m Velja po poitl: s u salo leto napraj.. K 30'-m t■ wmc „ .. „ 2-51 M »e»«jo oeloletno. n 34> ia eatalo inozemstvo. „ 40;- V Ljubljani na dom Za Mi« leto naprej.. k 28'-HN«HI „ K 2-3 V Mfflrt pnlanan aiHtno „ 2*-■ Sobotna Izdaja: s taNi lato ..... K 7'-sa lamčljo oalole no. „ stMtalolsoiematvo. „ 12- Posamezna Številka 12 vinarjev. SUV. 229. V Liomiael, v soMto, dne 6. ofdo&ro m. Lelo XLV. Inseratl: Enostolpna potltvrsta (72 min Široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 t za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. Poslano: —:—•■-Enostolpna petltvrsta po 00 v Izhaja vsak dan Izvzemši ne* dalje ln praznike, ob j. url pop. Redna letna priloga vozni red. »W Uredništvo jav Kopitarjevi nllol štev. 6/UI. •t opisi s« ne vračajo; uafranklrana pisni' se ne ■■ sprejemajo. — Uredniškega telefona £tov. 74. = Političen list za slovenski narod. UpravniStro ja v Kopitarjevi nllol št S. — Račnn poitne hranilnice avstrijs e št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-haro. St. 7563. — DpravniSkega telefona št. 188. Severna Amerika in zadnji neviralcL Vlada Združenih držav Severne !Amerike namerava s pomočjo južnoameriških in evropskih nevtralcev pričeti svojo zadnjo igro proti osrednjim silam. V tem oziru so značilni trije momenti. Prvič prekinjenje diplo-matičnili odnošajev mecl gospodarsko najbolj mogočno državo Južne Amerike Argentinijo in Nemčijo, ki je bilo povzročeno vsled severoameriških agi-. tacij v zadevi Luxburga; drugič prekinjenje skoro vsakega gospodarskega prometa med Severno Ameriko in nevtralci, vsled česar ti ne morejo do bltj ne samo ameriškega sladkorja, bombaža, pšenice, železa in drugih mi-neralij, marveč jim je bil ustavljen cel dovoz soli in deloma celo zdravil. To je postopanje, ki se vporablja samo naeproti vojskujočim se državam, ne pa nasproti nevtralcem. Bo;kot proti tem je tedaj skoro tako velik kakor proti osrednjim silam. Tretje važno dejstvo v boju Severne Amerike in Angleške proti nevtralcem. pa je njihovo stremljenje, da v vseh nevtralnih državah skušajo odstraniti politike, ki so količkaj nevtralnega mišljenja, in j|Ji nadomestiti s takimi, ki se brezpogojno izroče Nemčiji sovražni koaliciji. Omenjeni bojkot proti nevtralcem služi pri tem kot sredstvo, pa kot res neplemenito sredstvo, ki je za vojaško slabost nam sovražne koalicije zelo značilna. Kjer ni lastnih vojnih uspehov, da bi napravili vtis na nevtralce, mora pomagati stradalnii bič. Padec konservativ- fiega ministrstva na Švedskem, na ko-ega mesto je prišlo socijalistično liberalno ministrstvo, je le posledica tega že od preklica londonske deklaracije sklenjenega gospodarskega bojkota proti celokupnemu skandinavskemu prebivalstvu, ki je pričelo trpeti vsled enakih gospodarskih težkoč, kot prebivalstvo srednje Evrope. Krivdo za to so pa angleški in seyeroameriški agenti pripisovali prejšnjemu konservativnemu ministrstvu, ki je bilo Nemčiji preprijazno. Tudi novi vodja švedske politike Branting govori o svojem sklepu, da ohrani nevtralnost Švedske. Poudarja pa na značilen način svojo simpatijo za demokratična stremljenja v srednji Evropi, to. se pravi z drugimi besedami za notranji preobrat v zmagovitih cesarstvih Nemčije in Avstrije. Če se pomisli, da sta Norveška in tudi Danska že skoraj docela pridobljeni za Veliko Britansko in se začenja sedaj pridruževati demokratičnim skandinavskim bratskim državam, potem razumemo igro Severne Amerike z nevtralci. Enako namero izvaja sedaj tudi Južna Amerika, ko naj Argentinija pridobi za koalicijo proti Nemčiji šc ostale južnoameriške države, ki so doslej še nevtralne. To naj se izvrši v obliki posvetovanj na kongresu južnoameriških nevtralnih držav, kjer bi sklenili, da naj se Nemčijo prisili k miru s političnimi in moralnimi sredstvi. Če bi se to izjalovilo — in Anglija bo že skrbela za to —, potem naj se južnoameriške države pridružijo koaliciji proti Nemčiji. To sega pa še dalje. Zveza med Španijo in Južno Ameriko ni samo v kulturnem, marveč še prav posebno v gospodarskem oziru za Španijo življenjsko vprašanje prve vrste, in sicer v sedanji svetovni vojski še bolj nego v miru. Špansko ljudstvo je ravno tako nujno navezano na južnoameriško žito kakor Švedska in skandinavske države. Zadnji nemiri na Španskem, ki so bili naperjeni proti sedanji španski ustavi in proti monarhični vladni obliki, jasno odkrivajo cilje, za katere bi \ViIson htel pridobiti južnoameriške nevtralce. Naročite ..Slovenca." Klic ogrskih Slovencev. »Slovenci in Slovani sploh stojimo pred velikimi dogodki.« Tako se govori in piše. Mnogi so polni upanja, drugi zopet majejo z glavo, češ, ta vojska nam prinese samo veliko gorja in ničesar dobrega. Med temi zadnjimi smo tudi mi ogrski Slovenci. Ali je opravičen naš pesimizem? Kdor količkaj pozna naš položaj, nam pritrdi in nar, le pomilovalno moro tolažiti z lepšo bodočnostjo. Toda na kakšni podlagi nam kdo more obljubljati lepšo bodočnost? Morebiti, da nam pride sama od sebe ali da si jo sami priborimo? Dotični bi se motil. Kajti od gospodarjev, katerim služimo, četudi zelo zvesto, ne moremo pričakovati nič boljšega. Da bi si jo pa sami mogli priboriti, je tudi izključeno, ker beseda in prošnja trpina pred ošabnežem nima veljave, ampak zasmeh in zaničevanje. Preteklost nas uči. Tudi danes je neizprosen, čeravno vidi potoke krvi naših možov. Torej le tolažiti nas v tem oziru, je premalo. Danes, bolj kakor kdaj poprej, je treba dela, treba je organizacije, sporazumljenja, zaupanja in vzajemnosti v ciljih. Gorje, kjer vlada sebičnost! Zlasti je pa treba, da močnejši pomagajo s?abejšim. Lepe besede »prostost malim narodom« so že mnogim dale pogum, cla se trudijo za to prostost. Vi, bratje Slovenci, ste lep ztrled v tem. Mi vas občudujemo. a to le na tihem. Z neko bojaznijo gledamo čez bistro Muro na vas. kakor otrok gleda na mater, ki se pelje čez reko in je že blizu obrežja, njega je pa na tej strani pustila. Kaj muči tega otroka? Misel, bo li mati prišla ponj. Pa katera mati je tako neusmiljena, da no bo storila vsega, kar je v njeni moči, da reši svojega otroka, da ga iztrga iz rok razbojnikom? Vi ste naši bratje, še več neke itcl.. kape, razni pasovi itd.), katerih se tu ne more navesti, a so zaznamovani v min. nar. z dne 21. sentembra 1917, št. 384. Vodsivo deželne poslovalnice za preskrbo prebivalstva za folaoo, obleke in peri'o zp. "n>.'mjsko. Predsednik: Ces, svetnik arht. Ivan MatMan m. p. Preureifl vo ošKe pomožne si e. Domobransko ministrstvo razglaša; Točasno se v raznih vojaških pomožnih službah še vedno porablja mnogoštevilno moštvo, ki prihaja po svoji sposobnosti v poštev za službo na fronti ali vsaj pri etapnih četah. V svrho izmenjave tega moštva se bodo v kratkem v smislu določil § 26. predpisov o organizaciji črne vojske v večjem obsegu pritegnili v črnovoj-no službo brez orožja tisti črnovojni ob-vezanci, ki 50 bili na prebiranju spoznani kot nesposobni za službo z orožjem. K temu se pa pritegnejo samo letniki od 1891. do 1868.; gledalo se bo dalje na to, da bodo pri tem vsa ozemlja monarhije enako obtežena ter se bodo kolikor le mogoče vpoštevale koristi splošnosti in posameznikov. V tem smislu prihajajo v prvi vrsti v poštev tisti, ki sc prostovoljno javijo, dalje osebe in poklici, ki ali sploh nc izvršujejo poklica ali pa je njihov poklic tak, da se v sedanjem času najlažje odpovedo njegovemu polnemu izvrševanju, Sem spadajo posebno poklici, ki služijo razkošju in zabavi. V javnih službah nastavljene osebe kakor tudi osebe, ki so zaposlene v obratih, ki služijo vojaškim svrham, ne pridejo v poštev. Ravno tako sc bo pa glede odtezanja delavnih moči ,• kolikor mogoče prizanašalo tudi drudim poklicnim panogam, katerim gre ravno v sedanjih razmerah posebna važnost. Tistim, ki se temeljem te akcije pritegnejo v črnovojno službo brez orožja, se bo izvrševanje njihove brambne dolžnosti olajšalo na ta način, da se bodo načeloma, v kolikor sami ne žele priti drugam, uporabljali v kraju njihovega bivališča ali vsaj v neposredni bližini ter se jim bo na ta način praviloma dala priložnost, da tudi v bodoče, v kolikor to dopuščajo njihove vojaške dolžnosti, izvršujejo svoj civilni poklic. Dovoljeno jim bo, v kolikor to ne nasprotuje vojaškim interesom, stanovati izven vojaških ubikacij. S posebnimi odredbami se je poskrbelo za to, da se bodo te osebe tudi v bodoče, vsaj dotlej, dokler se z morebitno, dotične letnike zadevajo-čo splošno prebiralno odredbo ne ustvari nov položaj, uporabljale v tistem kraju in na enak način, kakor so bile v smislu gori povedanega pritegnjene. Končno sc pripominja, da se bo o priliki pritezanja posebno oziralo na kraje, ki so po vojni neposredno prizadeli. ŠlcoDdolozne alere v IroocosKi zbornici. Pariz, 5. oktobra. (K. u.) V zbornici jc predsednik Deschanel prečita! interpela« cijo Pouccta o zadevi Bolo in je pripomnil, da je vložena o isti zadevi nadaljna interpelacija poslanca Malvyja. Zbornica jc sklenila takojšnjo razpravo. Malvy je dejal, da hoče obrniti pozornost zbornice na resno dejstvo. Predsed' nik Poincare je prejel pismo šef-urednika »Action franijaise« Daudeta z najbolj nizkotnimi obrekovanji proti Malvyju. To pismo je bilo izročeno ministrskemu predsedniku, ki je o tem obvestil Malvyja. Malvy je izjavil, da ni zadovoljen, da bi se o tem pismu molčalo. Ministrski predsednik Painleve jc dejal, da so obdolžitve proti Malvyju v resnici zelo težke. Malvyja dolže, da že tri leta izdaja Nemčiji vse skrivnosti. Očitajo mu, da je hotel vstopiti v vojni komite, da bi nemškemu armadnemu Vodstvu izdal načrt napada na Chemin de? Dames. Zbornica je zahtevala, naj se pismo prebere. Painleve ugodi zahtevi. V pismu zagotavlja Daudet, da je glede Ma.lvyja in Leynariesa, ravnatelja splošne varnosti, dovolj dokazov za veleizdajo in pravi, da jc neobhodno potrebno, cla Ma!vyja takoj izroče vojaškemu sodišču. Malvy izjavi, da hoče na podlagi uradnega spisa povedati popolno resnico. Obširno je razložil svojo vlogo v zadevi Almereyda kakor tudi svoje odnošaje do Bonnea Rougc in dejal, da je Briandu sporočil svojo sumnjo glede Bonneta Rougc. Briand je izjavil, da je Malvyju naročil, naj pazi. V takem trenutku mora reči, da je Malvy, ne da bi sc kaj obotavljal, odredil, naj se cela zadeva najstrožje preišče. Več poslancev, ki so preje v Bonnet Rouge sodelovali, je nato podalo razbremenilne podatke. Viviani je končno izjavil, da pripisuje krivdo drugi pisarni generalnega štaba, ki ni podučila svojega načelnika in se znebila čeka, ker je bila mnenja, da ni potrebne podlage za sodno preiskavo. Malvy je odgovoril, da so tudi v vojnem ministrstvu napravili obilo napak. Vso krivdo so pa hoteli zvaliti na njegovo politiko in delovanje. Ko je zbornica končala razpravo o interpelaciji Poncct-Malvy o zadevi Bolo, je s 315 proti 3 glasovom izrazila zaupnico vladi. ... Bolo-paša, ki jc občeval v poshinskih krogih in dajal časopisju velike svote na razpolago, je obdolžen, da je vohunil za Nemčijo. Pred vojsko je imel Bolo 60.000 frankov rente. Med vojsko je tako obogatel, da je »Journal« podpiral z 5 milijoni franki. Sodišču jc bilo znano, da dobiva Bolo zelo visoke svote iz Amerike in Svi-cc. Poslali so nato preiskovalne komisije v obe deželi, da bi poizvedclc, odkod prihaja ta denar. V Ameriki so prišli nn to, da pošilja denar Bolu nemška banka. Nato so Bola zaprli v ječo Fresnes. Pariško ča- sopisje obširno poroča o veleizdaji Bolo-paše in trdi, da je dobil 10 milijonov frankov od nemškega zunanjega uracla. Ker so vlado dolžili, da je varovala Bola, je bil Painleve prisiljen, da je zahteval v zbornici zaupnico. OD priliki krisKeoo pakis. Magdeburg. »Magdeburger Ztg.« prinaša: Ob priliki krfskega pakta piše »La Serbie«:Princ regent jo sprejel v avdienci delegacijo »Jugoslovanskega odbora« pod vodstvom predsednika dr. A. Trumbiča. Delegacija je poklonila princu umetnino velikega jugoslovanskega umetnika Ivana Meštroviča. Dr. Trumbič je nagovoril princa sledeče: »Prosimo Vašo Visokost, da sprejmete ta skromni dar in ga varjete kot dokaz nespremenljive volje vsega jugoslovanskega naroda, da se s to vojsko osvobodi vsakega tujega gospodstva in da bo mogel pozdraviti nekega dne Vašo kraljevo Visokost kot kralja vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov.« Princ je odgovoril: »Rad sprejmem ta novi dokaz vdanosti kot simbol zveze vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov, izražen tako divno v tem krasnem delu našega narodnega umetnika Meštroviča. Zelo sem srečen Vas videti sodelovati s kraljevo vlado pri velikem delu osvoboditve in združitve. V bodoče kakor tudi sedaj so obrnjene vse moje moči na ta veliki ideal za napredek in dobrobit našega naroda.« — Jasno je, da se vojska in s tem usoda naroda ne bo odloČila s krfskimi avdijencami. Srbska vlada ln atentat v Sarajevem. Dunajska politična korespondenca plBe: »Srbska vlada odbija v svojem listu »La Serbie« vsako zvezo s srbskimi atentatorji. Nasproti temu povdarjamo, da so »Srpske Novine« z dne 3. t. m. slavile srbske atentatorje kot edine in prave srbske revolucionarje, o katerih činih se bodo svoječasno pisale še cele knjige. Avstrijsko orodno poročilo. Dunaj 5. oktobrai. Uradno: V večjem obsegu se niso nikjer bojevali. Boli oo Banjški visoki planoti in no sori nv sv. Gaijrijeia. . Dunaj, 5 .oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan. Na gori sv. Gabrijela se prej-koslej neprestano bijejo. Včeraj zjutraj smo odbili napad Italijanov proti našim postojankam na zahodnem robu gore, Vspela niso tudi podjetja sovražnih patrulj proti severnemu pobočju. Posebno popoldne so ves odsek obstreljevali s težkimi topovi. Tudi na Banjški visoki planoti so s topovi močnejše streljali. V Vipavski dolini so se razvili boji z ročnimi granatami. Curih, 5, oktobra. Po odmoru, ki je trajal dva dni, so se pričeli ob Soči zopet bojevati. Besen topovski ogenj na Banjški visoki planoti, posebno pa na goro sv. Gabrijela je uvedel boje. Napad Italijanov proti Podleščem so avstrijski topovi že v kali zadušili, pač so pa dosegli začetkom Italijani nekaj uspehov ob napadu na zahodno sleme gore sv, Gabrijela, kjer so udrli in se ustalili v najprednejših jarkih. Avstrijsko vojno vodstvo je nato v jugozahodni smeri od ceste v Zagorje izvedlo krepak protisunek, ki je postal Italijanom usoden. Avstrijci so presenetili sovražnika s krepkostjo in z brzino, s katerima so napadli. Predno so se še Italijani mogli zasukati proti severovzhodu, kar je bilo potrebno, so jih že odrezali od zadaj ležečih zvez; najhrabrejše so se sicer branili a preostalo jim ni drugega, kakor da so položili orožje. Avstrijci so se zopet polastili izgubljenih jarkov in jih trdno drže, Leiaini napodi no Pulj in Poreč Dunaj, 4. oktobra. Vojni tiskovni stan: Novi letalni napad na Pulj in okolico ponoči od 2. na 3. t. m. ni povzročil škode in izgub. V Poreču je poškodovala letalna bomba zasebno hišo in ranila neko žensko in enega otroka. V Hal vedno moCnelSl pokrel za revolucijo. Genf, 5. oktobra. Iz južne Francije poročajo, da v Italiji pisma zelo ostro cenzurirajo in da se zelo zakasne, predno prihajajo čez mejo, ker se revolucijski pokret v Italiji vedno bolj krepi. Vlada je skoraj v vseh industrijskih mestih proglasila oblegovalno stanje, odstavila župane in jih nadomestila z vojaškimi poveljniki. V Rimu pričakujejo, da bo izdala vlada poostrene odredbe, po katerih bodo postavili vsakega pred vojno sodišče, ki bi agi-tiral proti vojski. Iz Me Mike na Flsierskem. Berlin, 5. oktobra. (K. u.) Wolffi Angleži so 4. oktobra na severnem bojišču s silovito veliko bitko, v kateri so nastopili z najmočnejšimi silami in z vsemi sredstvi, izkušali izsiliti odločitev v boju za opirališče podmorskih čolnov. Velik del angleške armade jc tu nastopil proti drobcu nemške armade. Od ranega jutra do poznega večera je divjala ljuta bitka. Priprava s topovi v zadnjih dneh je prekosila vse, kar se je doživelo dozdaj — saj je Churchil pribil, da so samo zadnji teden na Flandrskem postrelili štirikrat toliko granat, kolikor so jih leta 1916 ob Somme — a zdaj se je topovski boj tudi med bitko samo nadaljeval tabo močno, kakor še nikdar prej. Ko se je zjutraj zaznal dan, jc vrgel sovražnik proti odseku od železnice Boesinghe - Staden do p-rkropa Holebeke silovite, globoko vrstne množice pehote. Angleške, avstralske in novozelandske divizije so korakale na napad, katerim so sledile takoj za njimi močne rezerve. Vse, kar je moderna vojna tehnika iznašla in vstvarila, jc spremljevalo ta naval. Naš siloviti in krepki protisunek je ljuto borbo do najskrajnejše ljutosti povišal. Ves dan se je valil boj z nezmanjšano silo sem in tja. Sovražnik je pošiljal neprestano nove ojačbe v bitko, z brezobzirnim nastopom ljudi bi bil rad razširil svoje začetne vspehe. Pozno zvečer je poizkušal sovražnik zopet približno en kilometer globoko vpa-daiišče v naš ob^mbni odsek razširiti. Sveže, strnene pehotne množice so ob 6. uri 30 minut napadle črto našega polja udrtin zahodno od Paschendaele-gecelae-rc. Na obeh straneh ceste Ypern - Menin so ob 7. zvečer zopet napadle močne, sveže sovražne sile. Razvila se je zopet najijulejša borba, a sovražniku se ni posrečilo, da bi bil kje kaj dosegel. Bitka pehote je šele po 10. uri zvečer poneha-vala. Niti iz daleka niso dosegli Angleži svojega velikopoteznega načrta. V obrambnem odseku našega polja udrtin sc je zopet tudi ta sovražni napad krvavo zrušil z najtežjimi izgubami za sovražnika. Čini in junaštva naših čet se ne morejo z nobeno stvarjo primerjati. Poizkus angleških poročil, da bi zanikali svoje velikopotezne načrte, jc zavestna neresnica, ki jo narekuje previdnost vsled izkušenj, ki so jih pridobili v prejšnjih bitkah na Flandrskem. Ponoči je sovražnih nadaljeval svoj uničevalni Ogenj. NEMŠKO URADNO rOROČILO. Berlin, 5. oktobra. Veliki glavni stan; Vojskovodje in čete i. armade so prestali dan bitke, ki je bila nenavadno težka. Borili so se od ranega jutra do v noč, vedno iznova so Angleži bitko iznova izzvali, ker so napadali iz pokrajine severnozahodno od Langemarcka do južno od ceste Menin — Ypern (15 kilometrov). Množice topništva so neprestano z najskrajnejšim naporom moža in topa streljale na zemljo, na kateri so se izigravali Ijuti boji pehote, ki so se valili sem in tja. Bitka se je osredotočila na Poel-Capelle, na posamezna poslopja 3 km zahodno od Fassshendaele, na križišča vzhodno in jugovzhodno od Zonnebe-ke, na kose gozdov zahodno od Bece-laere in na vas Gheluveld. Čez to dr to je sicer sovražnik začasno prodira!, a v besnosti naših protinapadov se ni mogel držati, dasi je pošiljal do poznega večera sveže sile v ogenj. Dobiček Angležev se je torej omejeval ie na 1 do 1 in pol kilometra globoki pas pri Poel-Capelle čez vzhodne izrastke pri Zonnebeke in ob cesti, ki vodi od tam čez Becelaere. To vas, kakor tudi Che-luveld, za katero se vroče bijejo, popolnoma držimo. Soglasno se javlja, da so imele angleške divizije, le v jutranjem boju jih je nastopilo vsaj 11, zelo velike izgube. . Dobro sodelovanje vseh naših orožij je zrušilo tudi ta siloviti angleški sunek pred ciljem, ki si ga zdaj, kakor bodo trdili, niso stavili v tesnem okviru, marveč, o tem ne dvomimo, v zelo obsežnem smislu. Junaštva nemških čet na Flandrskem ni mogoče prekositi. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Francozi so na vzhodnem bregu Moze zvečer zopet močno napadli, dva-najstič v treh dneh, na severnem slemenu višine 364 vzhodno od Samo-gnleus. Podnevi je pripravljalo besno j obstreljevanje, ki se je pred napadom razvilo v bobneči ogenj, naskok francoskih sil, ki so ga v bojih preizkušeni Virtemberžanl skoraj povsod odbili. Tu ln tam so bili potrebni protisunkL VftlJlr« onvrvniiitjllrAvr r« J • l9W|&l(f,U£»VV .»v ua^l iljCAli Na vzhodnem bojišču se niso n veStem obiienu bojevali, 4 Nemško večerno poročilo. Berlin, 5. oktobra. Zvečer. Veliki glavni stan. Na Flandrskem so med Yse- rom in Lysom živahno streljali, sicer se ni nikjer nič posebnega pripetilo. jesenska olenziva sporazuma. Bern, 5. oktobra. Polkovnik Stege-mann je pisal v »Bundu«: Jesenska ofenziva sporazuma se še vedno omejuje na ofenzivo Angležev, ki zdaj polagoma prevzemajo breme na svoje rame, a ga najbrž ne bodo hoteli sami nositi. Če mora Francija čuvati svoje sile, da jih uporabi za okvir ameriških armad, se Italija ne more odpovedati nadaljevanju ofenzive, ki jo že dolgo več ne more nazivati za »guerra no-stra« (naša vojska). Povišani topovski boj na Banjški vis. planoti kaže, da je spravil Cadorna svoje topove na vrhove zato, da ponovi bitko. Čim več časa potrebuje za to, tim nevarnejši mu lahko postane odmor, če ga sovražnik izrabi za svojo protiofenzivo. Množice topov, ki jih je zbral Cadorna na Dober dobski planoti, in nove baterije, ki jih zdaj razvrščuje nar Banjški visoki planoti, se označujejo kot napadalna artiljerija; za obrambo bi se jih lahko poslužil le, če bi izvedli Avstrijci fron-talno protiofenzivo. Položaj italijanske nmade se za to prejkoslej le enostransko določa. Kljub uspehom, ki so si jih Italijani v enajstih soških bitkah priborili, dasi se je dosegla defenziva na tridentinskem bojišču, strategično laška armada ni zavarovana. Dokler vežejo Cadornovo glavno silo napadalne bitke na Sočo in mora čuvati tam krilo v pi-ostoru pri Tolminu, dokler se lahko Avstrijci v Luganski dolini in pri Gardskem jzeru prosto kretajo, je varna italijanska armada le, če je sovražnik zaposlen na drugih bojiščih; političnih ozirov na upoštevamo. Mirovni pokrel Papežev trud za mir. Odgovora še ni. Rotterdam, 5. oktobra. (K. u.) »Dai-ly Telegraph« poroča iz Rima z dne 2. oktobra, da je papež ententi v resnici ponudil svoje posredovanje in da čaka na odgovor. Mirovno delo se bo nadaljevalo. Amsterdam, 5. oktobra. (K. u.) Nie-uvve van den Dag poroča iz Rima: Razgovorov, ki so se zadnji teden vršili v Vatikanu pod papeževim predsedstvom o položaju, ki je nastal vsled mirovne note osrednjih držav, so se udeležili kardinal državni tajnik Gasparri, mo-nakovski nuncij Friihwirt, kardinala Scapinelli in Mery del Val in Gasparijev tajnik Tedeschi. Lahko se zagotovi, da hoče sv. stoJica mirovno delo nadaljevati. Angleži o papeževi posredovalni ponudbi. London, L oktobra. Z ozirom na poročilo lista »Giornale d Italia«, da je papež ponudil svoje posredovanje za mir pišejo »Times«: Upamo, da je vest neutemeljena. Nemci morejo imeti mir že jutri, ako sprejmejo naše pogoje. S tem bi priznatli, da so bili v boju, katerega so izzvali, temeljito tepeni. Miru ne morejo dobiti pod nobenim drugim pogojem. Dr. Kuhlmannov in Czerni-nov govor označuje list kot prenerodno past, da bi zavezniki z Ameriko šli vanjo. Czerninov mirovni govor. Bern, 5. oktobra. (K. u.) Švicarsko časopisje označuje Czerninov govor kot svetovno zgodovinsko izjavo največje važnosti in s stališča nevtralcev kot mogočen korak do sporazumnega miru. Govor pozdravljajo z izredno prisrčnostjo. Grof Reventlov proti Czerninovemu govoru. Berlin, 5. oktobra. V »Deutsche Ta-geszeitung« se grof Reventlov znova peča z govorom zunanjega ministra grofa Czer-nina in pravi, da gre za novo mirovno ponudbo, ki izvira tako kakbr prejšnje iz moralne slabosti tistih ljudi in činiteljev, iz katerih pobude te ponudbe izvirajo. Program grofa Czernina označuje Reventlov za nejasen, poln nasprotij in nemogoč, kakor hitro sc meri na dejanskih razmerah. Reventlov meni, da se roka, ki je že tolikokrat segla v prazno, zopet ponuja in nasprotniki si bodo zopet rekli: »Le pogum, osrednji velesili bosta kmalu pri kraju. Na zmago ne upajo več in politične zmage nočejo.