3 nč. —t 93. številka. b zet četrtek S. avgusta 1887. (▼ Trsta, t ftetrtek zjutraj dne 5. avgnata 1897.) Tečaj XXII. IIHOI UM« po trikrat na teden v lastita is-lanjih ob tovklh, 6«t»*kih in aobotnh. Zjntranje iidanje likaj« ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari reier. — Obojno isdanje stane: in« Avstrl]« f. 1.90 . M0 ma Jsdenmeaeo . f. 1.—, » tri uho . . _ 3.— ■a pel lata . , ; 8,-ea m leto ... 12.— 1e plačevati aaprej m taralfe« iia MM naraialae »e »prava m hML Poaansi&te iterilke ie dobivajo t pro> dajainicah tobaka v Irstu po M ari. laven Trsta po 4 nri, EDINOST Oglaal ie račune po tarifn ▼ petita; ie naslove s debelim Srkam i •« plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrati«. Poslana, osmrtnice in jam* zabvale, domači oglaai itd. ae račnnep po popodbl Tai dopiai naj so poSihajo uradni Hvn nliee Caserma it. 13. Vsako pii»a mora biti frankorano, ker neft ankov.-tn« se ne sprejemajo. Rokopisi se ce vr».*eio Naročnino, reklamacije io oglasa spre-jena upravntitvo alic« Moliuo pie-oolo hit. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprt« reklama cije to proste poitnite. „P «iHnotfi J« moć". Proti koncu! V nravi se izvršujejo čudni, skrivnostni Čini. NaSi predniki, ki so merili čas najbrže po človeškem življenju, so odmerili dobo stoletja izve9tno po možni starosti enega Človeka ; kajti čudno, kako se vsaj približno vjema doba enega stoletja z dobo enega človeka, z njegovim razvitkom, vrhuncem kreposti in dtčnosti in njegovim raipadom ! Kakor človek, tako se razvija organično tudi stoletje se svojimi razredbaooi socijalnoga življenja v Človeštvu, kajti le na človeštvo je proračunjeno stoletje, na Živali in rastline je skoro brez upliva. In kakor je vsako stoletje v početku svojega nastanka najprej mlado in živo, a proti sredi krepko in orjaško, tako je proti koncu slabotno, zmedeno in razpadajoče. Kakor se pri starčku rado pojavljajo različne nezgode, tako, da je vedno v nevarnosti za svoje zdravje, tako je s stoletjem. Mari niso vsi ti pojavi sedanjih dni le znak slabosti pojemajočega stoletja? Vse je nekako nervozno vzburjeno in pri vsem tem vzburjenji ne doseza se ničesar pravega, plodonoshega v zmislu Človeškega napredka. Vse sili h koncu! Zlasti se politične razmere razvijajo v zmisln, ki sili n& prehod k normalnejšim razmeram. Kakor bi to že zahtevala narava stoletja, razburili so se narodnostni elementi h krati z nenavadno silo. Nemci in Italijani so pričeli boj, ki z elementarno močjo žene Slovane k odporu. Slovani, kateri bi morda sicer še spali politično, zdramili so se z nenadejano hitrostjo, kajti gre jim za obstanek. In ta boj traje dalje, kruta brezobzirnost Neslo-vanov tira na krepko brezobzirnost Slovanov in iz tega nastane gotovo še mnogo huji boj, ki pa porodi konečno rešitev narodnega vprašanja. V tem pogledu so nam nasprotniki — dobrotniki, ki nas vspodbadajo na resno, brezobzirno delovanje. In kakor bi se bali nasprotniki, da ne zaspimo zopet politični in gospodarski, pojavljajo sleherni dan svojo srditost. Na Češkem so jeli nastopati Nemci s tako PODLISTEK nečloveiko brezobzirnostjo nasproti Čehom, da bode zahvaliti češko strpljivost z germanskim elementom, ako ne pride do najresnejših stvari. V okrajih s češko manjšino doprinašajo proti Cehom že pravcate orgije germanskega sovraštva: napadajo češke duhovne, ki Čehom propovedujejo božjo besedo v cerkvi in ulica in lokali so slednji dan prizorišče skrajne germanske zbesnelosti. Prepričanje je zavladalo, da tako ne more iti več baprej in da se mora storiti na nsjV&žnejem mestu korak, ki prepreči najžalostnejih posledic za državo in njene narode. Toda ne le za Češko — kaj bi to hasnilo! — za vso Avstrijo se mora storiti ta korak, da se konečno in jedenkrat za V9elej na pravi red, kajti tudi na jagu države so stvari, ki so ločene le za jedno pedenj od najhujšega. I tu na jugu vidimo, kako tanatizovani ljudje napovedujejo boj do skrajnega v vsem javnem življenju: na ulici, po zbornicah in po — cerkvah. Vidimo, kako se italijanski šovinizem ne zadovoljuje več s proganjanjem jezika druzih, ampak je storil zadnji nsodni korak, ki bi utegnil imeti naj-hujih posledic: Šovinizem je jel proganjati človeške ekzistence, jel je rušiti pogoje za obstanek velikemu delu prebivalstva! To je nevarna igra, to