjami. SELEKCIJSKO DELO Naša naloga je bila, da bi s selekcijo in razmnoževanjem Štajerke kot avtohtne kokoši, z dobrim genetskim potencialom za nesnost in ekonomičnost, zamenjali čim več neproduktivnih kokoši na kmečkih dvoriščih. Organizacija selekcijskega dela je imela naslednjo zamišljeno shemo: — vzreja in selekcija elitnih živali v republiški selekcijski postaji v Ločah pri Poljčanah — vzreja in razmnoževanje elitnih živali v okrožnih selekcijskih postajah (Kidričevo, Maribor, Sela pri Dobovi, Beltinci, Šoštanj, Črnomelj itd.) — rejska središča pri kmetih — razmnoževalna središča pri selekcijskih postajah in kmetih (ni bilo evidence o starših). Ta shema ni docela zaživela, ker ni bilo pogojev. V Kidričevem smo zastavili delo po tej shemi, vendar le za 2 — 3 leta. Potekalo pa je tako-le: V Kidričevem smo dobili nekaj družin elitnih živali s poreklom, iz Loč pri Poljčanah. Iz njih smo z razmnoževanjem in odbi- ro sestavljali družine kot rejska središča na sami postaji in pri nekaterih odbranih kmetih. Pogoj je bil, da je bila kmetija izolirana, na samem, da ni bilo nevarnosti križanja. Za vse matere, sestavljene po družinah, smo vodili precej natančno evidenco: o individualni nesnosti, valilnosti, oplojenosti potomcev, o kločenju, skublje-nju, zdravstvenem stanju ter ostalo. To je bilo veliko delo. Izvaljeni piščanec iz razmnoževalne družine je dobil ob izvalit-vi značko v krilo, ocenjena je bila njegova operjenost (zgodnja ali pozna), vodena je bila evidenca rejca teh piščancev, itd. Zlasti veliko je bilo dela v valilnici. Valili smo enkrat tedensko, pozneje tudi dvakrat. Mud-no je bilo prelaganje v izvalil-nik, saj smo valilna jajca od vsake posamezne kokoši prelagali ločeno v male mrežaste kletke, da smo po izvalitvi lahko piščance značkali in evidentirali rezultate ter kupce. To delo je ob izvalitvi trajalo pozno v noč. Ohranil se je tudi predračun valilnice v originalu, kateri je bil za leto 1957 naslednji: B. Valilnica: Splošno: — skupno vloženo 36.600 kom. valilnih jajc, — izločeno pri prvem pregledu 5.940 kom. jajc, — izločeno pri drugem pregledu 3.703 kom. jajc, — izvaljeno pri 85-% izvalitvi od oplojenih 29.000 kom. Za naše kokoši so se zanimali mnogi obiskovalci (Foto: S. B.) (1. nadaljevanje) Pospeševanje perutninarstva pred dvemi desetletji in še prej, je teklo v dveh smereh: na področju širjenja in večanja proizvodnje in na področju selekcije. Gradnja kurnice za razstavo v Ptuju 1956 (Foto: S. B.) ŠIRJENJE PROIZVODNJE Cilj je bil, da bi se povečala nesnost in odkup konzumnih jajc, zlasti za izvoz. Izvoz jajc je takrat predstavlja! veliko postavko in zato je družba bila zainteresirana na večanju in utrjevanju izvoznih količin. Zato so nekatere Zadružne zveze (med temi tudi ptujska), uvajale pospeševalno službo za perutninarstvo. Žal je bilo malo specializiranih kadrov za perutninarstvo. Povojna dediščina kokošjih jat pri kmetih je bila skromna: v glavnem degenerirane živali raznih križancev, z zelo nizko produkcijo. Pomanjkljivo je bilo tudi znanje rejcev. Delo pospeševanja je bilo usmerjeno na predavanja po vaseh in večjih krajih, na pisanje strokovnih člankov, na prirejanje razstav, na dodeljevanju finančnih sredstev za urejanje vzorčnih kakošnjakov in strokovna pomoč pri adaptacijah in gradnji manjših kokošnjakov pri kmetih. Sodelovali smo pri raznih kmetijskih in živinorejskih razstavah. Tako smo sodelovali pri Gospodarski razstavi v Ptuju leta 1956 z vzorčno kurnico »butano« iz zemlje, katera je bila krita s slamo, imela pa je