« Glasovi o Czerninovem govoru. Amsterdam, 5. oktobra. (Kor. urad.) »Handeisbiad« piše o govoru grofa Czernina: Kar Avstrija sedaj predlaga, je jasno in enostavno in pooolnoma v soglasju z idealnimi načeli, ki sta jih Asquith in Wil-son proglasila v svojih najboljših govorih. Če se Nemčija sedaj pravtako odkrito in lojalno izrazi, potem je dana možnost, da . se napravi konec boju. — Katoliški list »Tid« piše v uvodnem članku: Nihče ni srčnejše sprejel papeževih mirovnih stremljenj, nihče ga ni boljše umel kot mladi vladar Avstrije, Ta je v zunanjem ministru grofu Czerninu našel sodelavca, ki je cesarjeve sposobnosti, preprostosti in odkritosti vreden. Če vsi državni poglavarji in narodi tako mislijo kot grof Czernin, potem bo za novo pravičnost, sporazumlejnje in ljubezen do bližnjega nastopil ugoden čas. Lugano, 5. oktobra. Rimskim Ustom govor grofa Czernina nikakor ni všeč. Celo katoliški listi najdejo v Czerninovem govoru nasprotstvo s papeževo noto, ker se grof Czernin ni dotaknil teritorijalnih vprašanj, katerih važnost je papež posebno povdaril. Amsterdam, 5. oktobra. (Kor. urad.) K govoru grofa Czernina povdarj« »West-minster Gazette«: Konstelacija Evrope, katero tako jasno začrtava, jc tudi naš cilj in njeno sprejetje y kaki konkretni obliki bi bil poizkusni kamen za .odločilni mir. Simpatično bomo Zasledovali, če bo grof Czernin porabil svoj vpliv, da se nemika zagotovila postavijo v prakso. Nizozemci o Czerninovem ogvoru. Amsterdam, 5, oktobra. »Nieuwe van den Dag« piše v uvodniku o govoru grofa Czernina, Istočasnost vesti oNnovem papeževem mirovnem koraku z važnim govorom grofa Czernina morda ni samo slučajna. Govor grofa Czernina smatramo za velik korak naprej na poti do miru. Nemški glasovi o Czerninovem govora. Berlin, 5. kotora. (K. u.) Tudi provi-cijalno časopisje živahno razpravlja o govoru zunanjega ministra grofa Czernina, pri čemur stoji v središču razgovorov vprašanje razorožitve in razsodišča, Enako kot berlinsko časopisje soglaša tudi časof pisje levice in centra navdušeno z doti Črnimi izvajanji ministra, med tem ko j« č®y sopisje desnice in nacijonalno - liberalne stranke hladno rezervirano in zavzema po večini odklonilno stališče. Demokratičen posvet za mir« Petrograd, 4. oktobra. (K. u.) Agentura: Na današnij seji demokratičnega posveta je naznanil predsednik, da je načel-stvo, ki so ga izpopolnili zastopniki važf nih strank, storilo svojo dolžnost glede na izraz večine demokratične volje. Sklenili so: Neobhodno potrebna jc močna revolu« cijska oblast, ki bo zasledovala program moskovskega posveta z 27. avgusta, namreč aktivno politiko, ki hoče doseči sploi-ni mir. Dokler se zbere konstituanta, izvoli demokratičen posvet stalen organ, kateremu bo odgovorna začasna vlada. Če meščanski sloji zopet vstopijo v vlado, je neobhodno potrebno, da bodo v reprezentativnem organu tudi meščanski odposlanci, ki morajo biti seveda v manjšini. Vlada bo tem organom odgovorna. Na predlog predsednika so razpravo opustili in sprejeli predlog z 829 proti 106 glasovom. Petrograd, 4. oktobra. (K, u.) Agentura: Predparlament se bo pečal po potrebi tudi z zunanjimi zadevami. V njem bo 231 članov, med njimi 110 zastopnikov mestnih zemstev. Vlada mu bo morala redno poročati o položaju dežele. Kanclerjev govor zopet odgoden. Berlin, 5. oktobra. Kanclerjev govor, ki je bil napovedan za jutrišnjo sejo, so zopet odgodili, ker bo kanclerjev namestnik dr. Helfferich odgovarjal na socialno-demokratično interpelacijo o vsenemški propagandi v armadi. Kancler bo govoril v odseku o zunanjih stvareh najbrže šele v torek, Viktor Emanuel v Belgiji. Rim, 3. oktobra. (K. u.) Kralj Viktor Emanuel je brzojavil belgijskemu kralju, da belgijska bojna črta trajno opominja in vzpodbuja vse, ki se vojskujejo za varnost in pravice proti kršitvam pravice in proti zatiranju narodov. Belgija se mora popolnoma ponoviti. Belgijski kralj je odgovoril, da se bo belgijska armada borila do skrajnosti za neodvisnost in ponovitev domovine po slf.vnih zgledih hrabre italijanske armade. Wi!son proti gospodarski vojski. Berlin, 4. oktobra. »Tageblat« javlja iz Baselja: »Morningpost« poroča iz Vashingtona: Wilson je poslal sporazumu noto ki zahteva, naj se prekliče sklep, po katerem naj bi se po končani vojski nadaljevala proti osrednjim velesilam gospodarska vojska. Hindenburg proti miru. Berlin, 5. oktobra. Pokrovitelju okrožne zveze bivših pojevnikov tajnemu svetniku baronu Heydtu je Hindenburg na ča-stitko k 701etnici poslal odgovor, ki se glasi: »Veselim se, da skrbe stari vojaki za red za fronto, da lahko mi obračamo svoje poglede brez skrbi le na sovražnika. Stisnimo sile! Nobene besede več o miru, dokler ne bo krvavo delo končano in zmaga naša. To mora biti geslo nemškega naroda.« Italijanska vlada za nadaljevanje vojske. Curih, 4. oktobra. Iz Rima: Vlada naroča izjave za nadaljevanje vojske potom oficijelnih govorov in po priredbah društev, ki so za vojsko. luoosiovansKl n profi začasnemu proračuni!. Dunaj, 5. oktobra. (K. u.) »Parlamentarna korespondenca« poroča: »Jugoslovanski klub« je sklenil, da glasuje proti začasnemu proračunu in da nastopi tudi v vseh drugih zadevah opozicijsko. Ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler je povabil 9. oktobra na razgovor poslanca dr. Korošca . in dr. Laginjo. Parlamentarni položaj. Dunaj, 5. oktobra. Ministrski predsednik se pogaja s strankami. Včeraj je sprejel Ukrajince in sc posvetoval z njimi o razmerah v vzhodni Galiciji. Danes popoldne so bili zopet zastopniki Poljakov pri njem. Poljaki vstrajajo na svojih zahtevah pod naslovom: »Vpostavitev političnih in gospodarskih razmer v Galiciji v predvojno stanje.« Prihodnji teden se bodo posvetovanja nadaljevala. • v Finančni odsek, Dunaj, 5. oktobra. Finančni odsek je imel danes predpoldne sejo, katere se je udeležil tudi finančni minister baron Wimmer. Poslanec Kuranda je pododsek, ki naj priredi v družbi s pododsek. ki na priredi v družbi s strokovnjaki in učenjaki posebno en-keto glede vprašanja oddaje premoženja. Več govornikov se izjavi za Ku-randov predlog s pogojem, da se uvedba oddaje premoženja ne zavleče. Finančni minister pozdravlja predlog in pravi, cla bi prišla oddaja premoženja šele po vojski v poštev. Predlog po-silanca Kuranda se sprejme soglasnoi Justični odsek. Dunaj, 5. oktobra. Justični odsek Je razpravljal danes o načrtu zakona glede vzgoje mladine. Justični minister baron pl. Schaucr je naglašal nujnost te predloge, ker je naš prisilno-vzgojni zakon popolnoma nazadnjaški. Skrbstvo za mladinsko vzgojo se mora izvesti s sodelovanjem države in dežele. Nemudoma naj se sestavi iz obeh posebna komisija, h kateri naj se pritegne kot nepristranski kak sodnik. Kar sc je dosedaj napravilo za skrbstvo mladine, je večinoma delo požrtvovalnih sodnikov. Stroške prevzame večinoma država in ne bodo dežele obremenjene. Zanemarjenost mladine se strašno širi in kliče po dejanju. To naj parlament reši. Mandati porailoščeiiik poslancev. Praga, 5. oktobra. Praški mestni svet, jc sklenil v. današnji seji sledečo resolucijo: Vpoštcvajoč. sedanji resni čas jc potrebno, cla so interesi češkega naroda, posebno glavnega mesta Prage, v parlamentu v polni meri zastopani. Število zastopnikov našega mesta mora biti popolno. Zato naj pospeši zbornica rešitev vprašanja mandata poslanca Prage dr. Karla KramaFa. »Čcsky svaz« se poživlja, cla zastavi v tej zadevi ves svoj vpliv.« Wagna v begunskem odseku. Dunaj, 5. oktobra. V današnji seji begunskega odseka so je dotaknil poslanec Bugatto zadnjih dogodkov v begunskem taboru v Wagni. Izjavil je, da je vsa oblast v rokah podrejenih uradnikov, ki delajo, kar hočejo, in se ne ravnajo po predpisih predstojnikov. Zato smatra za clogoclke v Wagni notranjega ministra osebno odgovornega. Poslanec Pittoni je razpravljal zelo razburjen o dogodkih v VVagni in je ostro napadol upravo. Poslanec Bugatto je. predlagal, naj se sestavi komisija iz štirih članov, ki sc odpošlje v \Vag-no, da preišče slučaj. Notranji minister grof Toggenburg je izjavil, cla jo izvedel o obžalovanja vrednih dogodkih v Wagni šele potom časopisja. Poskušal je dobiti avtentično pojasnilo o dogodkih, toda tri ure čaka žc na telefonično zvezo z Gradcem. Zato nima o slučaju nobenih sigurnih podatkov. Odsek naj bo prepričan, da vlada tako dogodke vsak čas obžaluje in da bo z največjo strogostjo postopala proti Uradniku, katerega bi zaelela tozadevno* lettka krivda. Govorijo še posnmezni govorniki. Izvolijo se od dr. Bugatta predlagani Štirje člani. Preureditev Avstrije. Načrt za bodočo novo Avstrijo objavlja d.r Fr. Vahal v čeških listih. Nova zvezna Avstrija naj obstoji iz sledečih držav: 1. Češka (Češka, Moravska, Šlezija); 2. notranje avstrijska (Gornja, Dolenja Avstrija, Solnograško, Tirolsko, nemški del Štajerske in Koroške); 3. ilirska (Kranjsko, Goriško, Istra, Dalmacija, slovenski del Koroške in Štajerske); 4. malopoljska (avstrijske poljske pokrajine); 5. rusinska (vzhodna Galicija, Bukovina); 6. svoodno državno mesto Dunaj; 7. svobodna luka Trst. Skupni činitelji so: cesar, avstrijska vlada, državni kontrolor, senat, državno sodišče. Na čelu posamezne države stoji predsednik kot zastopnik cesarja. Avstrijska vlada sestoji iz zastopnikov posamnih držav, državni kancelar, ministri za deželno brambo, finance, trgovino in promet. Senat šteje 300 poslancev posameznih držav, ki imajo zopet svoje parlamente. Du-alizem ostane. — Ta načrt je v nasprot-stvu s češko in jugoslovansko deklaracijo. Češki listi pa vendar pozdravljajo ta načrt, ker daje povod za posvetovanje o tej važni zadevi. Razmerje posameznih skupin v državnem zboru je sledeče: Zbornica šteje danes 475 poslancev, 41 mandatov je nezasedenih. Slovanske stranke imajo 236 zastopnikov, nemške pa 215; ostali poslanci so Italijani in Romuni. Najštevilnejša slovanska skupina v parlamentu je Česky Svaz, ki šteje (vštevši ukrajinskega hospitanta Čajkov-skega) 95 članov, Poljski klub ima 79 članov, 4 poljski poslanci (skupina Stapin-ski) so izven kluba, v Jugoslovanskem klubu je združenih sedaj 32 poslancev (eden, dr. Trešič, je izstopil), 4 mandati so nezasedeni; Ukrajinska sveža šteje 29 članov. Najštevilnejši nemški klub je Natio-nalverband s 96 poslanci, krščansko - so-cianlna zveza šteje 67 članov, nemški so-cialnodemokratski klub 40 ter 2 italijanska hospitanta (Oliva in Pittoni), združenje dunajskih svobodomiselnih poslancev 7, vse— nemci so 3. Italijanov je 14, Romunov 5, Trdno se more zanašati Seidler lc na nemški Notionalverband (96), na krščanske socialce (67), na italijansko skupino Faidutti-Bugatto (2—3) ter v sili na nemške socialne demokrate (40). Njegova zanesljiva številka jc 165 (96-[-67-|-2). Vse drugo je negotovo in odvisno od srečnih slučajev. . . Poiaki. Posveti vlade s Poljskim kolom. Dunaj, 5. okobra, (K. u.) Predsednik Poljskega kola je danes na 2 in pol urnem posvetu z min. predsednikom, tucli ga,liški minister je bil navzoč, stavil.na razgovor tucli znane zahteve Galicije, naj se uvedejo redne pravne razmere in glede na gospodarska vprašanja. Pogajanj danes niso mogli zaključiti; nadaljevali jih bodo 10. oktobra. Gališki Poljaki za veliko svobodno združeno Poljsko, Pretekli teden se je vršil v Krakovu velik shod poljskih industrijcev. Sprejela se je resolucija, ki pravi, da edino združenje Galicije s celim porečjem Visle in z vsemi poljskimi pokrajinami tvori predpogoj trajnega razvoja poljske industrije. Istotako se je vršil v Lvovu, v navzočnosti rektorja vseučilišča dr. Weisa in nadškofov Teodorovicza in Bilczenskega shoh poljske šolske matice,- ki se je izrekel za j svobodno, neodvisno Poljsko. Poljaki in Rusi a. Petrograjski voditelj Poljakov Led-nicki je imel v Stockholmu pogovor s članom poljskega državnega sveta v Varšavi, grofom Rastworowskim. Rekel je, da se more odkritosrčnosti Kereuskijeve vlade glede proglasitve poljske neodvisnosti vsekakor zaupati. Ločitev Poljske bi bila za Rusijo lc olajšava. Komisija za likvidacijo poljsko-ruskega razmerja zelo pridno dela ter je začasna vlada nedavno na njen predlog razveljavila zakon o poljski občinski samoupravi, ki je izločeval holmsko guberniio. MM državni ziior. Berlin, 5. oktobra. (K. u.) Državni zbor je razpravljal o začasnem proračunu, ki ga je bil dopoldne odobril glavni odsek. Ustanovi se mesto namestnika državnega kanclerja, dalje ustanove tucli državni gospodarski urad. K a n c i c r dr. Michaelis je utemeljeval naknadni kredit. Rekel je, cla se nc namerava ustanoviti vmesno mesto med državnim kanclerjem in državnimi tajniki. Kanclerjev namestnik dobi lc taka splošna pooblastila, ki jih državni tajniki nimajo. Med vojsko posebno sc je pokazalo, da so se kompetence zaradi vojnih gospodarskih razmer zelo premenile; tista-uoviti se mora zato enotno vodstvo, cla se čuvajo vodilne smeri. Te naloge se bodo še silovito pomnožile z mirovnimi pogajanji in s prehodnim gospodarstvom. V velikem okviru ki ga mora zarisati kancler predvsem z državnimi tajniki zunanjega urada, se mora rešiti tudi velika skupina gospodarskih nalog, ki tičejo priprav za mirovna pogajanja in za prehodno gospodarstvo. Komisije (v našem clrž. zboru odseki. Op. ur.) morajo rešiti te nalogo pod smotrenim vodstvom. Zgolj praktične naloge, ki jih nalaga velika doba, zahtevajo, cla se dovolijo sredstva namestniku kanclerja. Delo se kupici, tisti, ki se. bo pričel najbolj pripravljen pogajati, bo na boljšem od drugih. Tudi za to velja geslo, cla pomeni vse, čc si pripravljen. Začasni kredit dovoljen. Po daljši razpravi, v kateri je šlo v prvi vrsti državno pravna vprašanja, se jo naknadni kredit odobril, kakor ga je predlagala komisija. Konservativci in Vse nemci nezadovoljni z govorom grofa C z e r n i n a. Govori se, da nameravajo vsenem-ška skupina in konservativci interpe-lirati zaradi članka, ki ga jo objavila »Nordd. Allg. Ztg.