je zločinska igra v sedanji dobi, ko itak vznemirja Evropo vrvenje, porajajoče se vsled krivičnih nerazmerij in nedo-s ta tko v v gospodarskem in socijalnem življenju človeške družbe. V nervoznem stanjn smo. Zločinec je oni, ki v tem stanju namenoma še bolj razburja duhove. In žal, da je takih — zločincev, ki neprestano krivioo ogorčajo čutstva. Šah tem — zločincem t To bodi parola vsem, ki se čutijo ne le razsodne politike, ampak tudi človekoljube! Naša doba in naši odnošaji so bolni! Združite se vi vsi, ki ste dobre volje, da splošno pravičnostjo povspešite krizo v tej bolezni in pripomorete čim prej do rekonvalescence in do — ozdravljenja 1 Torej tudi tu doli treba, da posežejo hitro in nemudoma vmes vsi v to poklicani činitelji. Tudi tu doli je črv, ki je s prvega razjedal le narodno Spisal 0. K. Srftan. Jako je deževalo. Četudi sti bili okni kočije dobro zaprti, pihal je vendar tako mrzel veter nasproti, da se je bilo treba bati, da se kočija zvrne. Neprestano so padale kaplje na usnje voza, in pogostokrat, ako se je voz stresel zadevši ob kak kamen, se je vlil majhen tok vode po oknih in ae zgubil v mlakah na cesti. V obcestnih jarkih je šumela voda, in iz cevij ob hišah je bil velik tok na moker trotoar. Molče so sedeli trije možje v vozu in gledali pred se. Mrak zunaj je ležal žalostno na obrazih obeh starejših, ki sta sedela vzadaj; in ako sta se stisnila v kot kočije, zamogel je mlajši mož, ki jima je sedel nasproti, jedva razločevati ostre poteze njunih obrazov. Slednjič se je pomaknil mož z belo brado h kočijinemu oknu, ozrl se okoli in reke!: — Kmalu bodemo doma! Zamolklo ječanje je bil odgovor. — Bodi pogumen, Friderik, je začel zopet prejlnji. Tvoja soproga je pokopana, in zate velja aedaj: Glavo po koncu I Ti kakor zdravnik si že mnogo skusil na tem svetu. Ti si videl mnoge u- in socijalno življenje, jel razjedati sedaj še gospodarsko življenje. In to je nevarno, zelo nevarno. H konci, h konci mora to bolestno in nervozno stanje! Drugo leto bode petdesetletnica vladanja nagega presvitlega in pravičnega cesarja. Kako nebeški dar bi bil to Njegovim narodom, katerim On sam želi jednako pravico, prosveto in blaginjo, ako bi leto 1898 iznenadilo avstrijske Slovane z darilom, na kakoršuo že čakajo tako dolgo za-mun. Tako darilo bi bi bilo najslavniši akt v slavni dobi našega prejasnega vladarja. Ali smemo upati? Vsakako da! Gorje, ako ne bi imeli te tolažbe 1 _ II. zbirka „malenkostij Znano je, da mestni ljudje — gospoda — tako radi uhajajo med kmete — na d e ž e 1 o —, a kmečko ljudstvo, vzlasti mladina, pa v mesto. Za prve je — priti med kmete — „malenkost", za druge — priti v mesto — pa težava. Meatjan zavida seljaka, rekši: ,0h, kako zdrav zrak imaš; kako priprosto se lahko oblačiš; kako veliko izbiro imaš v jedilih : krompirja, fižola, gralia, leče, solate, rženega kruha, ajdovih žgance? in zdrave mrzle vode. Vsega, vsega imaš pred noaom. Po noči spiš mirno in trdno, kakor drva. Res preveč I ti Bog poplačuje tvoje delo, katero ti prav za \ prav vzdržnje in krepi zdravje. Oh, kako zdrave ' otroke imaš, in kako ne bi bili zdravi? Kretajo se v priprosti obleki; hodijo lahko bosi, sedaj po rosni travi, sedaj čez potok, kjer si osvežajo in per6 nožice, sedaj po hladni senci, kjer so lahko kar gologlavi, sedaj, sedaj---uh, kar skomine se mi vrtijo!" — Seljak, ki sline cedi po mestnem življenju, pa zavida mestjana, rekši: „Oh, kako lahko delo imaš; znoja niti ne poznaš; no, potiš se že tudi včasih, ako se napiješ kake!močne pijača, ali pa Če greš v parno kopelj; kakšna pa je še le tvoja hrana! Zadovoljen bi bil, ako bi mogel povohati v tvojo jedilnico. Biti lepo oble- mreti; sedaj pokaži, kaj si se naučil iz tega, in ne kaži svetu svoje žalosti! — Da, ti si mi bil vedno dober prijatelj, Oton! — je odgovoril Friderik in mu podal roko. Sodnik Oton Črnč se je pomaknil bliže k svojemu prijatelju in mu položil roko na desno ramo. Ta je vzdignil glavo in mu pogledal v obraz, a dasi je bilo temno, čutila sta vendar oba, kako sta se srečala njiju pogleda kakor skoro pred tridesetimi leti, ko je bil ieden še ponosen dijak prava in drugi, Friderik Moder, medicinec. — Jaz še sedaj ne morem verjeti, Oton, je začel s sonornim glasom zdravnik, še pred štirinajstimi dnevi smo sedeli mi