prostor za vzrejo z izpustom in prostor za kokoši nesnice. Prav tako so bile razstavljene kokoši od dvajsetih erjcev in tudi ocenjene in nagrajene. Spominjam se, da je takrat obiskal razstavo tov. Mitja Ribičič, in se je posebej ustavil pri kokoših. Z njim sem se pogovarjal dobre pol ure. Zanimal se je za pospeševalno delo, za lastnosti Štajerke in sploh za perutninarstvo. Meni je ostal v spominu kot izredno prijeten sogovornik. Ker je posvetil več časa kokošim kot ostalim vrstam živine, so »veliki« živinorejci bili skoraj ljubosumni. Imel sem tudi težko stališče, ko sem v odboru za nagrade zahteval sredstva za najboljše ocenjene živali. Eden od strokovnjakov »velikih« živali je celo dejal: »Kam smo pa prišli, saj bo dobil petelin takšno nagrado kot plemeniti žrebec?« Spominjam Stroški: 1. Valilna jajca: a) Sel. postaja 935 kom. a 30,— b) Rej. središča 850 kom. a 30,— c) Središče 8,500 kom. a 21,— d) ostali 23.418 kom. a 18,— 2. Plače: 12.000,— x 6 mes. Stimul. 0,85 din po izv. pišč. 10 % soc. zav. 3. Električni tok 20000 kW a 8,— Prispevek za števec 4. Razna popravila v valilnici 5. Razkužila in razni stroški 6. Obrazci, tiskovine in pis. potr. 7. Reklame 27.050,— din 25.500,—din 178.500,—din 421.524,—din 652.574,—din 72.000, —din 24.650,— din 9.665,—din 106.315,—din 160.000,—din 36.000, —din 196.000,—din 30.000, —din 98.489,— din 20.000, — din 15.000, —din Skupaj: 1,128.378,—din Dohodki: 1. Piščanci 1.588 kom. a 60,— din 27.412 kom. a 50,— din 95.280,—din 1,370.600,—din 1,465.880,—din 2. 3.703 kom. izločenih jajc pri drugem pregledu a 2,—din 7.406,— din Skupaj: 1,473.286,—din Pakiranje dan starih piščancev v valilnici v Kidričevem (Foto arhiv S. B.) Zanimive so nekatere postavke iz predračuna: — letna »proizvodnja« je zna-šola cca 29.000 piščancev, izključno v spomladanski sezoni marec — maj. To malo količino smo s težavo prodali, — planirana izvalitev 85 % od oplojenih in 73 % od vloženih jajc se za takratne razmere smatra kot dober rezultat, — valilna jajca iz rejskih središč so imela visoko ceno. To je bilo zaradi večjega dela in stimulaci e za selekcijsko delo. Valilna jajca iz Središča (in oko-Icie — do Koga), so bila stroškovno dražja zaradi prevoza po železnici. — Že takrat je dobival valilni mojster stimulacijo za višjo izvalitev. — Predračun je vseboval še stroške za reklamo (radijsko in v časopisu). — Kvalitetnejši piščanci iz rejskih središč so bili dražji od piščancev iz razmnoževalnih središč. — Valilnica je pokrivala tudi stroške vzreje, ker je ustvarjala dobiček. — Zanimive so posamezne cene in plača valilnega mojstra pred dvajsetimi leti in primerjava z današnjimi. Takratno delo v perutninarstvu je bila trda šola za poznejše napore. Še danes nekateri kolegi iz tistih časov delajo v perutninarstvu, večina pa je odšla v druge poklice. Krmilka Podkubašek Cilka še vedno dela v Neverkah, vodja postaje iz Sel pri Dobovi tov. Savnik dela na Rodici, ing. Marjan Munda dela v Zalogu, dr. Ločniškar, kateri je takrat vodil selekcijsko delo, je na Biotehnični fakulteti, ing. Kump je umrl, ravno tako valilni mojster tov. Lorger iz Trnič. Nekatere druge, ki ne delajo več v perutninarstvu še danes srečam: ing. Avšič je v Jabijah, ing. Milkovi-čeva je v Kopru, tov. Veseličeva v Podčetrtku. V Ptuju nam je dajal veliko podporo in moralno moč tov. Primc Franc, ki je bil takrat predsednik omenjene Zadružne zveze, katera je bila ustanoviteljica selekcijske postaje in valilnice v Kidričevem (tov. Primc, sedaj upokojeni direktor Komunale Ptuj). Razumevanje so