« (glasilo kanclerja, op. ur.) glede na govor grofa Čzernina. Iz Rusije. Demokratičen posvet proti Keren-skemu. Demokratičen posvet je s pretežno večino odklonil predlog Kerenskega, naj se končnoveljavno določi državna oblika Rusije, še preden bo zborovala konstituanta. Kerenskij grozil, da odstopL Petrograd, 5. oktobra. (K. u.) Reuter: Kerenskij je prišel sinoči na demokratični posvet. Opozarjal je v svojem govoru na nevarnosti ki groze v notranji in v zunanji politiki, če so ustanovi čisto socijalistično ministrstvo. Le koalicijska vlada more deželo rešiti. Če se drugače sklene, se bo sicer podvrgel, a zahtval, da odstopi. •j Volitve na Finskem. Helsingfors, 4. oktobra. (K. u.) Agentura: Pri volitvah v finski deželni zbor je volilo 30.705 volivcev za blok združenih meščanskih strank, 30.106 za socialne demokrate, 6304 za švedsko stranko, 2621 za kmetsko stranko in 1591 za krščansko delavsko stranko. Veliki požari v Baku. Baku, 4. oktobra. Vsled električnega stika je pričela goreti nafta. Gori več milijonov pudov nafte. Nemiri v Tnrkestanu. Petrograd, 4. oktobra. (K. u.) Odločne odredbe Kerenskega, posebno, ker jc odposlal kazensko ekspedicijo in ker so ostali mohamcdanci zvesti, so hitro napravile v osrednji Rusiji mir. V Turkestanu in v Taškentu je položaj skoro popolnoma normalen. Dnevne novice. + Cesar je sprejel 5. t. m. hrvatskega bana dr. pl. Mihalovicha v posebni avdijenci. -f- Železni križec na traku hrabrostne svetinje dobe na cer. rjevo povelje vsi ga-žisti in vojaki letnikov 1865 in 1866, ki se niso podali na dopust in ki služijo prostovoljno dalje. — Smrt za domovino. Padel je za domovino zadet od sovražne granate na hribu Sv. Gabrijela dne 7. septembra narednik Vladimir Ravnikar gorskega strelskega polka, doma iz Vel. Loke pri Novem mestu. — Na hribu Sv. Gabrijela je padel častniški namestnik Drago Podlogar. — Padel je na soški fronti tehnik Rudolf Lončar, Odlikovanja. Cesar je mestnemu zdravniku na Proseku, dr. Ivanu Bech-tingerju, in občinskima zdravnikoma dr. Petru Deluca v Miljah in dr. Vacla-vu Svoboda v Nabrežini podelil vojni križec za civilne zasluge II. razreda, nadalje občinskima zdravnikoma dr. Tomažu Bileku v Matuljah in dr. Dominiku Zarovic.hu v Merezini vojni križec za civilne zasluge III. razreda. Slovesna poroka se jo.vršila v domači kapelici graščine Klcvevž (Klin-genfels). Poročila se jc splošno spoštovana gospica Ela Ulm iz veleugledne rodbino Ulm-Jombart, s konjiškim stotnikom, gospodom Ulvsses Simunich. -r Visoko odlikovanje. Topničarski polkovnik in poveljnik neke topniške brigade na italijanskem bojišču W a 1 z e 1 je bil odlikovan z vitežkim križem Leopol-dovega reda z vojno dekoracijo in z meči. Tega visokega odlikovanja našega ljubljenega brigadirja se slovenski topničarjii njegovi vojščaki, iz srca veselimo in mu čestitamo. Saj vemo, da če je bil on odlikovan s tem visokim redom .zadene tudi nas čast. Ljubljeni brigadir si je to odlikovanje prislužil v zadnjem času o priliki laške ofenzive, ko smo topničarji pod vodstvom brigadirja Walzela neustrašeno odbili laški naval. Naši invalidi pozdravljajo: Prejeli smo: Slavno uredništvo! Blagovolite sprejeti v vašem cenj. listu nebrojne pozdrave, katere pošiljamo spodaj; podpisani nedavno iz Rusijo došli invalidi. Ne moremo popisati,, kakšna čuvstva so nas navdala, ko smo prestopili mejo naše širše domovine, ljube Avstrije. Z velikim veseljem smo segli po slovenskih časopisih tukaj na Dunaju. Opazili smo na prvi pogled, da so se združile vse slovenske stran* ke ter se skupno borijo za naša prava, za Jugoslavijo. Možati nastop slovenskih strank mora vsak pošten Slovenec z največjim veseljem pozdraviti. Dal Bog, da bi se pravično želje Jugoslovanov uresničile, da ne bi bili več tujci na domači zemlji. Velike žrtve smo doprinesli Slovenci v sedanji vojni na oltar domovine, zato imamo pravico zahtevati nekaj za svoj narod. V sedanji vojni smo imeli priliko priti z različnimi narodi v dotiko, opa>> žili smo, cla Slovenci nismo najzad-nji, kar se tiče izobrazbo in politične zielosti. Zategavoljo upamo na končno zmago ter na večjo bodočnost! F. Brundula, drag. p. 5, A. Gorjanc, F. Gomilšek, I. Kovačič, I. Jereb, A. Korenjak, J. Šarka, vsi: Ver. Res. Spital 5), Grosse Mohrengasse 9, Dunaj 11. — Odlikovanja v šolski službi. V, priznanju dolgoletnega, zelo uspešnega delovanja jc bil podeljen naelučiteljem Simonu Cvahte v Mali Nedelji, Francetu Lo^ber v Braslovčali, Ant. Gnus v Dolu inTirnestu Slane v Petrovčali naslov ravnatelja. Iz ruskega ujetništva se oglaša Vilko Simončič iz Rateč pri Zid. mostu. V ujetništvo je prišel po huclem boju 28. julija 1916. Ker kljub mnogoštevilnim; dopisom ne dobi odgovora od doriia, pošilja tem potom najlepše pozdrave staršem in znancem. Blizu njega je šc 30 Kranjcev, ki vsi pošiljajo pozdrave. Naslov: Voj. plen. Vilko Simončič, ime-nje Pokarjcva, gorod Gžatsk, gub. Smolenslt, Rusija. Iz seznama izgub št. Gl.i. Prapor-i ščak Umek Ivan, 87. pp., 9. s„ Globoko, 1897, padel (17. 6. 1917); Bigec Simon, 26. strel, p., Ptuj, 1874, padel (10. 6. leta 1917); inf. Bračun Karel, 87. pp., 4. s., Veternik, 1898, padel (20. 5. 1917); lovec Brenk Mihael, 7. lov. bat., 4. s., Št. Vid, 1883, padel (1. — 30. 6. 1917); lovec Cigler Ivan, 7. lov. bat., 3. s., Mo-ravčee, 1883, padel (1. — 30. 6. 1917); lovec Hudorovič Pavel, 7. lov. bat,., 4. s., Motnik, 1896, padel (1. do 30. 6. 1917); inf. Jošt Avgust, 87. pp., 16. s., Celje, 1895, mrtev; inf. Kladnik Ignacij, 87, pp., 12. s., Dobje, 1897, padel (10. 6. 1917); poddes. Kos Franc, 26. strel, p., Predoslje, 1897, padel (J. do 15. 6. 1917); des. Kunšck Alojzij, 26. strel, p., Zabukovje, 1888, padel (10. 6. 1917); pocllovec Mihelčič Ivan, 7. lov. bat., Moravče, 1895. padel (1. cio 30. 6. 1917); strele Novak Franc, 26. slrel. p., Šmarje, Staj., 1872, padel (10. 6. 1917); strelec Pilko Josip, 26. strel, p., Ponikve, 1898, padel (2. 7. 1917); strelec Šmicl Alojzij, 2. gor. strel. p.. Kranj, padel; des. Ža-bota Marko, 87. pp., Ljutomer, 1892, ujet; lovec Zibert Ivan, 7. lov. bat., 1« s., Dob, 1874, padel (1. clo 30. 6. 1917). — Smrt vsled gob. Na Pod lipi pri j Ajdovcu so otroci na paši pekli gobe in jih jedli; trdili so, cla jurčke. Ponoči so zboleli in v dveh so imeli pri Lukeževili dva mrliča, pri Korenovih clva. Zdravniška pomoč jc bila brezuspešna. Pokopani so bili ob enem vsi štirje šolarji, trije dečki, ena deklica. — Razpis učiteljskih služb. V šolskem okraju Ljubljanska okolica se razpisujeta naslednji učni mesti z zakonitimi prejemki in z omeiitvijo na ženske učne moči v stalno nameščenje: 1. eno učno mesto na dvo-razredni ljudski šoli v Šmartnem pod Šmarno goro in 2. eno učno mesto na šestraz-redni ljudski šoli na Viču. Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh učnih mest je za vsako učno mesto posebej predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 5. novembra 1917. V kranjski javni ljud-skošolski službi šc nc stalno nameščene prosilke morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobne za šolsko službo, — kr. stfrn 1,V ŠL'OVENEC "dne 6. blčfoEra T917. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 24. septembra 1917. Pet sinov jje padlo v vojni Katarini Pollinger v Celovcu; šesti sin jc bil v ,11. soški bitki ranjen in je pri materi 'na dopustu. t Tatinski hlapec. Posestniku Švig-lju v Bresti je domač hlapec iz skrinje izmaknil 450 K. Iz tega denarja si je nakupil nov telovnik, žepno uro z verižico in staro kolo. V njegovi posesti sc je našlo šc 124 K. Nezvestega hlapca so ^zaprli. Otrok se je opekel, štiriletna Re-ižika Ogrin, posestnikova hči v Prista-|Vi je gledala svojo mater, ko je pod kot-itlom kurila za prešičjo krmo. V materini navzočnosti se je deklica približala preveč ognju, vsled česar se ji je vnel predpasnik, trok je tekel iz hiše za hlev. JVsled gorečega predpasnika se je deklica opekla po trebuhu in po levi nogi. OPoškodba je smrtnonc varna. — Na celjskem vojaškem pokopališču so bile te dni pokopane sledeče vojaške osebe: Miha Volčič. Jakob Kač, Alojzij Kavka in Vaclav Pajkert. Mm poročila. J,-;. 17.800 ton potopljenih. f" Berlin, 6. oktobra. Uradno: Naši podmorski čolni sn na zapsient morju pri Angliji potopili zopet 17,008 Ion. ^ Italijansa zbornica sklicana. / '' Lugano, 4. oktobra. Rimska zbornica •Je sklicana za dan 16. oktobra. 113.000 milijonov kron ameriškega vojnega iitv davka. Washington, 2. oktobra. (K. u.) Re-sprezentantska zbornica je brez glasovanja sprejela postavo o voinem davku v višini 2575 milijonov dolarjev. LjiljonsKe novice. A* lj Pozivi Mestna občina rabi od 7. K. m. več prenočišč. Ker je zasiguranje | sob nujno in neobhodno potrebno, se someščani naprošajo, da še teku današnjega in jutrajšnjega dneva (nedelja) naznanijo pri mestnem magistratu Iprazne sobe, ako bi med tem ne prišel !.v tej zadevi magistralni sluga na stanovanje. Sobe se lahko tudi kot spalnice za silo pripravijo. Kjer jc količkaj možno jeduo ali več oseb vzeti pod streho, se prosi na vsak način — brez na-jdaljnili izgovorov — to tudi storiti, ker ;bi bil sicer mestni magistrat prisiljen uporabljati po zakonu dopuščena pri-Siljna sredstva. Mestna občina jc prepričana, da ni treba še posebej apelirati na državljansko dolžnost, katere mora biti v teh težkih časih prešinjen vsak. Sobe se naznanjajo v mestnem nastanitvenem uradu — Mestni trg 27/111. Uradne ure: od 8. do 12. in od 3. do 6. popoldne. — Mestni magistrat ljubljanski. _ lj Fromoviral je danes na graški univerzi sin g. tukajšnjega g. nadsvet-Inika dr. Traunerja g. Leon T r a u n c r za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu 24 let staremu g. doktorju čestitamo! Ijlzrabljevanjo mestne ubožne akcije. Tudi v Ljubljani sc dobo brezvestni ljudje, ki imajo dovolj dohodkov, ki pa vendar ubogim izpred, ust utrgava-jo s tem, da so uradu mestne aprovizacije dali napačne podatke in tako prišli v mestno ubožno akcijo. Tak kričeč slučaj jc bil odkrit te dni. Od mestne ubožne akcije je dobival živila, ki so namenjena naj ubožne jšim, eden najbogatejši!). trgovcev, kar jih jc zadnja leta dobila Ljubljana. Ni ga bilo sram grižljaje, katere bi lahko bogato plačal, snesti revežem. Kako bo bogatin povrnil revežem škodo — svoje grdobije itak nikdar poravnati nc more?! Mislimo, da je najmanj, kar more mestna aprovizacija od takega »gospoda« pričakovati. da takoj plača v korist mestni ubožni akciji najmanj 10.000 K. Pri-Jiodnji petek se bo odsek mestne apro-vizacijc zopet bavil s to zadevo. Čuje-mo, da je v mestni ubožni akciji še nekaj izrabljevalcev, ki imajo dovolj pod-ipor in dohodkov in vendar na podlagi napačnih podatkov odjedajo revežem. Do prihodnje sejo aprovizačnega odseka bo sestavljen za člane aprovizačnega odseka natančen zapisnik oseb, ki iso v ubožni akciji. Vsak, ki jo dal mest-ttii aprovizaeiji napačne podatke in je tako osleparil mestne reveže, bo sodnij-fcko kaznovan. Zapisnik onih, ki so v iubožni akciji, bo na razpolago občin-btvu v našem uredništvu, kjer ga bo lahko vsakdo pregledal in nam izročil fevojc pi*itožbe. Izrabljevalci zaslužijo, 'da se proti njim brezobzirno nastopi! lj Razlika med Ljubljano in Gradcem tudi pri