trije, Gabrijela, Dra-gotin in jaz pri mizi. Tvoj sin se je zopet prepiral žnjo! — Toda, začel je mladi mož, Dragotin, ki je do sedaj molčal. Nadaljevati ni mogel, kajti srce mu je glasno bilo pod črno obleko. — Jaz ti ne zamerim, Dragotin, ne, gotovo ne; vidva sta se morala vendar vedno prepirati ali vsaj dražiti... In drugi večer je morala iti ona nekam, kam, to še ne vem. Deževalo je kakor danes. In ko je prišla nazaj, premočena do kože, s tresočimi se ustnicami in z mrzlim obličjem, je legla na postelj in ni več ustala. Glava Dragotina je padla globoko na prsi. Bal se je, srečati se s pogledom svojega očeta, ki mu je sedel nasproti. Kri mu je šinila v glavo in še bolj je povesil glavo k prsim. V tem se je ustavil voz. Kakor da bi zbežal iz kake pnste ječe, skočil je mladi jurist, Dragotin Černfe, iz kočije. Varno je prijel roko svojega izstopajočega očeta, in ko je prijel še desnico zdravnikovo, tresla se mu je zel6. Dež jim je takoj zuiOČil obraz, in zbežali so v hišno vežo. Samo DragoUu je ostal na vlažnem trotoarju in je hotel nekaj reči. V tem je zapihal mrzel veter okoli njegove glave, toda on se ni brigal za to. Naje-denkrat je zaklical pred njim stopajočiuia : — Z Bogom ! Moder in Dragotinov oče sta se obrnila. — Kaj, ali ne greš gor z menoj, Dragotin? Danes moraš tu pri meni ostati, je rekel Moder. — Hočem vaju pustiti sama, gospod doktori Oče ni še ničesar govoril z Vami na samem od svojega prihoda v mesto pa do sedaj. Stara sošolca me gotovo ne potrebujeta sedaj. — Toda potem prideš nazaj, Dragotin, je zaklical sodnik svojemn sinu in stopal po stopnicah. Počasi mu je sledil zdravnik. (Pride še.) čen ; sprehajati se s paličico v roki po mestaem tlako; stopati sedaj v gostilno, sedaj v kavarno, sedaj v Trt, kjer je godba, sedaj ▼ gledališče, sedaj Da plesišče, sedaj, sedaj, — — — — d h, to nora biti rajsko življenje, kar skomine se »i delajo !• — Sedaj pa poslusajta oba moje nasvete 1 Ti, mestjan, za tebe je „malenkost", priti med nas seljake. Čuj I NaroČi lojterski voz. Na-nj vrsi posteljino, obleko, ženo in deco, ti pa sedi na repico, Če drugje že ne bo prostora za tebe, in pripeljite se. k nam. Stanovanje že dobite. Ali pameten bodi ti, ki si glava svoji družini. Ne zahtevaj od nas, česar ti dati ne moremo. Ne uči nas tega, česar nam znati ni treba. Ne razkrivaj pred nami svojega veiakega in narodnega prepričanja, ako nisi naše krvi. Ako si tujec, nosil boš v tem ozira vodo v morje, kajti mi smo verni Slovenci, ki damo za vero in domovino vse, kar imamo. Ne delaj se neumnega, t. j. ne poskušaj vesti se, kakor se vedemo mi, kajti tega ti ne znaš in to ti ne pristoja, pomaga ali koristi pa ti tudi ne, ker se itak zopet vrneš v mesto, kjer boš zopet, kar si vedno — gospod. Ti, seljak, ali seljanka, ki ti ne ugaja med nami, ki hrepeniš po mestnem življenju, zveži svoje malenkosti v rjuho, isto natakni na palico, vrzi jo čez ramo in pojdi, „kamor te vleče srce" — v mesto. Tam se oglasi v uradu, ki preskrbuje službe, in če si pridnih rok in zdrave pameti, službo dobiš gotovo, to je .malenkost", kajti pridne, delavne ljudi povsod radi imajo. Ali vedi, da ni nikjer službe brez dela, kajti kjer ni dela, tam tudi ni jela. Pa bodi pameten! Ne vadi se v tujih šegah in navadah, katerih ne poznaš. Ne posnemaj tujca v rečeh, ki ti ne pristojajo, kajti tako delajo opice. Kravi ne prisoja sedlo, konju pa ne jarem. Navadi «e tujega jezika, ako imaš potrebo, a jezik, katerega te je načila mati, spoštuj in čislaj nad vse 1 Govorit boš tujščino doma, na ulici, na delu, v gostilni, a v cerkvi pa ne, kajti vsega te nauči tujec, le moliti ne. In takrat, ko boš v cerkvi govoril z Bogom v svojem materinem jeziku, uvidiš in pripričaš se, da nisi to, kar si doraišljuješ, ampak da si in ostaneš naš seljak, bodisi že Jože ali Boštjan. Ako boš čutil potrebo, ustanoviti si lastno ognjišče, poišči si za družico — domačinko l Ako ne najdeš take v mestu, pridi si v domačijo po njo. Tujke ne jemlji nikdar, kajti ako hoćeš osrečiti deklico, osreči domačinko; tujka ne bo srečna s tj boj in ti žnjo np, in ravno tsko nesrečni bodo vajini otroci — bastardi, ki bodo zaničevali ali svojega očeta, ali svojo mater, ali pa oba. Kako pa bosta vzgajala otroke? Kateri izmej vaju bo zmagovalec? Le pomisli, kakšno bo tvoje stališče v družini, ako potegnejo tvoji otroci z materjo — tujko; in narobe, kakšno bo stališče tvoje žene, ako zmagaš ti ? 