pokazali tudi tov. Molan Vinko, tajnik odbora za živinorejo pri OZZ, tov. Volič, sedanji direktor Povrtnine Maribor in naš generalni direktor tov. Tomažič, kateri nam je odstopil inkubator za valilnico. Veliko se je spremenilo v teh nekaj več kot dvajsetih letih Nam, ki smo v tem razvoju pe rutninarstva vztrajali in sodleo vali, je seveda prijetno, kljub na porom, katere smo morali vlagati, saj so danes doseženi res izredni in družbeno-ekonomsko pomembni rezultati. S. B. (se nadaljuje) Kmetijstvo Radlje odslej naš največji kooperant Če bi hoteli ugotavljati razvoj kooperacijske reje piščancev pri TOZD Kmetijstvo Radlje, bi morali ugotoviti, da je bil začetek sodelovanja v letu 1969, ko so adaptirali v Radljah nerentabilni goveji hlev v etažnega za rejo piščancev s kapaciteto enkratnega vhlevljanja 20.000 DSP. V hlevu sta dolga leta pridno delali delavki VAUKMAN Romana in GLAZER Tončka z ročno ooremo, kar pomeni z ročnimi krmilniki. Kljub zastarelemu hlevu in skromni opremi so proizvodni rezultati bili solidni. V letu 1976 so montirali v hlev krmilni trak (s pomočjo kredita HKS Hajdina). Ob posodabljanju omenjenega hleva so pridno kovali načrt kako s čim skromnejšimi sredstvi pridobiti nove kapacitete. Tako so se leta 1976 zopet odločili za adaptacijo zastarelega govejega hleva in z lastnimi sredstvi ter sredstvi HKS Hajdina usposobili etažni hlev v Sp. Vižingi za rejo piščancev s kapaciteto 17.000 DSP enkratne vhlevitve. Kljub težavam pri tehnični izvedbi adaptacije pa so si delavci, ki so vodili izvedbena dela ob tem pridobili določene izkušnje, katere so bile potrebne za pogumnejšo odločitev o novogradnji 3 hlevov z enkratno kapaciteto vhlevljanja 70.000 DSP v Sp. Vižingi. Tudi te hleve Bukovnik Franc ing. agronomije VEČINA ČLANOV ŽE V »DRUŽINI« ČLANOV TOK »KOOPERACIJA« HAJDINA V prejšnji številki tega glasila je bil objavljen poimenski seznani kooperantov, ki so že podpisali pristopno izjavo o članstvu v TOK »KOOPERACIJA« Hajdina. S podpisom pristopne izjave so sprejeli dolžnosti in pravice iz Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev delavcev in članov. Med tem lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je »družina« članov občutno novečala. Tako ugotavljamo, da je v članski imenik vpisanih 268 članov, od tega 34 delavcev in da imajo posamezni proizvodni okoliši kot so Koroška, Slov. Konjice, Kozjansko in Slovenska Bistrica vsak manj kot 10 kooperantov, ki še niso pristopili v članstvo. Z ozirom nato, da je po evidenci na dan volitev dne 11. 4. 1978 nečlanov le 84, pomeni, da je od skupno 352 volivcev razmerje 76 : 24 v korist članov. V članstvo je možno pristopiti kadarkoli, vsled česar vabimo, da še ostali kooperanti razmislijo o odločitvi vpisa. Jože REISMAN Bukovnik z otrokoma (Foto: arhiv Bukovnik) bi ne zgradili brez soudeležbe dolgoročnega kredita HKS Hajdina. In še jim tli načrt, da bi k tem hlevom letos v jeseni zgradili še hlev za 22.000 DSP v turnusu, če bodo sredstva. Ker so novi hlevi že dograjeni in vseljeni, vhlevlja Kmetijstvo Radlje v turnusu skupno 108.000 kom. DSP, kar pomeni, da bodo letno lahko vhlevili 540.000 DSP in vzredili za Mesokombinat Perutnina Ptuj cca 900 ton živih piščancev. V vseh hlevih dosegajo vsa leta nazaj povprečno dobre proizvodne rezultate ob skrbnem strokovnem in organizacii-skem nadzoru ter vodenju dveh pridnih »fantov« in sicer: — HAUZER ing. Alojz, direktor TOZD od leta 1975, ki se je z mnogo korajže poglobil v celotno problematiko in dejansko adapta cijo hleva v Vižingi ter