petroleju. Petroleja ie mestna aprovizacija zadnji čas dobila samo 36 sodov, zato ga jc mogla razdeliti lc obrtnikom, rodbinam ip zavodom, a šc tcin v jako pičlem številu, samci in samice so pa morali ostati brez petroleja. V Gradcu pa dobe zasebne stranke na teden pol litra, obrtniki pa 1 liter na teden. Prosimo deželno vlado, da odločno nastopa v prid Ljubljane in odpravi to razliko med Ljubljano in Gradcem, — Pohvalno priznanje. Topničarski nadporočnik dr. Viktor S c h i f f c r , rodom Ljubljančan, žc večkrat odlikovan, je dobil povodom laške ofenzive pohvalno priznanje višjega topniškega poveljstva za njegovo požrtvovalno delovanje, ki je pripomoglo, da so se vsi laški strašni sunki uničili. lj Zeschkovo tovarno na Fužinah ni kupil g. Anton Jagodic, ampak tukajšnji veietržec g. Drofenik. lj Razkaznice o istovetnosti za begunce, ki stanujejo v Ljubljani. Vsi begunci, ki so prosili za begunsko podporo že pred 1. oktobrom t. 1. in še sedaj nimajo izkaznice o istovetnosti, se poživljajo, da se zglasijo v sredo, dne 10. oktobra, pri mestnem magistratu (soba št. 5, nasproti mestne posvetovalnice), sicer se jim begunska podpora za mesec oktober ne bo več izplačevala. — Oni, ki so bili povodom izdaje razkaznic v prešnjem tednu ustme-no povabljeni za 3. oktober, naj se pa zglasijo ta dan. lj V seji mestnega aprovizačnega odseka dne 5. oktobra 1917 se je razpravljalo o rekviziciji zelja, repe in korenja v ljubljanski okolici in potrebno ukrenilo, da 'oo Ljubljani ohranjenega vsaj nekaj tega blaga. Odsek je sklepal tudi o visokih cenah po gostilnah, nadalje o nekaterih internih aprovizačnih zadevah in končno o dobavah petroleja. lj Gostilničarjem. Mestna aprovizacija ljubljanska namerava ustanoviti meščansko vojno kuhinjo. Vodstvo kuhinje bo oddala aprovizacija gostilničarju, ki razpolaga z večjimi prostori za goste in vpeljane kuhinje. Kuhinjo vodi gostilničar v lastni režiji in pod kontrolo aprovizacije. Kuha se enotna hrana po določenih cenah za porcijo. V kuhinji je pijača izključena. Gostilničarja, kateremu bo poverjeno vodstvo nove kuhinje, bo v zmislu ministerial-nih odlokov mestna aprovizacija pri oddaji živil prav posebno upoštevala in podpirala. Kdor izmed gostilničarjev bi hotel prevzeti vodstvo te nove kuhinje, naj pošlje ponudbo na mestni aprovizačni urad na Poljanski cesti št. 13, I. nadstropje, in sicer najkasneje do 10. oktobra 1917. lj Oddaja semenskega žita za mesto Ljubljana se vrši prihodnji teden, Dotični, ki so se svoječasno že priglasili na magistratu, naj se javijo v dopoldanskih urah v pisarni Žitnega zavoda, Dunajska cesta št. 31, nakar prejmejo seme istotako v dopoldanskih urah v skladišču na Emonski cesti št, 2. — Prebivalci okolice Ljubljane prejmejo žito pri svojih komisijonarjih. — Občini Moste in Ježica ga prejmejo v ponedeljek, t. j. dne 8. t. m. dopoldne v skladišču Marije Terezije cesta št. 3, občini Podgorica in M, D. v Polju v torek dopoldne istotam, občini Dobrunje in Rudnik pa v ponedeljek in torek dopoldne v skladišču pred Škofijo št, 20. — Zavod za promet z žitom. lj Na jutrišnji koncert slavne komorne pevke gospe Gertrude Foerstel in izborne klavirske virtuozinje Lissy Hamrnerl vnovič opozarjamo. Mojstersko petje pevke bo gotovo občinstvo navdušilo. Hvaležne operne arije in krasne moderne pesmi takih mojstrov, kot so StrauB, Mahler, Wolf, Brahms in Laiovic v izvajanju take umetnice, kakršna je gospa Foerstel, bodo za poslušalce nekaj posebnega in velik umetniški užitek. Posebno zanimanje in navdušeno priznanje pa bodo gotovo vzbudile pesmi našega modernega, mojstra, skladatelja g. Antona Lajovica! Njegove pesmi: »Pesem o tkalcu«, »Kaj bi le gledal!«, »Bujni vetri v polju« in še mnogo drugih so res nekaj posebnega, dovršenega, modernega v najboljšem pomenu besede. Visoke ideje, globoki čut, duhovita, moderno zrela oblika in originalnost v karakteristiki so znaki Lajovičevih skladb in nekaj dovršenega, da bi moral biti tudi vsak velik narod na takega skladatelja ponosen! — Virtuozinja Hamrnerl si jc izbrala krasne točke Beethovnove varijacije in skrajno efektno osmo ogrsko rapsodijo Lisztovo. — Predprodaja vstopnic v Prešernovi ulici, lj Izvanredni občni zbor pogrebnega društva »Marijine bratovščine«. Ker nekatere točke društvenih pravil ne odgovarjajo sedanjemu času in razmeram, sklenil jc društveni odbor sklicati izvanredni občni zbor na nedeljo dne 14. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma« z dnevnim redom: »Prememba nekaterih točk društvenih pravil«. V to svrho se prosi vse moške društvene člane k obilni udeležbi. lj Sadje na rmene izkaznice C. Stranke z rmenimi izkaznicami C, ki v pone- rlolSol.- rl .t ^ O t _ '______-l" 1' —.je.., v...v i. m., mou prejcii saaja, ga dobe v ponedeljek, 8. t. m., od pol dveh do pol treh popoldne v šob na Ledini v Kornenskcga ulici. lj Prodaja moke za stranke. Za stranko se bode prodajala moka od ponedeljka 7. oktobra do vštetega petka 12 oktobra. Na vsako izkaznico se dobi 1 kg moke in sicer: v I. do VI. okraju moka št. 0 kg po 1 K 18 vin. in v VII. do X. okraju moka št. 1 kg po 98 vin. — Ostanek moke je naznaniti zanesljivo v soboto 13. oktobra. lj Sadje na rmene izkaznice C. Mestna aprovizacija bo oddajala dne 8, t, m. v šoli na Ledini sadje na rmene izkaznice s Črko C št. 1601 do 2200. Določen je ta-le red: Od pol treh do treh št, 1601 do 1700, od treh do pol štirih št. 1700 do 1800, od pol štirih do štirih št. 1800 do 1900, od štirih po pol petih št, 1900 do 2000, od pol petih do petih št, 2000 do 2100, od petih do pol šestih št, 2100 do 2200. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 40 vin. lj Morilca Franca Kikelj so včeraj iz deželne bolnišnice v spremstvu straže prepeljali v justično poslopje, ker je že toliko okreval. — Mrliški avtomobil v Pragi. Od dne 1, oktobra vozi v Pragi prvi mrliški avtomobil, ki je obenem tudi prvi mrliški avtomobil v Avstriji. Avtomobil služi za prevažanje trupel v Pragi in za prevoz trupel iz kopališč v Prago. Ima 30 konjskih sil in je stal 22.500 K, lj Umrla je soproga krojaškega mojstra g. Cassermanna, lj Našel se je ženski predpasnik, kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri kuharici g. majorja Kramaršiča, Kuh-nova ulica štev. 21. Izgubila se je denarnica z večjo svoto denarja od južnega kolodvoi*a do Poljanskega nasipa. Pošten najditelj naj prinese proti primerni nagradi Poljanski nasip 22, Škerjanc. Primorske novice. Na gori Sv. Gabriela. Koncem septembra 1917, Cele tedne že divja strašni boj za goro Sv. Gabriela. Iz sto in sto topov siplje Lah nanj ogenj in železo od vseh strani; nešteti minometalci mečejo stot težke bombe na hrabre branilce ter razširjajo smrt in grozo, vsak dan prihajajo letalci in mečejo zažigalne granate. Najboljše italijanske brigade gonijo tu v smrt, da nam iztrgajo to važno točko, toda zastonj. Če se Italijanom tu in tam posreči, da pridejo na vrh, se jim vržejo nasproti nad vsako hvalo vzvišeni branilci z ročnimi granatami in bodali, ki vsiljence ali pobijejo ali ujamejo. Posebno težak je bil boj dne 28. avgusta, ko so bili Italijani višino dejansko zasedli in jo držali s strašnim zapornim ognjem. Podnevi od V8eh strani viden in besno obstreljevan jo je naskočil bataljon IV./20 iz Novega Sandeca skupaj z oddelki 34. in 87. pešpolka, ves zavit v ogenj in dim, ter vrh sovražniku zopet iztrgal. Županstvo Čepovan se nahaja sedaj v Domžalah, Kranjsko, Vsi begunci iz te občine naj se zglase županstvu, — Župan Podgomik, Bcgunci občine Trnovo pri Gorici se poživljajo, da naznanijo podpisanemu takoj svoj sedanji naslov (bivališče) ter naj navedejo tudi hišno številko v domači občini (Trnovo Lokve-Voglarji - Nemci). Istočasno naj pošljejo natančen popis (inventar) premičnin, katere so pustili na svojem domu. Prepis tega naj vsak obdrži za svojo rabo. Popis mora biti podpisan tudi od dveh drugih prič. — Črnuče, pošta Ježica pri Ljubljani. Franc Lehan, občinski tajnik. Begunci iz občine Bate se poživljajo, naj takoj naznanijo svoj naslov (sedanje bivališče) podpisanemu. Takoj za tem naj sestavi vsak gospodar ali gospodinja zapisnik (inventar) vseh premičnin, ki jih je pustil ob času bega na svojem domu. Izvirnik naj vsak obdrži za lastno rabo, natančen prepis, podpisan od gospodarja oziroma gospodinje ter dveh prič, naj se takoj pošlje na naslov: Winkler Alfred, občinski tajnik, Žbuna 3, pošta Št. Vid pri Zatični, Dolenjsko. Umrl je pri Sv. Ivanu g. Andreju Li-čenu sinček Boris. — Iz italijanskega ujetništva pošilja iskrene pozdrave domačim in vsem Dorn-beržanom četov. Fran Skomina. Ujet je bil 16. maja letos. Njegov naslov: Zgsf. Franc Skomina Nr. 11.894, Riparto Prigi-onieri, Bastia p, Walfabrica, prov. Peru-gia, Italia, — Dvanajstletni begunec ustreljen. Graški listi poročajo, da se je med mladino v begunskem taboru v Wagni zadnji čas pojavila upornost nasproti predpisom. Žandarmerija je vsled tega hotela prijeti glavnega krivca, ženske in mladina pa so baje hoteli to preprečiti. Žandar je vsled tega rabil orožje. Nek 12letni deček je bil UOU C.1J en. Poro dos tavlja: Pod vtisom krvavega dogodka je nastal mir ,,. Iz HusSje liošli invalid: Ivan Ko-vačič. doma iz Sv. Lucijo štev. 22, Pri- morsko, išče svoje starše oziroma sorodnike. Kdor bi vedel zanje, naj sporoči njihov naslov Ivanu Kovačiču, Vereins Reserve Spital 9, Grosse Moh-rengasse štev. 9, Dunaj II. Iz ruskega ujetništva pošilja pozdrave svoji družini, za katere naslov ne ve, Andrej Tomšič iz Sovodenj. Naznanja, da je zdrav in da dela v neki bolnišnici. Njegov naslov je ta-lc: Voj. plen. Andrej Tomšič,' Sapožnik Svodni Evakcionni Ospetal Nr. 165, gorod Ekaterinoslav, Eka-terinoslavska gitbcrnija, Rusija. Pozdravlja tudi Mirko Vuk. Učitelju Jožefu Bitežrik. Pri posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani se nahaja dopisnica za gosp. Jožefa Bitežnika, učitelja iz Lokvi, pošta Trnovo. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Umrla je v Bazovici g. Jerneju Satt-lerju hčerka Žita. (iospone ieleie. — Klavni prešiči so z današnjim dnem na Kranjskem dani pod zaporo. Za domačo porabo ostane kmetovalcu za vsako osebo 30 do 35 kg žive te že v zakol določenih prešičev. Za otroke pod 14. leti polovica te množine. Župani oziroma namestniki morajo do 15, oktobra določiti pri prešičjerejcih število vseh preskrbo valnih oseb in število prešičev, lj Zelje v ljubljanski okolici je deželna vlada postavila v korist Ljubljane in vojne industrije na Kranjskem pod zaporo. Posestnik sme oddajati tretjino osebam zelje le, če izda ljubljaAski magistrat to dovoljenje. Prijet bo vsak, ki bi kupoval v okolici zelje ali ga prevažal brez dovoljenja mestne aprovizacije. V ljubljanski okolici sami ostane le tisto zelje, ki ga potrebujejo pridelovalci zase in za svojo rodbino, prebivalci, ki sami ne pridelujejo zelja, a stanujejo v okraju, in vojaške bolnišnice in drugi vojaški oddelki v okolici, Svinčene strehe popišejo na Ogrskem. Pozneje jih nadomeste z drugo kovino. Davek na vžigalice. Dunaj, 5. oktobra. Finančni podosek se je posvetoval o davku na vžigalice. Razprava se bo nadaljevala v navzočnosti ravnateljev tovarn za vžigalice: »Šolo« in »Helios«. — Kako se napolni razstava. Vojna razstava na Dunaju ni bila dobro obiskana. Sedaj so nakazali trafiki-v vojni razstavi dovolj cigaret in cigar — in Dunaj-čanje romajo v trumah v vojno razstavo, kjer v tamošnji trafiki vsak dobi 5 ali 10 cigaret ali 5 cigar. Nahrbtnik prepovedani Urad za prehrano naznanja: Nasproti vsem clru-gačim vestem se znova opozarja, da je nakup krompirja tudi v malem (promet z nahrbtniki) slejkoprej najstrožje prepovedan. Kdor se da tedaj zapeljati, da si potom nahrbtnika preskrbi krompir za domačo porabo, temu preti nevarnost, da bo kaznovan in da se mu krompir zapleni. Dokler ni pokrita določena množina 30 milijonov met. stotov za vojsko in civilno prebivalstvo, je prepovedan vsak zasebni promet s krompirjem. — Zvišanje cen za seno in slamo. Z ministrsko odredbo z dne 27, septembra 1917, d. 3, št. 390, se je zvišala cena sena za 6 K pri 100'kg, tedaj od 17 K na 23 K in velja ta cena tudi za nazaj do vštetega 16. junija 1917, Kar se je torej v tem času sena oddalo po 17 K ali po niji ceni, in sicer z vednostjo in potom »Deželnega mesta za krmila«, se mora na zahtevo opravičencem doplačati in mora »Deželno mesto za krmila« to razliko poravnati. — Ravno to velja tudi glede slame, pri kateri se je cena povzdignila pri 100 kg za 1 do 3 K, in sicer pri skopni slami od 10 K na 13 K, pri navadni slami od 8 K na 11 K in pri koruzni slami od 6 K na 7 K. Zaradi doplačil se morajo dobavitelji potom svojih občin obračati na »Deželno mesto za krmila« v Ljubljani, ki bo iztirjalo pristojne zneske in poslalo občinam v izplačilo. — Terjatve za seno in slamo (oddano vojaštvu), je ločiti od terjatev za seno in slamo, ki se je oddalo civilnim kupcem, — Plačevanje sena. Deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, še sedaj ni moglo poravnati občinam vsega sena, ki se je oddalo vojaštvu, in sicer zaradi-tega ne, ker zadržuje vojaška uprava izplačevanje. Kakor hitro bo vojaška uprava plačala dolžne zneske, jih bo Deželno mesto takoj nakazalo občinam. Pri tem moramo občine oziroma županstva opozarjati na to, da ne oddajajo nobenega sena brez vojaških nakaznic in da dobljene izkaznice nemudoma odpošljejo Deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo, ne pa operacijski blagajni v Ljubljani. Ravno tako naj občine točno tistega dne odpošljejo tiskana naznanila o oddani krmi, katerega dne so krmo oddale. Te tiskovine jc Dežeino mesto za krmila razposlalo na vsa županstva. Na naznanilih ic tudi navesti, kateremu vojaškemu od- Posebna naznanila se ne bodo izdala. Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, srčnodobra soproga oziroma mati, sestra in teta, gospa v soboto dne 6. t. m. po dolgi in mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek dne S. im. ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Ambrožev trg 7. Truplo ljubljene pokojnice se bo položilo v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1917. Elija PredoviC Danica Fitrlan, soprog roj. Predovič Zora Predovič hčeri Janko Predovlč Rudolf Predovič sinova Za vso tolažbo v bolezni in za pogrebno spremstvo se preč. duhovščini, če. usmi-ljenkam in cenjenemu občinstvu iskreno zahvaljuje sestra pokojnega fea Gresorčii. delku oziroma kateri civilni stranki in v katero občino se je seno oziroma slama oddala. Naj se županstva točno ravnajo po predpisih, ki so dodana na teh tiskanih naznanilih, ker bi se sicer na pritožbe, da je občina z vojaškimi dobavami preveč prizadeta, na nobenem pristojnem mestu ne moglo ozirati. Oddaja tobaka železničarjem v Celovca. Vsled posredovanja železniških uslužbencev so v Celovcu določili trafiko na glavnem kolodvoru in eno trafiko v Št. Rupertu za železničarje. 2elezni5arji smejo samo v teh dveh trafikah dobivati tobak in morata obe trafiki znaten del tobaka prihraniti za Železničarje. To ugodnost za železničarje bodo pa preklicali v tistem trenutku, ko bo kak železničar mogo-Sb v civilni obleki skušal dobiti tobak S«, v drugi trafiki. Gospodinjo umorila. Iz Žatca poročajo, da je posestnico Barbaro Ledi-ger umorila njena služkinja in skrila truplo v klet. Ko je umor prišel na dan, je služkinja skočila v vodo, a so Jo rešili. Najbrže gre za roparski umor. Stelja za kmetijstvo. Vsled dolgotrajne *u£'e je letos le prav malo slame, kot krma priznana ovsena in ječmenova slama pride komaj v poštev, ker je pomladansko Žito veliko bolj trpelo vsled suše kot ozi-mina. Kar je tedaj slame, se mora letos porabiti v prvi vrsti kot neobhodno potrebno krmilo in sc je ne sme porabljati za nasti-lanje. Treba si ie tedaj preskrbeti listje in druge vrste steljo, 3,600.000 hI piva bodo zvarile teko-fie leto avstrijske pivovarne, in sicer polovico samo na Češkem. Ječmena dobe pivovarne samo osminko normalne potrebščine, ker pa smejo variti samo lažje pivo (do 7 stopinj), bodo mogle pokriti nad 15 odstotkov normalne potrebščine, to je 3,600.000 hI. Na vsako osebo bo prišlo po 44 litrov, torej vsak četrti dan pol litra. Čaj so zaplenili na Ogrskem. Najvišjo ceno so mu določili s 50 kronami, dosedaj so ga prodajali z 200 K za 100 kilogramov. Omejitev prometa z mlekarskimi •frojL Da se zagotovi dobava svežega mleka, je urad za prehrano odredih Nakup mlečnih centrifug in strojev za surovo maslo se more izvršiti le, ako to dovoli okrajno glavarstvo. Vsaka prosta prodaja ali dražba teh strojev je popolnoma prepovedana. I" .lor hoče kupiti ali prodati navedene stroje, more to storiti le z dovoljenjem okrajnega glavarstva. Generalna oprostitev kmetovalcev. C. kr. domobranktvo ministrstvo je odredilo, da se kmetovalci, ki so do 30. septembra, odnosno do 31. oktobra oproščeni Crnovojniške službe, generelno še nadalje oproste, do 31. oktora, odnosno do 30. novembra t. 1. — Zvišanje uradniških doklad na Ogrskem. V ogrskem državnem zboru bodo vložili predlog za zvišanje vojnih doklad javnim uradnikom. Uradniki najnižjih či-novnih razredov bodo dobili 100% svoje temeljne plače kot vojno doklado, vojna podpora najvišjih činovnih razredov znaša 50% temeljne plače. Ministri ne dobe nobene vojne podpore. Novi zakon bo uveljavljen dne 21. novembra. Koliko je gozdov v alpskih deželah. V alpskih deželah Tirolski in Predarlski, Solnograški, Štajerski, Koroški in Kranjski ie 3,300,000 hektarov tiozdov, od tega jc 1,150.000 hektarov last države, fondov, dežel, občin in cerkve, 800.000 hektarov je last veleposestva in fidejkomisa, 1,350.000 pa last malih posestnikov. Državnih, deželnih in občinskih gozdov, enako tudi gozdov malih posestnikov, ki tvorijo več kot tretjino vseh gozdov, se ne more pritegniti sekanju za drva, ker morajo služiti potrebi svojih posestnikov. Ostanejo le še gozdovi veleposestva in fidejkomisa, v katerih se vsakoletni odpadki lesa doslej radi navadno prevelike oddaljenosti niso mogli izkoristiti. V poštev bi prišlo Ie kakih 400.000 hektarov teh gozdov, kar bi dalo približno 2,100.000 nr1 ali' 12,600.000 metrskih stotov drv. Kjer je bilo le količkaj mogoče, se je ta les izkoristil, pomisliti jc pa treba, da je z izvažanjem drv iz gozdov velika težava. Za naložitev vlaka z 20 desettonskimi vagoni v enem dnevu bi bilo treba 5000 ženskih delavskih moči. Zato ni čuda, da veliko lesnih odpadkov segnije, ker jih ni mogoče spraviti iz gozdov, 403 pekarn zaprli so v Vratislavi; v obratu jih ostane samo še sto. Krmo so zasegli na Ogrskem, da za-gotove javno potrebščino. Gostilničarji v stiski. 49.761 čeških, moravskih in šleskih gostilničarjev je poslalo parlamentu spomenico, v kateri opozarjajo na svoj težki položaj in prosijo, naj se pivovarnam nakaže več ječmena za pivo. Zagotovitev potrebščine brusnih kamnov. Ker je dobivanje iz inozemstva ovirano, je nastopilo občutno pomanjkanje naravnih brusnih kamnov, Treba je znatno povzdignit' izdelovanje v tuzemstvu, ki doslej ni moglo kriti pot' sbe. Ležišča porab-nega peščenjaka ce nahajajo v tuzemstvu. Treba jih je odkriti, že obstoječe naprave bolje izkoristiti, v opuščenih zopet pričeti z obratovanjem, Smotrena poročila naj vpošljejo interesenije, ki izdelujejo brusne kamne ali jih rabijo, čimprej mestu »Ma-schinenevidenz des k, u, k. Kriegsministe-riums« na Dunaju (I. Uramasirasse 4). Zmožnim podjetnikom je zagotovljena kolikor mogoče velika oblastvena podpora, — Zvišanje voznih cen na ogrskih železnicah. Na ogrskih državnih železnicah bodo zvišali vozne cene, in sicer pri posameznih razredih brzovlakov za 120, 100 in 90 odstotkov, pri poštnih vlakih pa za 100, 90 in 70 odstotkov. Glede zvišanja tovornine zadeva še ni jasna. Nadomestki za kavo. Iz urada za prehrano naznanjajo: Z vojno kavo, ki je zmes bobove kave in surovega sladkorja, seveda ni mogoče pokriti vso potrebščine prebivalstva. Urad za prehrano je zato pravočasno mislil na zagotovitev drugih nadomestkov. V to svrho je določil 4000 vagonov ječmena, katerega pretežni del se predela v sladno kavo, ostalo pa v ječmenovo kavo. Cene so so uredile s posebno naredilo. Dalje se je zaplenil ves letošnji pridelek c i k o r i j e, ki jo pa. žal, letos slabo obrodila. Končno se je porabilo za kavne surogate 500.000 met. stotov sladkorne pese, a se je bo približno še toliko, ker sladkorne tovarne zaradi pomanjkanja kuriva ne bodo mogle vse pese predelati v sladkor. Cene nadomestkom v nadrobni prodaji so določene večinoma na 2 K za kg ozir. 1 K za zavojček; le nekatere vrste so dražje, a razen čiste figove kave, ki jo je pa seveda le malo, nobena ne presega i krone za kilogram. Ceno morajo biti na zavojčkih natisnjene. Izdelovalci nadomestkov se pritožujejo zaradi pomanjkanja kuriva za sušenje surojvin. Amsterdpm. 5, oktobrr., BrUanska ad-miraliteH naznanja, c1-. j p bila 14.00Cton-ska oklopna križarka »Dr-ke« v torek zjutraj ob severni obali Irske torpedirana. Dospela je še v luko, nrto S3 pa v plitvi vodi potopila, Vsled eksplozije jc bil ubit 1 častnik in 18 mož. Ostanek posadke se je rešil. ♦ * ♦ Oklopna križarka »Drake« je bila zgrajena leta 1901, in je obsegala 14.300 ton; vozila je z brzino 24,6 morskih milj, imela je 33 topov (dva 23,4 cm, šestnajst 15,2 cm, dvanajst 7,6 cm in tri 4,7 cm kalibra) in 900 mož posadke. II Z Dunaj, 5. oktobr?. Vojni tiskovni stan, V armadnem odseku generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa je sovražnik podnevi obstreljeval s topovi odseke vzhodno in jugovzhodno od Radavca. Manjši sovražni oddelki in poizvedovalne čete so istočasno napredovale, da poizvedujejo o položaju, a smo jih odbili. Na pozorišču generalnega polkovnika Bonma - Ernollija je sestrelil naš letalec za sovražnimi črtami rusko letalo. Novi poveljnik ruske jugozal-odne bojne črte. Genf. Francoski listi javljajo, da je imenovan general Velačenko poveljnikom ruske jugozahodne bojne črte. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. okt. Veliki glavni stan: Živahnejše kakor prejšnje $ni so se bojevali na bi t oljski kotlini in v ovinku Črne. Srbska vlada se preselila v Solun. Lugano. »Agenzia Volta« poroča, da se je preselila trajno srbska vlada s Krfa v Solun. Radi vojskinih razmer so odda za svogega 3 letni, zdrav lep 8W DEČEK Odda se tudi na rejo proti mesečni odškodnini 80—40 K. — Istotam Išče mesta SW DEKLA vajena kmečkega dela in živine. Ponudbo poti »Otrok — dekla11 ua upravo »Slovenca". 8 (tudi samo za časa vojne) v prometni ulici v Ljubljani. Ponudbo na upravništvo »Slovenca« ___pod ,,Silno." ggšff* Kupi se lahek, dobro ohranjen na kateri bi se lahko nataknile tudi sani, Evcnt se kupijo tudi same sani. - Cenjene ponudbe poi Šifro „Srani 1920" na uoravo ..Slovenca". 2541 (3) iEMliilgf opremljena in prazna, velika in majhna. 2544 (3] Vratar hotela »Slon«. Kmetijsko društvo v Vipavi išče spretnega 2483 (2) m&m Osebe, Id radi pomanjkanja potrebnega telesnega gibanja tožijo nad pomanjkanjem teka, težkočami po vsaki jedi, dolgotrajnim boleznim v želodcu, bolečinami v križu, trdovratnim zaprtjem, zagotenjem jeter in haemoroida-mi, dobe z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčice polajšavo, v mnogih slučajih popolno ozdravljenje. Msus^F^iiriO f?f IE Ciiai 1*2. E1 ^ '. M Ui Uirfl tuj; \SBB USCT, iiftffl Ut v eni osebi. Nastop službe takoj. Ponudbe opremljene s spričevali in zahtevo glede plače, naj se pošiljajo na omenjeno društvo. Valentin SfanK li Sili fesa SoriUJESEKI biva sedaj z družino na SIbž&m, išsc.ss iS, — Iščem Hnfena Kto&nca, gosiiln^aria m passsSisi&a iz lakmcg. EšEeej Sa feoEjziai pficSaegia, zaasesBJi!« ®sga in ifgsfsisga Nastop takoj. Naslov se izve pri upravni-štvu tega lista pod št. BIsep 'JŠS9 ■ ii vešča slovenskega in nemškega jezika, želi pre-a meniti službo, najraje ' ni deželo, v bližini Ljubljane. Ponudbe na upr. tega lista pod Prodajalka. Slav. obfiinstvu in gosp trgovcem priporočam in slamnate podplate 7.a v čevlje katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je • druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opruvilo v sobah, prav dobro do la. Naj vsalc poskusi ! FRANC CfiRAR, tovarna s amnikov v Stobu. pošta Domžale pr/ Ljubi,ani. 1622 Kupim malo z vrtom ali brez njega v Ljubljani ali ljub. okolici. Ponudbe prodajalcev sprejema uprava Slovenca pod šifro „F. S." Razpisuje se služba Kje, pove uprava ..Slovenca« pod št. 2539. (3) MMHUWIFBI Ženske Saše mešane, z navedbo cene, kupuje M. Reinisch, Praga — Vinohrady. Čelakovskčho 330. Babim zanesljivega, treznega HL&PCU za KONJE proti dobri plači in brani. Isti mora bi. i vajen vožnje iz gozda. Spre.mem tudi teserle ali mizarje v tra no delo. Ravnikar Franc, oblast. skuSen! mestni tesarski mojster, Linhartova ulica St. 25 Sistse (iurike) lepo sušene kakor tudi prazne vreče, brinjevo ožje, lešnike in orehe kupuje ©© pajjvišpSt dnevnih cenah M. nt, ICranl prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. i-ramvffiftl 'e ^redsivo za pomiaie-& ldlll^um ienje as, ki rdeče, svetle in sive lase in brade ta traino temno pobarva. 