1 Ne, ne, tako družiusko življenje ne more biti srečno. Ko bodo [tvoji otroci godni za šolo, pošli jih v slovensko šolo, kajti nikdo te ne more siliti, da bi moral prodati svojo lastnino — svoje otroke. Vedi, da ti učitelj-tujec nikdar ne vzgoji in ti tudi ne more vzgojiti otroka v tvojem duhu, marveč potujči ga, in tak otrok je sam zgubljen in zgubljen je tudi za — tebe! Spolnjuj tudi v tujščini svoje državljanske dolžnosti zvesto in vestno. O času volitve pomisli, kdo si in odkod. Tujcu ne zaupaj ničesar l Ako pa boš kedaj na križpotju, pridi si po svet k nam domov, kajti domačin ti ne bo svetoval nič slabega. Vedi, da se ti bode vzbujala želja, sedaj pa sedaj priti aH vsaj pogledati v domačijo. Z velikim veseljem te bodemo vaprejereali, aVoma.bodeš vračal nepokvarjen. Ako pa si se potujčil, tedaj pa dobiš pred vasjo ta-le napis: „Erjav, kakor Judež bodi, Naj ga pes za plotom je, Med Slovence naj ne hodi, Kateri prav Slovenec ne !■ Polltiike vesti. V TRBTU, duo 4 avgusta 1887. O položaju priobčnje včerajšnja „Sera" jako zanimivih vesti — kakor pravi — iz povsem verodostojnega vira. Koncem tega tedna odpotuje grof Badeni na dvor v lil poročat cesarju o položaju. Te dni bode tudi uinisterski svet. Grof Badeni nameruje sklicati deželni zbor češki ter tam poskusiti pogajanja za spravo med Cehi in Nemc:. Poziv na taka pogajanja pa pride od take strani, da ga ne bodu motao kar odkloniti. Koncem septembra se snido državni zbor, da odobri cesarske naredbe, iaiile nedavno, katerimi so se bili dovolili razni naknadni krediti na podlagi §. 14 avstrijske ustave, in pa da dovoli provizorij proračuna in s Ogersko. Takoj ko ■e snide državni zbor, predloži vlada zakon sa nrejenje jezikovnega vprašanja, ki se določi mej tem sporazumno z eksekutivnim odborom večine. — Ako pa bode opozicija nadaljevala obstrukcijo, potem se zaključi državni sbor in se bodo vodili posli nadalje na podlagi že omenjenega §. 14 naše ustave. Ako bi se pa tndi to ne videlo umestno — potem pride čas — odločitve! Odgovornost za te trditve prepuščamo „Seri". Ako ima kaj resne podlage, kar poročajo s Danaja tržaškemu listu, potem moramo računati z možnostjo novih volitev. Toda pripomniti treba takoj, da nove volitve — kakor stoje stvari — nikakor ne bi značile rešitev krize. Kje je torej izhod is labirinta ? Skoro, skoro bi morali misliti, da imamo tu jedno samo možnost, a si ne upamo izreči usjdne besede, da ne pridemo na glas mračnjakov in na-zadnjakov. Naš pesimizem je opravičen tem bolj, ker vidimo, da vlada na jako čuden način preludira baje namerovanim novim pogajanjem. Glej vest o celjskem vprašanju 1 Celjsko vprafiaige. Še nismo na jasnem, j Včeraj so sioer razpravljali o stvari grof Badeni, I baron Gautsch in deputacija štajerskih Slovencev, ali na jasnem vendar nismo. Iz poročil v ljubljanskih listih posnemamo le toliko, da vlada ne misli na zopetno ustanovitev samostojnega gimnazija, pač pa da poskrbi za poučevanje v slovenskem jeziku kakor dozdaj. In sicer v nižegimnazijskih razredih s posebnim ravnateljem. Toliko pozitivnega se da izluščiti iz poročil v ljubljanskih listih, — Zajedno pa je neki nemškoliberalni list priobčil ve* leoficijozno poročilo, ki se glasi jako neugodno za nas Slovence. Po tem poročilu je rekel baron Gautsch, da stvar more urediti le parlament, a to bode mogoče še le potem, ko se premene desolatne lokalne razmere. Torej: ad calendas Graecasl Glede osebe ravnatelja da deputacija ni dosegla nikake koncesije, pač pa da je očital grof Badeni deputaciji, da bo Slovenci uprizorili močno gibanje proti odredbi vlade. Dočim „Slovenec* ni zadovoljen že s prvim poročilom, opaža pa „Slov. Narod" k poročilu v „Tagblattu" : „Vsled tega vladaega, skrajno nelojalnega postopanja, so členi slovenske deputacije odvezaui vseh obljub, zlasti pa so odvezaui obljube, da bodo varovali tajnost. Primorani so pa, dati vladi primeren odgovor". Tudi češki „Narodni Listy" so ogorčeni na vlado zaradi komunikeja v „Tagblattu" o celjskem vprašanju. Celjski list pravi, da posledice temu gotovo ne izostanejol Še nekoliko o »socijalistili". Zadnjič smo označili svoje stališče do socijalnega gibanja; povedali smo, da stojimo istemu