novograd njo ter speljal — seveda s po močjo kreditov pri HKS »Koope racija« Hajdina, bankah in občin skega rezervnega sklada SO Rad Ija. Zaenkrat so potrošili cca 4,700.000 din, za nekatere dokončne ureditve pa jim je nekaj sredstev še zmanjkalo. — BUKOVNIK ing. Franc, delovodja za živinorejo v TOZD pa od leta 1969 strokovno in organizacijsko vodi rejo piščancev poleg ostalega dela seveda. Da je do novogradnje hlevov prišlo, je v mnogočem njegova zasluga, saj je na prigovarjanje s strani »KO' operacije« Hajdina mnogokrat da jal pobude, kje bi naj hlevi stali Ker se je 1929 leta rodil v Rad Ijah in bil iz domačega kraja od šoten le par let, mu ni povzroča lo posebnih težav v izbiri kond ne lokacije. S piščanci se je vedno najraje ukvarjal, kar je pogojevalo, da so ga kooperanti na področju Koroškega radi sprejeli kot strokovnega mentorja, ki jim redno svetuje kako še boljše delati. Dosedanje dobro delo pa mu omogoča, da z uspehom »najde« nove interesente, ki želijo graditi nove hleve in postati novi člani velike družine »PERUTNINE«. Reisman Jože Pogovor z jubilantom TOKRAT JE NAŠ SOGOVORNIK 0URO BOJ, KI JE 1. APRILA LETOS DOPOLNIL PETINDVAJSETO LETO ODKAR JE ZAPOSLEN V PERUTNINI, DELAVCI PERUTNINE GA POZNAMO KOT DOBREGA, ZAVESTNEGA DELAVCA Z IZREDNIM POSLUHOM ZA GOSPODAR-JENJE. PRED ZAPOSLITVIJO V PERUTNINI PTUJ JE BIL ZAPOSLEN PRI »VAJDI« ČAKOVEC KOT DELAVEC V KOMERCIALI IN JE DELAL NA ODKUPU PERUTNINE. Ker niste iz Slovenije, bi nas zanimalo kako ste našli pot v ptujsko Perutnino? Po letu 1950 je Perutnina močno težila za tem, da razširi odkupno mrežo v Medžimurju, kjer sem jaz doma, v Podravini in Posavini. Pri »VAJDI« pa so takrat vladali nezreli odnosi, ker so v prodaji opravljali ključna opravila ljudje brez ustrezne kvalifikacije, ki niso imeli posluha za trgovsko etiko in solidnost poslovanja. Ker je moj življenjski moto doslednost in ker so bili Slovenci mnogo bolj pedantni v poslovanju sem poiskal stike s Perutnino kjer sem se 1. aprila 1953 zaposlil. In kako ste se znašli v novi delovni sredini? Dober delavec se povsod hitro vključi v kolektiv in tako je bilo tudi pri meni. Prvotno sem zastopal Perutnino kot predstavnik na območju Podravske Slatine, kasneje pa smo organizirali odkupno postajo na mojem domu in sem potem prevzel Me-džimurje. Leta 1959 je prišlo do medrepubliškega dogovora naj bi se odkup ne širil čez republiške meje, zato je prišlo do ukinitev odkupnih postaj. Prepričan sem, da so bili v vodstvu delovne organizacije zadovoljni z mojim delom, saj so me povabili na Ptuj, kjer sem prevzel dolžnost tehničnega vodje v obratu za predelavo jajc, perutnine in divjadi. To delo sem opravljal dve leti, nato pa so se k Perutnini pripojile ptujske Mesmne (sedanja živinska klavnica) in zato sem prevzel delovno mesto obratovodje tega obrata. Delo sem sprejel s polno mero odgovornosti, zato smo vzdržali kljub mnogim težavam, ki so se pojavljale na tržišču. Največ težav je bilo zaradi neusklajenosti odkupnih in prodajnih cen mesa. Ko smo se odločili za gradnjo nove predelave v sklopu perutninske klavnice, sem imel dovolj izkušenj, da sem lahko aktivno pomagal. Ko se je predelava preselila v nove prostore, sem ostal kot vodja delovne enote živinska klavnica, kjer nameravam dočakati čez dve leti zasluženo upokojitev. Radi se pohvalimo, da smo prerasli v industrijski gigant. Kako bi primerjali sedanjo Perutnino s takratno, ko ste se vi zaposlili v tej delovni skupnosti? Primerjava je nemogoča. Takrat nas je bilo sedemdeset, sedaj pa krepko čez