1 steklcnica s poštnino vred K 2-70. SJ^rst-ir/r,^ i® rožnata ioda, Iti živo po-rdeči bleda lica. Učinek ie ču-' dovit. 1 steklenica s poštnino jred a Povzetie ,_ S5 vinar cv več. Naslov ZB JAN 6HOLICH, drožerlta pri angelu, 3rno 6'13, fflorava. jbj, ki razume vzgajati cvetlice, zelenjavo in sadno drevje. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. Naslov: Anton Kajfež, veletrgovina, Kočevje. J© v LJubSJana, pleskarski in likarski mojster se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča del a. So-idna :n ločna postrežba Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem. vseh velikosti izdeluje Ivan Rebek, umetni ključavničar, Celje, Poljska ul. št 14. Priporoča se za cenj. naročila. Kup! se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih olypko¥ hrušek Sn fafooBk vsako posobej, po 2 K in dobro posušeno prešen9ne hrailek Ssa jjabolfii po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubi.ani. zmožen slovenskega iti nemškega ježika se spre,me takoj pri fotografičnem zavodu F. G ABIi.TZ, nasl. Mttliorja, Ljubi,uma, Miklošičeva cesta 6. 2560 se kupi Ponudbe na upravništvo Slovenca pod šifro „M". IfJ [MUL HM ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme takoj. Ponudbe s sliko na naslov ga. Mija Moli, soproga trgovca, Trbovlje 1, Štajersko. se sprejmo proti dobremu plačilu. Pri delu izven Ljubljane je prehrana zagotovljena. Vpraša naj se pri Kranjski stavbni družbi, Ljubljana, Levstikova uliea 19. Al 2 >« S C0 e) N g fl s C cu ■P-t O. i& 3 « M in DI Str sadjevec razpošilja A. Oset, p Guštanj, Koroško. Slanama tP^ešeren', LgnbBjana. M s teletom so naprodaj. Ljubljana, Poljanska cesta 55. N» . I I.I / , Električna luč s pritiskom S^SfiaSittžS^ga. roke, nikaka baterija, ne [iU (j^/pJr more odpovedati, dolgo ■ ■ '^mi let uporabljiva. S poteg- " "53i .i ljejem male rinč:ce se ja-me premikati dinamo, ki da električni tok za svetilko in naredi lepo belo luč. Cenejša kot vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomeščanje baterij. Poljubno dolgo sveti brez prestanka. Cena komadu K 24'—. Pošilja z Dunaja proti vposlatvi zneska poleg K 1*50 za zavoj in postpino franko po ccli Avstro-Ogrski in na bojno polje glavna zaloga Max B©hns3, Bisna", BV. M;rgaroihenstr. 27 32 Ceniki proti vposlatvi K 1'—. 2456 Potrtih src obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znnnce. da je padel 9. avgusta 1.1. na rumunskem bojišču naš ljubi sin brat, svak, gospod J ' :UDQLF \M narednik eraosj. gušpolka S«. 2?. V nepopisni boli hvaležno odklanjamo vse izraze sožalja. V žlreh, dne 30. septembra 1917. Jakob in Ivana Kavčič, roditelja. Dr. Ivan Kavčič, nadporočnik v rezervi brat. Olga iiavčič roj. Vederbsr, svakinja. Francka Kavčič, sestra. ' la ml i sta in sicer ena na Bohinj. Beli št. 43, h kateri spada hlev, vrt in gozd, z občinskimi pravicami, tri minute od postaje, druga pa na Boh. Bistrici, enonad-stropna ?, več sobami, s hlevom in tremi obokanimi kletmi, pet minut od postaje. Pojasnila daje poslovodja Kmetijskega društva v Srednji vasi v Boh. Brinje za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354 X ZHHUHLH. Za vse dokaze prisrčnega sočutja, za mnogoštevilno časteče spremstvo pri pogrebu in za krasno cvetje, ki se je poklonilo na grob moje nepozabne hčere, oziroma zlate mamice \ Antonije Witamvas izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Ilnfonlia Blfsch, mati in siroti. Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem pre-tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin oziroma brat Rudi Lončar felnrik, c. 8n kr. poročnik o nekem pionirskem polku, flasinik Signum iaudis z msfci dne 25. septembra 1917 na jugozahodnem bojišču padel juna«ke smrti za cesarja in domovino in bil pokopan na pokopališču junakov v Nabrežini Za izraze sožalja se zahvaljujejo žalujoči ostali. Ljubi jaua-Rudolfovo, dne 5. oktobra 1917. loan Lončar, c. kr. fin. svetnik, Leopoldina LonCar starši. Franci LonCar enol. prostov. pešp. .,Cesarjevič" Olga, IYIary brat. sestri. Naslov za pisma: Jos. Pe'elinc, Ljubljana Sv. Petra nasip. iiiiiiimmuiiii.,iiatmi.'>it1n>:ttHii*Htime družinski oče in služil je zvesto gospodu od svojih mladih let pri graščini. Petero otrok je jokalo ob slovesu. V vrtnarski hiši je ostala samo ona — in pet nedoraslih otrok. Od vojne naprej jc bilo dolgočasno v grajskih sobanah in v skromni vrtnarjevi hišici. Enega jc manjkalo — v obeh. Pa prihajala so poročila tudi od — obeh. In ljubezen je rastla in ž njo hrepe-njenje. Poročila grofovega sina so postala vedno redkejša ni naposled so popolnoma izostala. Ves trud očetov in materin, da bi zvedela, kje se nahaja njihov edini sin, je bil zastonj. Vrtnar Janez pa je pisal svoji ženiti in svftjim malim vedno isto: Zdra%' seja in dobro sc mi godi. Mokte zame! — In kedar jc zjutraj, ko jc zalivala rože, vrtnarjeva žena srečala graščaka, tedaj ga ie pozdravila z besedami: »Naš ie zooet: SLOVENEC dne 6. oktobra 1#17« Stran B. bliža zemlji, v njeno največjo bližino pa pride šele 10. februarja prih. leta. ko se bo nahajala med zemljo in soln-cem. V daljnogledu se vidi sedaj približno taka, kakor mesec v prvem krajcu. Ker se bliža zemlji, se vidi vedno večja; raste tudi njena svetloba. Sedaj je v ozvezdju Tehtnice in se pre-miče proti Škorpijonu. Okoli 8. ure zvečer vzhaja Jupiter. Na koncu mesca bo vzhajal že pred pol 6. uro zvečer. Lahko ga je najti, ker je najsvetlejša zvezda. Venera je sicer Še svetlejša, pa zaide že zgodaj zvečer. Nahaja se v Biku blizu glave (Ilyades) in je retrograden, t. j. pomičo se nazaj proti zahodu. To retrogradno premikanje bo trajalo do konca januarja in Jupiter bo prišel do takrat med Hijade in Gostosevce. Ker je v bližini več svetlih zvezd, se da ta njegova pot lahko opazovati. Na koncu januarja se bo obrnil nazaj, pa ne po isti poti, ampak malo višje. Tako riše Jupiter — pa tudi drugi planeti —■ s svojo potjo na nebu nekake zanjke, ki si jih zvezdogledi starih časov niso mogli raztoljnačiti. Na jutranjem nebu smo videli v začetku tega meseca lepo konstelacijo: planeta MarsinSaturen sta se približala drug drugemu tako, da je znašala razdalja med njima samo 40 minut. Sedaj sta že precej narazen, pa vendar nista nikjer drugje na nebu dve zvezdi 1. reda tako blizu skupaj. Po tem ju tudi vsakdo prav lahko najde. Mars ima rdečo luč, Saturen pa belo. Na koncu meseca bosta že daleč vsaksebi Oba se pomikata proti vzhodu, Mars hitro, Saturen počasi in zato ta za onim zaostaja. Nahajata se v Raku, pa Mars preide kmalu v Leva in bo na koncu meseca že prav blizu Regula, največje zvezde tega ozvezdja. Mars vzhaja v začetku meseca ob 1, na koncu meseca ob pol ene ponoči, Saturen pa že pred njim. Tudi Merkur, Benjamin med svojimi brati planeti, bi se imel sedaj videti, ker vzhaja sedaj — v začetku meseca — poldrugo uro pred solncem. Če ni pred solnčnim vzhodom na vzhodni strani neba preveč megleno, boš lahko našel tam to lepo rumeno zvezdo. Merkur nam samo nekaterikrat na leto pokaže svojo svetlobo, pa še to le za malo dni. V temni noči bi se dal s prostim očesom najti tudi še planet Uran, ki se nahaja sedaj v ozvezdju Kozla in je po velikosti 6. reda. Planet Neptun in cela vrsta malih planetov pa se pokažejo samo v velikih daljnogledih. V letošnjih jesenskih in zimskih nočeh bo, kakor smo rekli, najsvetlejša zvezda Jupiter, ki je pravi kralj med zvezdami. Za njim pa je največji zvezda 'Sirij, ki čudovito miglja, kakor bi bil sestavljen iz samih briljantov. Vsak otrok ga iahko spozna po njegovi velikosti in lepi beli svetlobi. Perilo za vojake m Uojiščo. Nihče med nami si ne more misliti da bi bilo mogoče znosno živeti brez osebnega perila. Perilo potrebujemo ne le iz estetičnega stališča, temveč predvsem zato, da si ohranimo zdravje. Ker je v našem podnebju zunanja pisal. Zdrav je, pravi, in dobro se mu godu« »Tako,« odgovoril je graščak, srce pa ga je vprašalo: »In kje je tvoj sin?« Šel je nemo in tiho naprej. In vrstili so se tedni in meseci. In pozdravljali so ga vedno isti pozdravi: »Naš je zopet pisal.« Graščak pa je obmolknil. Ni rekel več: »Tako!«, nekaj časa je molčal, potem pa da! ukaz, naj na vrtu vse lepo pospravijo in gredo k počitku. Zvedelo sc je, da grajski sin nc piše nič več, da se o njem nič več ne ve in da je vse prizadevanje gospodovo zastonj, da bi zvedel, kje je njegov edini sin. Otožno in počasi js odšel gro! zjutraj po vrtovih, V rosni slani je trgala vrtnarica bele cvetice za grajsko kapelo. Z nekim strahom je nagovorila gospoda; »Oh, gospod, zdaj pa tudi naš nič več ne piše.« In čez dolgo časa je odprl svoja usta: »Tako, morda je pa ujet, ali izgubljen, ali mrtev, kakor naš.« — »Oh« — in zakrila si je oči. Otroku, ki je stal poleg matere, so padle bele šmarnice iz košare na tla. Prestrašil se je, ko je zaslišal materin jok, prijel jo za krilo in vrgel bel cvet na tla ... Graščak jc šel po svoji navadni poti. Šel jc in šel vedno naprej. Šel je po potih, po katerih je hodil lc redkokedaj, a za njim so šla vprašanja: Če bo on padel, ali sc izgubil, čegavo bo vse? In če se izgubi, če-gavo? Zsksj si ss poročil in izreči! vse nc-gotovosti? In če umrješ ti popreje, vpra- toplota razmeroma mnogo nižja kakor toplota našega telesa, oddaja naše telo venomer toploto. Čim večja je ta izguba toplote, tem večjo mero toplote mora naše telo proizvajati s sežiganjem živil, tem večjo mero živil je torej treba privesti telesu. Perilo (in obleka) deluje torej s tem, da omejuje izdajo toplote in dola človeka sposobnega, da izhaja z manjšo množino hrane, ter ima tako tudi narodno-gospodarski pomen. Perilo ima pa še drugi vpliv na napravo toplote našega telesa. S tem, da prejema s spodnjo stranjo pot telesa in z zunanjo stranjo zračno vlažnost kakor tudi padavine iz atmosfere se perilo namaka, a ker je vlažno perilo boljši prevajalec toplote in so z izhlapevanjem vode, ki je v perilu (obleki), poraba toplote veča, je torej izguba telesne toplote tem večja. Pri tem se razne snovi, iz katerih se izdeluje telesno perilo, različno obnašajo. Tako na primer je vlažno platno, ki zadržuje najmanj vodo, vzrok mnogo večje izgube telesno toplote nego volna; odtod občutek mraza pri noši platnenega perila, če se zmočimo,. Nevarnost prehlajenja je v tem slučaju večja kakor pa pri rosi volnenega perila. Osebno naše perilo ima pa še to posebno nalogo, da prejema in odstranjuje kožne izmečke, ki tvorijo pot; čim večkrat se torej preoblečemo, tem bolj se čisti koža in narobe. Mislimo si torej položaj naših vojakov na bojnih poljanah, v strelskih zakopih, kako 30 izročeni mrazu in vročini, raznim vremenskim izpre-membam in vsem drugim činiteljem, h katerim se pridružuje tudi kožni mrčes, in če nadalje pomislimo, da je veliko pompnjkonje sirovin za izdelovanje perila in da uprava armade tudi ni v stanu, da bi zaloge perila za vojake na bojišču v zaželjeni meri preskrbovala, uvidevamo potrebo, da širša javnoat pomaga tu z vsemi sredstvi. I v zaledju je c - preskrba perila jako otežkočena, ali ednošaji, v katerih večina nas tu živi in dela, so vendarle mnogo manj neprijazni, kakor pa od-nošaji, v katerih naši vojaki-junaki na fronti živijo; torej ni tedaj potreba perila tako nujna kakor pri njih. Poživljamo torej vso javnost in računamo na njen ponos, ki ga vsakdo lahko izkaže s tem, da se udeleži po svojih močeh splošne bire perila. Zanimivi Kosov! iz ruskega njelnKlvo. Ravnatelj deželne prisilne delavnice, g. C. Dolenc, jo prejel od zavodo-vega uradnika g. Mulačka, ki se nahaja v ruskem ujetništvu, naslednje dopisnice: Kerensk, 23. maja f917. Visoko spoštovani gospod ravnatelj! Po skoro dveletnem odmoru sem danes zopet prejel od Vas eno kartico, za katero sem Vam jako hvaležen. Škoda, da ni prišlo sem nobenih drugih listov, bi vsaj kaj zvedel, kako je doma. Zvem le jako malo, ker tudi od bratov in sestre dobim le sempatje kako karto brez vsebine. Tukajšnjo revolucijo smo šele pozno občutili. Pred enim mescem so nas vtaknili s silo v izpraznjeno kaznilnico, kjer smo še sedaj. Naš štrajk ni nič pomagal. Sedaj smo v tej hiši ševali so ga kamni, ob katere se je spod-tikal, čegavo bo vse? Njeno? Je zaslužila?