nasproti povsem objektivno in po velikem delu tudi dobrohotno. Mi ne moremo in ne smemo drugače. Naša borba je borba za splošno pravico, pravica bodi torej tudi delavcu v polni meri 1 Delodajalci in posedujoči krogi sploh naj pomislijo na izrek slovečega pra-voslovca Iheringa, da tudi tisočletje krivice ne more ; ustvariti niti jedne sekunde pravice. Naj je torej ; krivica še tako stara, s tem si še ni prisvojila ; pravice do nadaljnjega obstanka. In v socijalnom j življenju je mnogo stare krivice. A ta nima pra-| vice do obstanka, dasi je gotovo ze!6 ljuba marši- I kateremu delodajalcu. Proč torej žnjo. Delavske mase zahtevajo tako in prav imajo, da zahtevajo to! Naše stališče nasproti socijalizmu je torej jasno, precizirano. Zdi se nam, da sa danes ne treba govoriti dalje. Pač pa bode treba še mnogo govoriti o socijalisti!). Govoreči o socijalistih nikakor ne mislimo na delavca, ampak na onega, kateremu sledi delavec. A i tu hočemo radi pripoznati častnih izjem ; radi pripoznamo, da je med temi možmi tudi takih mož, ki imajo pošteno voljo in poštene namene, četudi niso še dorasli svoji veliki nalogi. Tak mož se nam vidi n. pr. naš tržaški Učekar. Tako tudi voditeljem nočemo delati krivice. Ali, kjer nam veleva prepričanje, da treba svariti, tam ne smemo poznati ozirov, ampak govoriti nam je odkrito in ne plašeči se tega, da zapravimo e- ventnvalno simpatije med jednim delom delavstva" Važnost stvari same nam veleva tako in pa ljubezen do delavcev. Ne tiste vrste ljubezen, ki m hlini in govori delavca le to, kar ugaja siromaka, ampak tista Ijnbeaea, ki svari in govori resnico. Po teh pojasnilih se nam je pevrniti k proglasa tržaških socijalistov, ki je bil predmetom članka v zadnjem isdanjn našega lista. Najprvo bi morali ie nekoliko pojasniti dejstvo, da se socijalisti obračajo tedaj do obeh narodnosti v Trstu in da ne delajo razlike med Slovenci in Italijani ter med meščani in okoličani. Jako nas pa veseli, da nas je te naloge reSil delavec, ki nam piše: „Slavno uredništvo 1 Meni se gabi tako hinavstvo, taka neiskrenost. V isti hip, ko socialisti povdarjajo, da ne poznajo razlike narodnosti, d« hočejo biti jednako pravični vsem, v isti hip bijejo v obraz načelu jednakosti in splošni pravici. V isti hip, ko trde, da hočejo biti pravični tudi slovenskemu delavca in jednako spoštovati vseh, govore do nas le v italijanskem jeziku. Je li tako preziranje našega jezika v soglasju s povdarjano pravičnostjo in jednakostjo ? 1 Gotovo ne I Cel6 pro-gressisti so o zadnjih volitvah razobeiali po okolici lepake v pravilni slovenščini. To dejstvo priča, da so socijalisti bolj jednakostranski in nestrpni v narodnem pogledu, nego celo progresaovci Ne, tako se ne povspešuje socijalna ideja! Kako vse dru* gače postopajo socijalisti na Dunaju 1 Na shodili na Dunaju ie navadno govori nemški, češki in — laški. A koliko je število Italijanov na Dunaju, ako je primerjamo se številom Slovencev v Trstu ? ? S takim postopanjem svojim so pokazali tržaški socijalisti, da je le velika laž njih trditev, da so meduarodni. Tudi jaz sem delavec, ali mene no dobe v svojo sredo, dokler bo taki, kakorSni sol" Dobro jo je povedal mož. Dokazal je zopet* kaka je razlika med besedami in dejanji naših socijalistov Gerinove vrste. No, nam je posvetiti nekoliko besed drzni in neosnovani trditvi v proglasu, da pristaši drugih strank love v kalni vodi in si tako ustvarjajo ko-modno ekzistenco. V kolikor se dostaje nas Slovencev, moramo najodločneje zavrniti to infamijo. Ves svet ve pri nas, da izvzemši urednike našega glasila — ki pa morajo posvečati vse svoja moči, ves svoj čas tema lista kakor dnevnika — je ni žive duše, ki ne bi imela svojega poštenega poklica, s katerim se tudi pošteno preživlja. Nijed-nega ni med nami, ki bi živel od agitacije, V kolikor se bavijo naši ljudje s politiko, bavijo se iz prepričanja in iz velike ljubezni do naroda, teptanega od vseh strani in tndi od laških socijalistov. Politiške in narodne borbe do-našajo pojedincem med nami le ogromne žrtve: | na času, na denarju in na zdravju. Imen nočemo j navajati, ker tu ni prostora za osebni kaltus. Sve-| fiano moramo torej protestovati proti drznemu klevetanju in očitaju umazane sebičnosti osebam, ki se sicer lahko motijo v svojih nazorih kakor sleherni človek, a