tisoč. Takrat smo bili izključno trgovsko podjetje sedaj pa proizvodno, ki plasira na tržišču v glavnem le svoje proizvode. Takrat je bilo delo sezonskega značaja in so se novi delavci težko privajali na opra- vila. Sedaj imamo stalne izurjene delavce in dobro kadrovsko zasedbo, vse do doktorjev znanosti, to pa omogoča delitev dela in s tem boljše rezultate dela. Ravnokar smo zaključili volitve delegatov v ZZD in SIS, kakor tudi delegate za organe upravljani v TOZD, pa tudi na nivoju delovne organizacije. Kaj bi nam lahko povedali o delu in aktivnosti delegatov? Dosedanji delegati so si sicer prizadevali, da bi svojo dolžnost dobro opravili, vendar je vsak začetek težak. Tudi delegati so se ubadali z mnogimi težavami, ko so zaorali ledino. Sedaj izvoljenim delegatom bo lažje, saj bodo s pridom uporabili dosedanje izkušnje. Pomembno je tudi to, da je zdaj vključenih v delegacije veliko več ljudi in bo tako vsak lahko še bolj neposredno odloča! kot dosleh Vsekakor je sam delegatski sistem zelo pozitiven, v popolnosti pa bo hitro zaživel le, če bomo vsi delegati sprejeli izvolitev predvsem kot obveznost ne pa samo kot zaupanje in čast. Izboru kandidatov smo tudi v Mesni industriji posvetili posebno pozornost in dobro izbrali delegate. Sam sem izvoljen v delegacijo za ZZD, na konstituiranju pa so me potrdili za predsednika te delegacije. Duro Boj je povedal, da je bil njegov najlepši dan v Perutnini prav 1. april, ko je slavil kot pe-rutninar svoj srebrni jubilej in ko je nastajal ta sestavek. O najtežjem pa je povedal, da jih je bilo več in da so bila težka zlasti občasna obdobja. Sam je povedal takole: Prvo obdobje, ki >e bilo za Perutnino zelo temno je bilo leto 1959, ko smo prešli iz trgovskega podjetja v proizvodno. Tak način razvoja podjetja je bila ini-ciatnva sedanjega generalnega direktorja. S tem pa niso soglašali vsi, zato je nastala neka direktorju nenaklonjena skupina, ki je želela drugače. Če bi tista skupina takrat uspela, sem še vedno prepričan, da do sedanjega perutninskega giganta ne bi nikdar prišlo, zato sem si med drugimi močno prizadeval, da te negativne težnje niso prišle do izraza. Naslednje obdobje je bilo v letih 1955 in 1966, ko so silne poplave pustošile po farmi broi-lerjev. Ta je bila takrat začetek intenzivne proizvodnje in bi uničenje farme imelo katastrofalne posledice. in slednjič nas je ogrozil požar na perutninski klavnici, ki bi lahko ogrozil razvoj Perutnine, če ne bi gasiici in deiavci Perutnine uspeli požar pogasiti prej, preden je uničil strojno opremo. Izredni požrtvovalnosti delavcev in organizacijski sposobnosti strokovnih služb pa gre vsa zahvala, da so po treh dneh odpravili posledice ognjene stihije v taki meri, da je lahko proizvodnja stekla. Vsem, gasilcem in delavcem Perutnine se lahko za to požrtvovalnost samo iskreno zahvalimo in jim damo javno pohvalo. Tovariš Boj pa je tudi aktiven športnik in organizator športa. Trenutno aktivno keglja, strelja in tekmuje v šahu. V vseh treh disciplinah tekmuje poleg Perut- 9 Rejcem, ki so ali bodo vhle-vili pasmo »Prelux« do kraja tega hlevljenja, velja poračun razlike po kriterijih, kot so bili sprejeti na 13. redni seji Odbora za gospodarstvo. Rejce za pasmo »Hubard« naj TOZD Kooperacija obravnava individualno in na podlagi predloženega poročila bo odbor za gospodarstvo sklepal o povrnitvi škode. • Tehnologu tov. Ivanu Sven-šku, dipl. vet. in tov. Andelku Gliboti, dipl. vet. iz TOZD Perutninske farme se priznajo stroški prevoza z lastnim avtomobilom do posameznih TOZD