« In palica, trdo udarjena v zemljo, je odgovorila: Ne! Gozd je zašumel nad njim ter ga vprašal: In čegav bom jaz, stoletja že čakam in vprašam: Kdo me poseka? — Utrujen je po dolgih ovinkih prišel graščak nazaj do grajske kapelice. Odkar se je sin izgubil, je tam vedno gorela na grofov ukaz — luč. Minule so hude misli in graščak se je hotel pri kapelici na klopici odpočiti, Tedaj pa zasliši znan glas vrtnarjevih otrok. Cvetje neso v kapelico — rekel mu je glas, in molit hodijo vsak večer za vrnitev očeta -- Skril se je in šel proč. Za gostimi smrekami je videl, kako je pokleknilo pet otrok pred podobo Marijino in sredi njih njihova mati, Okrasili so oltar in molili.,, Zadrhtelo je njegovo srce in zdelo se mu je, da je slišal polglasno tole molitev: O Mati, glej nas sirote! Izgubili smo ga, kot ti svojega sina. Iščemo in vprašujemo, pa ne vemo, kje je. O Mati, ti veš, kaj je ločitev, kaj izguba. In zdaj čujemo, da bomo še pregnani iz graščine, ker smo otroci, ker ne moremo delati. O Mati, usmili se nas! Kam hočemo? In nagnila je mati svojo glavo in rekla: Otrcci, molimo za ateta in za grajskega sina! In molili so na glas, da se je slišalo na OiifOg iii — v nenesa. Odšli so. popolnoma odrezani od sveta, če bi ne bilo časopisov, ne bi bilo mogoče vzdržati. Natlačeni smo kot arniki. Še temnice so zasedene. Zdrav sem še precej. Srčne pozdrave vsem tovarišem, posebno pa Vam vdani Mulaček. — Kerensk, 28. maja, 1917. Visokospo-štovani gospod ravnatelji Vašo cenjeno dopisnico sem prejel pred kratkim. Srčno se Vam zanjo zahvaljujem. Razveselila me je tembolj, ker je bila prva od oktobra 1915. Tu se je v zadnjem času veliko spremenilo. Tudi mi smo okusili nekaj sadov tukajšnjega preobrata, a le v slabem oziru. Posadili so nas vse v izpraznjeno kaznilnico. Jaz sem se srečno prerinil v pazniško stanovanje. Drugi pa. stanujejo jako slabo. Tudi glede hrane smo jako na slabem, ker 50 rubljev zdaj več ne zadostuje. Dolgčas je jako, ker smo na tesnem, ne moremo nič delati. — Srčen pozdrav vdani Mulaček. — 28. junija 1917. Velecenjeni gospod ravnatelj! Danes sem zopet prejel eno Vašo dopisnico dtto. 20. II, Prva je bila z dne 18. I. Hvala lepa zanje. Škoda, da pisma niso sem dospela. A nimam nobenega upanja, ker tu je prevelika zmešnjava. Razmere so tu take, da se je že naša vlada začela za nas zanimati. Živimo zdaj v ječi. Je sicer nova, ali z našim zavodom se da primerjati le glede varnostnih odredb. Glede zdravstvenih ozirov je pa daleč zadaj. Drugače pa ni nič posebno novega. Ako bi se na me še s kakimi vrsticami spomnili, bi me jako veselile. Srčne pozdrave Vaš vdani Mulaček. Plemenski prasci se bodo oddajali dne 11. oktobra ob 8. uri zjutraj na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Vsi naročniki naj se ta čas točno zglase. Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine. um (Mi MU) M Hiri St. zs Moška ln ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni ln pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sveitiko. - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Starem trgn 11 Zenitna ponudba! Mladenič, ki ima veselje ln ruzum za moderno kmetijstvo, se želi priženiti na kmetijo. Razpolaga z nekaj tisoč kron gotovine in ima obrtno hišo v obrtnem mestu. Resne ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošljejo pod naslovom „Srcea 2450" Da upravništvo „Slovenca-. Pninnnnniin I,odPl8ani javlja č. g. duhor-r K >n! ilm nikom in slavnemu občinstvu, 1 Ijslfl UU1IU« da sem radi oprostitve vojaščine zopet začel izvrševati svojo obrt, ter se prav toplo priporočam za cenjena naročila. — Izgotovljen imam kip Marije čist. spočet., visok 182 cm in kip Lurdske Marije, visok 150 cm, katera se lahko takoj po primerni ceni oddasta, 2327 Fr. Ks. Tončič, podobar, Kamnik, Gorenjsko. Vinski kamen, suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje. 1854 (l) Šmarnice so zaduhtele, Graščak je vstal in šel mimo kapelice. Obstal je. Lučka je drhtela in ga vprašala: Tudi ti tukaj? Strah ga je bilo. Bil je sam. In kot kelih rdeče rože ob jutranjem solncu, se je odprla tudi njegova duša in je molila tako: Še jaz! O vem, da sem samoten romar in da redkokedaj počakam na tem kraju. Toda ti si Mati — edinega sina, kot jaz.--In moj edinec se je izgubil, ta vrtnarica jih ima pa več. — O Mati, ti imaš srce, in jaz tudi — vse pozabim, vse odpustim. Samo vrni mi ga! In teh sirot ne bom zapustil, ne, osrečil.jih bom. — lin njegova duša je molila v tiho — noč. Veter je zapihnil in luč je ugasnila. Strah ga je prevzel in misel, da prošnja ne bo uslišana. Prišel je pozno v noč domov, kot še nikoli. Ponočne sanje so ga vodile v daljne kraje. Ko se je prebudil, ni vedel, ali so resnične bile sanje ali prejšnji večer ... Proti poldnevu je prišla pošta. Navajen je bil, da je mehanično hitro vse pregledal in za trenotek vse vrgel proč. To pot pa ga je presenetila vojna dopisnica s kratko vsebino: Sporočam po dolgem času, da sem v ujetništvu zdrav in zadovoljen. Pozdrav obema. — Vaš Emil. Graščak je vstal mlad in vesel in prvi korak je bil v sobano svoje soproge. Še isti dan je poslal polno košaro najboljših jedil vrtnarici in njenim otrokom v i znamenje vesele novice in z obljubo, da i ostaneio pri hiši do njegove smrti... Št. 229. HT Ra«2I preselitve Kredenca (orehov len), salonsko visoko ogledal«, jedilni, kavni, čajni «erv», rimiko snijejo, »WeM-atl und fiUenschhcit«, »Osterr. 7><:ht«. Vse debro ohranjeno. Naslov pri upravi »Slov.« pod M9«. obstoječe iz njiv, travnikov in gozda, s hiSo ln gospodarskimi poslopji, blizu železnice najrajši s trgovsko hišo na Dolenjskem ali na Štajerskem. Ponudbe se prosi na upravništvo Slovenca pod »Trgovec 2486«. Si! liliji les nad 10 cm, franko vagon. — Ponudbe z navedbo cene in železn. postaje pod „Domafii kostanj 2412" upravi Slovenca. nove in stare V9ako množino tvrdka JELA8IN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zumažkov. Kmetijsko društvo v Vipavi iSče Nastop službe takoj. Ponudbe naj se pošiljajo naN omenjeno društvo. Prazne vreče vsake vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko. 2089 Proda s« hiša z vrtom v prijetnem kraju na Spod. Štajerskem. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo Slovenca pod št 2361 (ako znamka) ifjjiiifif p0™^"* m. ^HMG ^spKMJHM vzorci 0 posušenih IBZii ia Mil zeliščih. Vsaka množina po najvišjih dnevnih cenah. F. Holstein, Trst. 2492 Haipisasia ia Ponudbeniki naj se zglase osebno 9 spričevali pri županstvu Št. Vid nad Vipavo. — Nastop službe 10. oktobra Plača po dogovoru. Srbsko, iišale odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3 — porcija za rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zialem členu, Ljubljana Marijin {rtj.1520 Zaloge v Ljubljani: .R. Š©>t*obon in »Julius Elbetft. rava s teletom] tele 4 tedne staro, radi pomanjkanja krme takoj naprodaj pri lastniku fHAN MARTIN LC, L o-bljana Prule 8. 2507 SParamente cerkveno orod!e, celotne cerkvene r- ■ oprave itd. ........... dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko. Proda se dobro ohranjen za jako nizko ceno. Poizve se pri Jožetu Kogovšek, Boh. Bistrica 131. Naznanilo kolesarjem! Novo!--doSio--Novo! Nadomestilo plaščev in zračnih cevij sa dvo-kolesa. Za eno kolo stane K 17-—, najnovejši elastični modeli K 38— Nove žepne električne svetilke brez baterij, dajo lepo trajno svetlobo K 30-—. Več različnih šivalnih strojev po ccni. Moška in ženska dvokolesa še s staro pneu-matiko. 2310 F. Batjel, Ijubljana, Stari trg 28. suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žhktjevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje: E. Kotzbek, Kranj. 2388 Ustan. 1210. Henrik Weisz dobavlja po povzetju naslednje čevlje z usnj. podplati v vsaki velikosti. Kiziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče posreči. . . , , Par d>imskihčevljev okolu zakon protokol K 40.—, K 50. —, K 60 in 70 K. Par čevljev za strapuc ibakanci) K 50, 60, 70. Par čevljev za gospode K 60. 60, 70, 80. B.tkanci z lesenimi podplati par K 25. 1 par platn. čevljev s pravimi usnjat. podplati od št 40-46 po K 20 Čevlji za otroke najceneje. Otroški Čevlji K 30. Otr. čevlji z lesen, podplati iz platna od St. 29 -32 K 7. 93 e e vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe gram in izdelovatel] kavčuk - štambilijev Lfuhljana, Dvorni trg št. 1. Vojna zapsstna ura natančno regui in re pds Nlkel ali jeklo K 18 - 18 - tir— t radij svetlin karalificem K 16 — 20 - K 24 - t »rebrnem okrovu K 1» — M - K 88 -, « radi,) svet. kanal K Ho - so-— srebrna napestu. ura na elast. K SO — 30'— 40-— 14 kar. alata Bapemna ura na elast K 100 - K 120 - l< 140 - 31etno pismeno |am stvo. 1'osilja po povBetpi. Nikak risiko I Zamena uovo-fion/i ali denar nazai Prva tovarna ur lan Konrad o in kr dvomi založnik OrUx st. 1567 ! Ceako. Na želi«' se vsakomur eastnni posije moi glavni eeniV. Nabirajte zelišča 3 Bohova v sepembru. Bratje Kunz Dnnaj XIX. t>o'. orr.ygassc 7 plačajo za dobro p«sušene |ago "tai si 6. ©r&inira oi 10. bo 12. i^ ob 2. bo 3. g m aS IMii slovenska tvrdka te široke. Obstoji že nad 40 let Ana Hofbauer imejiteijiGa zaloge ccrKvene obieKe !n orodja f. Ljubljana, Wolfova ulica 4 si uso)a javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bar dere, balda-hlne, plaSče, knzule, pluvijale, dalma-tlke, velume, albe, koretlje prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, so.idno. pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zajolovlja|o6 hitro in naj .oitenejio postrežbo, proti, da so pri naroČilih izvoli ozirati na prvo domačo tvidko, Dobro vpeljana domača zavarovalnica sprejema pod najugodnejšimi pogoji sposobne za življenjsko in nezgodno zavarovanje. Dobro utemeljene prošnje na upravo »Slovoi-.ca« pod šifro »Potovalsc« št. 1831. 1831 kupi vsako množino franko vagon Vpoštevajo sc le pismene ponudbe z navedbo cen. 136 Tehnična pisarna 2780 za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev. VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni Izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Izvršujem na željo tudi privatno cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. s svojimi 185 om dolgimi or]ašk:mi Lorelcjsklmi lasmi, ki sem jib dobila po 14 mesečni rab. pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadau o las, za njih rast in negovanje, za ojačitev laslšča, pri moških krepko pospešuje rast brade, ln že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blcek in pomost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti. trn S.aSS£Bfe po 5j sa S SI £5 kron. mmmmmsam Fo pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila. I,Holf!niarfefl1. V3B&I za Samo morete po visoki ceni prodati lepo, čiste, dobro posuSene da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hočevar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30. Istotam dobivate krtače za ribanje. 1917 Kupim vsako *n«7.ino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal. FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki. Naslov za pisma: Jos. Peteline, Ljubljana Sv. Petra cesta. I .VTr. 'i; ii i V. m 11 m' .Tu. Zahtevajte slovenski ceniki lillllllllii Naslov »b, pisma: Jos. Petolino, Ljubljana Sv. Petra cesta. Priporrantta etfi*?.® esssl&oS^g Iln^Iic slrofe tortfke » 1 «-MM»»»J/2, IS ali 22'/,, lelih v odsekih ali p» v poljubnih ticsovorjeitih obrobi!). Kdor Seli posc{i!a, naj sa obrna na pisarrco vkjM&ljanl, Kongresni tra žt. 18, ki ti a Je vsa potrebna Zadruga sprejema Sudi liranitne vloga In Jih obrestuje po