katerih poštenje je vzvišeno visoko visoko nad nazori laskih socijalistov o javni morili. V našem taboru zahtevajo borbe le žrtev in mučeništva. In ker nas že izzivljajo ti mračneži, bodi jim povedano še nastopno na vsa usta. Tudi vaša borba zahteva prevelikih žrtev od delavcev. Poleg teh pa je v vaših »prednjih vrstah veliko takib, ki ne poznajo žrtev, ki ne delajo, a vendar žive, ki žive jedino le od agitacije 1! Kaki delavci so Camber, Geiin, Kristan itd.?! Kako bi živeli ti voditelji danes, ako bi ne bilo agitacije, ako ne bi delavska masa od svojih krvavih žuljev skladala krajcarčkov, ki pa se v blagajnah stranke vrhovatijo v goldinarje in stotako in tisočake ? ? Še jedenkrat vas poživljamo : na dan z imeni t Imenujte oseb v našem taboru, ki si le s politiško agitacijo ustvarjajo komodno ekzistenco. Dokler no dokažete svoje drzne trditve s konkretnimi vzgledi in dokazi, dotlej vam ostane na čelu pritisnjeno ono žgoče označenje, katero rabi svet za vse tiste, ki ne govore resnice in delajo krivico svojemu bližnjemu! (Pride še.) Iz hrvat&kega sabora. Že v seji j od mi-nolega ponedeljka je p išlo do precej ostrega spopada med Hedervaryjevo — pardon: narodno stranko in opozicijo. Voliti je bilo predsedništvo. Opozicija se je uprla temu, ker poslovnik določa jasno, đa o volitvi predsedništva nora biti zbor-niča polnoštevilna, a sedaj so se štirje okraji brez zastopnika. Opozicija je zahtevala, naj se zaustavijo seje, dokler se ne izvrše volitve v teh štirih okrajih. Dokazovanja opozicije so bila tako prepričevalna, da večina ni vedela navesti ni jed-nega argumenta proti istim. A kaj veljajo argumenti in dokazi in poslovnik v stranki Hedervaryja ?! Tu velja le število. In večina je izvolila umirov-ljenega oddelnega načelnika Dane Stankovida predsednikom, Henrika Franciscija I. podpredsednikom in Frana 8 p e v c a II. podpredsednikom zbornice. V tej seji se je ta večina ovekovečila še na poseben način. Govoreči o krvavih dogodkih v Bošnjacih povodom volitev je storil člen večine, posl. B a r 1 o v i d, gorostasen izrek — izrek, ki je mogel priti le iz ust najskrajuejega cinika —: d a je bila eksekutiva opravičena postaviti se nad zakonit To je več nego gorostasno: to je neverojetno. Lep zastopnik na-roda to, ki daje eksekutivi — ki mora biti prva saščitnica zakona — pravico, da sme kriiti zakon. In stranka s takimi Členi in nazori se imenuje — narodno. Tu igra pač najkrvaveja ironija svojo britko igro. Različne veatl. Razloček med italijanskim in slovenskim duhovnikom. Prijatelj nam pile: Še-le danes Vam poročata o utisu, katerega je napravila name tukajšnja italijanska duhovščina, dasi je tega že dober mesec. Bilo je namreč ob času sv. birme. Na pragu jednega tržaškega božjega hrama stali so gospodje duhovniki in pričakovali škofa. Toda menite, da so stali ondi mirno in zamaknjeni v molitev, kakor je to pri slovenskih duhovnikih ob taki priliki? Ne, gospodje so govorili glasno, gestikulirali z rokami in životom, prav pa naravi pravega Italijana. Meni se je to vedenje zdelo jako čudno, ker sem navajen, da se duhovičina vede v cerkvi vse drugače. Ti gospodje pa so bili popolnoma taki, kakor gospodje na magistratu, razloček je delal samo „koretel" in štola. Človek bi bil sodil, da pričakujejo — tržaškega župana, a ne svojega vladiko, monsgr. Šterka. Naj le dobijo v roke naše cerkve — potem adijo prava pobožnost 1 | Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V Rojanu p;iredi svojo prvo veselico najbrže dne 8. septembra, ako ne bode napredvidjenih zaprek. Na veselici bosti sodelovali pevski društvi „Adrija" iz Barkovo*} in .Zarja" iz Rojana, .Piccob", povsodl 1» .PIccoloM Nedavno temu srao pisali o pogubonosnem uplivu dveh la-honskih listov v Trstu na maso tržaškega prebivalstva ; daues nam je samo zabeležeti utis, ki ga je napravila na nas slika, ko smo šli v ranem jutru skozi mesto. Na jednem vogalu je stalo kakih 20 delavcev- štrajkovcev skupaj in vse je čitalo aPic. cola". Na drugem kraju zopet kakih osem delavcev, ki so zopet Čitali „Piccola". Stikali so skupaj glave, kakor bi poslušali najsvetejša razodenja. Seveda .Piccolo" poroča na dolgo in široko o dogodkih štrajka, riše vse v najživejih in fantastičnih barvah in to razburja delavsko kri. „Piccolo" ima svoje čitatelje nabrane na