po službeni potrebi in sicer: — tov. Ivanu Svenšku do 150 km mesečno, — tov. Andelku Glibota do 120 km mesečno. Za obračun stroškov prevoza je potreben mesečni potni nalog in specifikacija posameznih prevozov. # imenuje se komisija za ocenitev osnovnih sredstev in drugih predmetov za prodajo oz. odtujitev v sledeči sestavi: 1. Kosi Janko, kot predsednik 2. Predstavnik TOZD, čigar sredstvo se prodaja 3. Strokovni član iz liste strokovnih delavcev — cenilcev, ki jo sestavi TOZD Servis iz strokovnjakov DO. Strokovnega člana enega ali več imenuje predsednik komisije glede na sredstvo, ki se ocenjuje. Po potrebi oz. če odgovorne- nine še za športno društvo Borec Kot organizator pa je izredno prizadeven v AMD Ptuj. Za športne dosežke je prejel mnoga priznanja in pokale, med mnogimi priznanji tudi plaketo AMZ Slovenije. Zadnje visoko športno priznanje pa je to, da so ga v AMD Ptuj imenovali za pomočnika direktorja karting dirke. Vsa prejeta priznanja pa daleč prekaša medalja za delo, ki mu jo je na predlog kolektiva podelil predsednik republike — TITO. K vsem priznanjem in diplomam naj sodelavcu Boju ob srebrnem jubileju izrečemo tudi naše iskrene čestitke. ga strokovnjaka ni na razpolago znotraj DO, se pokliče odgovarjajoči izven DO. Komisija dela v skladu s predpisi, internimi akti in sklepi organov samoupravljanja. • imenuje se licitacijska komisija za izvršitev občasnih razprodaj, dotrajanih in nerabnih osnovnih sredstev in event. drugega materiala, ki ga stavijo na razpolago TOZD pri TOZD Servis v sledeči sestavi: 1. Repa Jože, kot predsednik 2. Kac Franc, član 3. Cajnko Lojze, član Za namestnika predsednika llovšek Jože in za namestnika člana Božič Andrej. Naloga je izvesti licitacijo predmetov, ki se dajo v prodajo v skladu z obstoječimi predpisi in sklepi samoupravnih organov. Tov. Kosi Janko, direktor TOZD Servis je pooblaščen in zadolžen, da poskrbi za ocenitev sredstev, ki so predvidene za licitacijo, ter obvesti komisijo, da določi rok, kraj in čas licitacije, nato pa za objavo in realizacijo izvedene licitacije po potrebi preko skupnih služb delovne organizacije. • Zadolži se skupne službe DO, da proučijo problematiko v zvezi z odstranjevanjem kadavrov na osnovi družbenega dogovora o ureditvi skupne veterinarske higienske službe na območju občin Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor in podajo ustrezen odgovor. Jubilant na svojem delovnem mestu (Foto: L. C.) SKLEPI ODBORA ZA GOSPODARSTVO Razgovor z našo delegatko V TOZD Mesna industrija so v delegacijo ZZD izvolili tudi tov. Fruk Silvo, ki se je udeležila 1. seje novoizvoljenega zbora ZD skupščine občine Ptuj dne 12. aprila 1978. Na vsako sejo ZZD pošilja konferenca delegacij po 3 delegate in med temi je bila tov. Fruk Silva. Ker bo morda bralce Ptujskega perutninarja zanimalo, kako naši delegati sodelujejo v raznih oblikah družbeno političnega življenja, smo tokrat povabili na razgovor tov. Silvo Fruk. Tov. Silva Fruk je še mlada, ima 19 let. Doma je v Apačah št. 212. V družini je pet otrok Pri TOZD Mesna industrija dela od leta 1975 v skladišču mesnih izdelkov. Izučila se je za frizersko pomočnico. Ker se ni mogla zaposliti v frizerski stroki je šla v Perutnino. Poleg dela še ob delu obiskuje večerno ESŠ v Ptuju. Do službe ima 8 km, kamor se poleti vozi s kolesom, pozimi pa z avtobusom. Na vprašanja, zakaj so ravno njo izvolili v delegacijo, je odgovorila: »Imam zelo dobre sodelavce. Upam, da so z mojim delom zadovoljni. Svoje delo opravljam vestno in natančno. Službe ne zamujam. S sodelavci se res dobro razumem. Mislim, da so me ravno zaradi tega tudi predlagali v delegacijo.