vrvici, kakor kostanj ali pečena jabolka in dela ž njimi, kar hoče, kajti njemu je prlsojeno delati v Trstu — „javno mnenje* ; to si je prisvojil kakor monopol, ker to mu — nese. No, mi mu nismo nevoščljivi, da si mu rečemo naravnost: nas bi bilo t a o e g a javnega menenja, kakoršno si ustvarja on — naravnost sram. Vendar na« z druge sirani neprijetno zudovlje dej-stvo, da se v nekaterih delavskih krogih čita vedno le „Piccolo* in nič ko „Piccolo". Še enkrat povdarjamo, da nas n e navaja k ' tej opombi lakomnost, katera je pač glavni motiv aPiccola", a nas žali to, ker vidimo, kako je prepregtil svoje pogubne mreže tudi čez delavski stan ta — parazit. In ta list je židovski 1 Ta list izdajajo Židje in kakor čitamo iz javnega delavskega oklica te dni, obrača se delavska struja največ proti židovstvu. Kako se strinja torej kupovanje in čitanje židovskega lista z baje protikapitalističnim stremljenjem najnovejšega delavskega gibanja v Trstu? Ali si ne dajejo s tem sami sebi po zobeh delavci, oziroma njihovi vodje ? AH je mar tisto povdarjanje proti k spili stiškega stremljenja samo hinavstvo, fraza, slepilo, pesek v oči? Nam se skoro hoče dozdevati nekaj tacega. Nam se hoče dozdevati, da igri humbug v tej stvari veliko nlogo. Dal Bog, da oi tako; vendar nas vznemirja že dejstvo, da stoji tudi naše slovensko delavstvo tako ped nplivom a Piccolo vem". Naši delavci nam smejo verjeti, da tako, kakor piše „Piccolo*, bi tudi lahko pisali, ali naravnost rečeno: mi bi se sramovali take pisave. Naš list ni komedijašk, nedostaje mu tistega opojnega „aroma", ki duhti iz strupenega žganja .Piccolovega"; zato pa je naš list pošten in kdor je pošten prijatelj našega naroda, čital bode resne in poštene liste. Tudi mi smo vsikdar pripravljeni boriti se za interese poštenega delavstva v Trstu in vsikdar smo se potezali za pravice trpečega. Nikdar pa nam ni bilo de tega, da bi hoteli iskati popularnosti s tem, da bi se ljudstvu hlinili, kakor to dela „Piccolo", ki omamlja ljudstvo, kakor žganje in tobak in mu — Škoduje, kakor žganje in tobak. — Še enkrat povdarjamo: mi ne delamo reklame za svoj list, a prosimo delavce naše, da Čitajo več naš list zato, ker so — slovenski delavci, ker jim mora vendar biti do tega, kar pravijo oni, ki so — njih ki vil Štrajki so stacijonarni v vseh strokah. Tn pa tam zapirajo kako osebo radi groženja onim, o katerih slntijo, da bi hoteli iti na delo. Toda to so le posamični slučaji. Pomebniših izgredov pa ni bile nikjer. Delavcem na čast treba pripoznati, da se vedejo večinoma mirno in trezno. Glede štrajka pekovskih pomočnikov treba pripomniti, da ni nastopilo, česar se je bilo bati: pomanjkanje kruha. Narobe: nekaterim pekom je došlo preveč kruha od zunaj, zbok česar je cena kruha zopet padla na 16 nč. za kilogram. Nočemo dajati nasvetov nikomur, ker vemo, da je to silno nehvaležno delo ob sličnih prilikah. Le iskrena želja bodi izražena, da bi se stvar rešila čim prej in na vseh straneh vsaj v relativno zadovoljnost delodajalcev in delavcev. Kajti dalje trajajočemu štrajku bi morala slediti gospodarska kalamiteta. Krf2a| ga, križa) ga! Tako bi rad „Indipen-dente" pisal proti c. kr. stražarjem, ali — ne sme l V soboto, dne 31. m. m odšli so naši vojaki Štajerci, ki so bili 10 let med nami — ne da bi bili dali povoda najmanjšim pritožbam. Predno so pa zapustili Trst, šli so ter se malo veselili za — odhodnico. Slučaj me je zanesel (v soboto zvečer) na veliki trg. Videl sem, kako pribaja gori po nlici S. Sebastiano precejšnja družba 15—20 ljudi, ki so peli „U boj 1" Radoveden sem se približeval družbi ter opazil do deset podčastnikov štajerskega polka 87 in nekaj civilistov, ki so šli po Corsu pevaje omenjeno pesem. Res, da je bilo Že pozno, toda „Indip^ndente" se ne jezi radi pozne ure, nego, ker so peli slovensko 11 Stražarji so dopustili vse to, ker so v s i navdihnjeni slovenskim duhom 1 Tako vsaj pravi „Indipendente* ter toži, da ta treba reorganizirati redarstvo sploh. A kako, tega ne pove, pač pa misli. Kaj ne, da bi bilo lepše, ako bi imeli tu nekaj kalabrežkih brigantov, nego pa to lepo disciplinirano sedanjo c. k. stražo! Toda ne boš Jaka 1 Omenjeni večer je bilo pametneje, da se straže niso utikale, ker družba je bila — kakor sem opazil — dobre volje in je pela ubrano, divno, ni