« Na vprašanje, s kakšnimi občutki je šla na 1. sejo ZZD, je odgovorila: »Priznati moram, da sem prvikrat v življenju šla na tako pomembno pot. Treme nisem imela. Za mene osebno je bilo to resnično nekaj zelo pomembnega. Obdajal me je prijeten občutek in ponos, da lahko zastopam Perutnino v ZZD občinske skupščine Ptuj.« Na vprašanje, kaj meni o tem, kakšne so naloge in možnosti delegata, je odgovorila: »Gradivo za sejo sem dobila le dva dni prej. S sestro sva ga zvečer »predelovali« do polnoči. Popoldne sem namreč bila v šoli. O gradivu sem se pogovarjala tudi s svojimi so delavci ter jim po vrnitvi s seje tudi poročala. Če bo potrebno, bom o tem tudi kaj povedala na zborih delavcev ali na DS. Gradivo za to sejo je bilo sestavljeno v razumljivi obliki in je bilo po mojem mnenju dobro pripravljeno. Zato tudi na sami seji ni bilo posebnih pripomb in dopolnitev. Smatram pa, da bi delegati slabih predlogov ne potrdili. Če bom še kdaj sodelovala na seji, se bom delegatsko bolje pripravila ter tudi kaj povedala ali pa vsaj vprašala. Dobro se zavedam, da bom morala kot delegatka stalno spremljati vsa dogajanja in delovati, kot to narekuje ustava in zakon o združenem delu. Drago Čater Ustanovitev aktiva Rdečega križa Prizadevanja Rdečega križa Slovenije za ustanovitev aktivov RK v OZD nam narekujejo, da tudi v naši OZD razmislimo o ustanovitvi takega aktiva. V naši republiki Že deluje 187 aktivov RK v OZD. Aktivi se ustanavljajo za prevzemanje nalog iz delovnega področja RKS. Osnovne naloge pri katerih lahko sodeluje vsak aktiv RK v OZD so naslednje: — skrb za prevencijo nesreč in nezgod na delovnih mestih, — sodelovanje pri ukrepih za tehnično varno delo, — skrb za splošno in osebno higieno, — organizacija občasnih predavanj in akcij za zdrav način življenja (zdrava prehrana, boj proti alkoholizmu in narkomaniji, zgodnje odkrivanje raka, poklicne bolezni, boj proti kajenju, načrtovanje družine in humanizacija odnosov med spoloma, solidarnost, humani odnosi med ljudmi), — vzpodbujanje in opozarjanje vodstvenih organov za organiziranje tečajev prve pomoči in skrb, da se čim več ljudi usposobi za prvo pomoč sebi, sotovarišem in drugim ob dnevnih nesrečah, elementarnih nesrečah ali v primeru ljudskega odpora, — sodelovanje s civilno zaščito v okviru nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, — organiziranje raznih solidarnostnih akcij — akcija krvodajalstva itd. V kolikor se bomo odločili za ustanovitev aktiva RK moramo vedeti, da bomo našli vsebino dela in konkretne oblike za uresničevanje programa v svoji DO, v okviru delovnega mesta, obrata. Le neposredni problemi, ki so članom aktiva RK blizu bodo pobudili tudi najkonkret-nejšo in najustreznejšo akcijo. Aktiv RK v OZD se ustanovi na ta način, da se skliče ustanovni sestanek, kjer se sprejme sklep o ustanovitvi aktiva in se izmed članov, ki se vključijo v aktiv izvoli predsednika, sekretarja in najmanj 5 članov izvršnega odbora aktiva RK. Vabimo k masovnemu pristopu Socialna služba Obisk italijanske partijske delegacije Vlil. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je bil od 3. do 5. aprila v Ljubljani, se je udeležila tudi italijanska partijska delegacija, ki je 4. aprila, ko je imela prosti dan, opravila obisk v Ptuju. Po prihodu v Ptuj, se je delegacija najprej oglasila v Perutnini, kjer jih je sprejel naš generalni direktor tovariš Ivo Tomažič. Po daljšem pogovoru, v katerem jim je predstavil delovno organizacijo, si je delegacija ogledala nove proizvodne zmogljivosti v novi valilnici, kamor jih je popeljal vodja valilnice tovariš Ivan Zupanič. Vsi delegati so bili presenečeni nad tem, kar so tam videli. Skrbno urejeno okolje in lepa notranjost prostorov, še bolj pa dobra organizacija pri delu, je bila vsem zelo všeč. Znano je, da imajo v Italiji zelo razvito perutninarstvo. Kljub temu pa so člani delegacije povedali, da še tako lepe funkcionalne valilnice kot je naša, niso videli. Po obisku v Perutnini si je delegacija še ogledala Ptujske toplice, nato pa se sestala s ptuj- skim političnim aktivom v domu »Franca Krambergerja«. Tam so posamezni člani delegacije odgovarjali na mnoga vprašanja ter obrazložili sedanjo politično situacijo v Italiji, ki je po njihovem mnenju zelo zaskrbljujoča. Zanimivo je to, da je bila v desetčlanski partijski delegaciji tudi delegatska deželnega komiteja KPI za Furlanijo in Julijsko krajino tovarišica Gerbec Jelka, ki je po rodu Slovenka in je v italijanskem političnem življenju na zelo visokem položaju, saj je celo senatorka v italijanskem parlamentu in predsednica ene izmed državnih komisij. Tov. Gerbec Jelka nas je v slovenščini seznanila s problemi pa tudi rezultati dela slovenske narodne manjšine v Italiji in njihove borbe za pravice in obstoj. Po razgovoru je sledil še ogled kleti v TOZD Slovenske gorice. Člani delegacije so se zvečer vrnili v Ljubljano na kongres z najboljšimi vtisi in željami, da se ob kaki priliki še srečamo. Čater Drago 'I-MJ S5STAVL EVI IClAZINC SOVJET FIžlK (P70TII) RDp^tt iUULAH NA MINpA- 'AU ?0LITIK TOGLI- ATTI CMS Pooo- TIOP) KEKA Mmm vešlisa VoLŽ- Nosri O&LJU- &A NOVfi- KOVT \srAHEjifj HELOm STRU- PENA KAM OMSIJA ljt/4 RIMSKA k zNAKM KALCIJ VEL SUAJBE TKALSKI toL- NifceR hAte- 9.aA GOSTIJA mPo-JeHosr 2 KISOM 'ioo USTAKBL mom Aomj \I0LNEWW', TmuHft DOPISU? Vemnik/i w!M Elovf.K POKJ/Mlf* všpAnij OKE LISKA morm SILVIA U)?BA KjjsrPiik IN (STAPo) LIVN/CA SOK ocerUe muut DRŽAVA v ZzA SESEM USANKA delMec v SIEAEM! ocfe vrsta H&srA OAH V ztvoV- MNIČ3L EAžKcSNC stano-VAN: Z VELET lTfM Če &ISE.N HopiieK OTON0 Polic, pusto- lovec Ros ANtoN RUMEN rn GŽSKA TEKMnef ■f MAT Aq?£ VRSTA MBOU EPAE . MMEMCRI tomlM CtlEriC/) •METTE KOŽE M GOVEDU 'ARNAU- tAuc' GODBE Sm flKruAK tuje ŽeusKo IME Pom- VftLO kapel SftoK mMAEn ižm£K MESTO FOE -efeoCTi sani- tetni KAfiEL KoDEum. [Iffiv- SNA CTOK m,- L.ITI VOLNENA TKANINA VEEDITE- VflOPFB1 S-EDEŽ peS&a iomnevni PLOD VINSKI CVET NOREC enqs£žz KAMELA VOVžE- NELMP UPRAVA M POHK odf^DVO ‘H KOV- L KI VLADAH dAtel? COPUINP VENU NAvMA' Nvšim POŽE LENTE. M 4 -MA J ms BOS P/Mt DOPISUJ v, m m NIKEL7 etiopski KNEž l&ER CMPIES mm ANGL SVETLO PIVO BPP NJEVSC, ?PWNIK IIIIIIHIL JAŠKI MESTO španu/ Keisšb- VANI TABLE- PpŠti REVMI VHEDEL HEDU50- VlCPMl sanje Menihi kipkava *A žKHS&Rg >lLLA labora- torijski KHCMIK uGe- NC&T m&sKi ahat m RIBJA mbeaa Ift&iMeA AooaJ- PEpoa naglas VDOLSJNfl v zrnu make- donsko KOLO teloN podok- nica NGETCVf) BARKA A MAJ vm- CHICfiGO ČeŠKI pisatfd m FILMSKI IG/SALEC Guinness norvesu teZIKjS- TLoVBC IVAN LEVPI vmap Dopisuj v GLASILO U-LBiO- vHlMlA. levičm CELOVŠKI hokej KLU£p decAzi 'Angl) vpHUNŠ! (MAtAi ZlDOVSte ŽeNSIcc ime Evrnsu VELETOK ^ReN) SftpAr veVo občin- stvo. TUPtll/ STICft UJevA mKAr) POP Kumu G-LAS TZO- BENTe Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar, Marija Glaser, Jože llovšek, Justika Kristovič, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1650 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.