pa rogovilila, kakor rogovili navadna fakinaža. Še eno vprašanje stavim ^bratca" .Indipen-denteju": zakaj nisi protestiral ob času zadnjih volitev, ko so tvoji somišljeniki tulili in rjoveli vso noč, a policija je — molčala ? Zakaj ? ?! No „Indipendente" že ve zakaj ? Jaz pa — tudi 1 Nebodi ga treba. Človekoljubje .sodruga" Camberja. Iz Brkinov nam pišejo: Izvedel sem od ljudij, došlih iz Trsta, da je tam nastala malone revolucija radi tega, ker je oblast dala zapreti kazenskega branitelja in v najnovejši čas osročevatelja delavskih slojev. Tu smo kar zastrmeli na teh poročilih, kajti iz lastne skušnje vem, kake vrste prijatelj ubozega je ta „sodrug". V pojasnilo Vam hočem povedati, kar se je zgodilo meni samemu. V neki pravdi radi plačila 100 gold. sem bil prisiljen iskati pravne pomoči. Nasvetovalo se mi je g. Camberja kakor dobrega in izkušenega jurista. Šel sem torej k njemu tem raje, ker sem bil prepričan, da ta gospod — kakor znani prijatelj in zaščitnik ubozega ljudstva — mi gotovo ne napravi prevelikega računa. Gosp. Camber je napisal 2 strani in pol odgovora, za katero delo ne bi bil soben dragi odvetnik računal nad 5 gld., kakor mi je zatrdil sam g. sodnik, ko je izvedel, koliko sem moral plačati Camberju. In veste, koliko je zahteval ta .človekoljub" in .prijatelj ubozega ljudstva" in koliko sem moral plačati v resnici ? ! Celih 20 gold. 1!! A najlepša na vsem tem pa je bila t*, da sodnik niti nI hotel vsprejeti tega spisa, ker g. Camber Ini odvetnik in ni upravičen sestavljati pravdne spise v civilnih stvareh! Moral sera torej še en-k krat iti v Trst in si preskrbeti na Camberjev spis podpis pravega odvetnika. Po vsem sem se pa uveril, da, ako bi se bil še nadalje posluževal Camberjeve pravne pomoSi, bi bil gotovo zapravil ne le onih 100 gold., za katere sem se pravdal, ampak tudi svoje premoženje. Tej nevarnosti sem se izognil s tem, da sem se obrnil do pravega odvetnika. Toliko v ilustracijo, gosp. urednik, k raznim slavospevom v proslavo človekoljubja .sodruga* Camberja t C. iz B. Sokole-lzletnike na celjsko slavnost 8. t. m. prosi podpisani, da se mu prijavijo najkasneje de prihodnjega petka, t. j. 6. t. m. zjutraj, ker mora javiti v Celje število udeležnlkov ter preskrbeti stanovanje. Odhod iz Trsta bode v soboto zvečer poštnim vlakom ob 6. uri 20 min. Dohod v Celje v nedeljo ob 3. uri 10 min. zjutraj. Na zdart Dr. Gustav Gregorin, starosta. Odborniki „Trlaikegi Sokola" so pozvani na odborovo sejo, ki bode danes, v četrtek, točno ob 8. uri zvečer v pisarni podpisanega (Via Molin piccolo št. 3. II. nadstr.) Na dnevnem redu je konstituiranje odbora in pogovor radi prvega izleta. Na zdart Dr. Gustav Gregorin, starosta. Pevsko druitvo „Adrija" v Barko vi j ah se mBrljivo pripravlja za prireditev velike koncertne veselice na vrtu, katero nameruje uprizoriti v ne« deljo dne 29. avgusta t. 1., na dan, ko bode tamošnja župnija slavila praznik farnega zaščitnika sv. Jarneja. Z omenjeno veselico na dan cerkvene svečanosti in lokalnim praznikom, spojena bode še neka druga za Barkovljane jako vatna narodna slavnost, ako ne pride — kakor je že navadno v Barkovljah, da bode prepovedano vse. In potem mesto lepe veselice, pa križev pot od Judeža do Eajfeža. Toliko za sedaj, več o tem sporočimo pravočasno. V Vsi. Žabljah na Goriškem se je ustanovilo dnč 25. julija .Bralno društvo«. V odbor ao bili izvvojeni: Andrej Paljk, predsednikom; Anton Merkel, podpredsednikom; Fran Vilhar, tajnikom y Jožef Vertovec, blagajnikom; Andrej Samec i& Filip Merkel, odbornikoma. Po dovršenem zborovanji razvila se je prav prijetna zabava. Križki pevski zbor je kaj ubrano sapel nekoliko pesmi. Zopet oživljenemu društvu želimo: rasti, cvetja in sadu! Delavci l Slovani t Znano Vam je, da po novem zakonu ali postavi postanemo z letom 1901 Trža-čani vsi tisti, ki smo nad deset let v Trstu, kakor tudi oni, ki dovrše v omenjenem letu desetletna bivanje v Trstu ; T r ž a č a n i torej: mesto nas mora sprejeti za svoje občinarje in nam ob enem podeliti vse pravice, pristoječe ,Tria<5fmom. z edno besedo: imeli)bodemo vse pravice in vse dolžnosti pravih meščanov. To pa ni po volji vladajoči kliki, ker se boji, da bode preveč Tržač&nov — Slovanov ! Iredenta) ski listi kličejo na pomoč — proti nam! Njih glasilo svetuje cel6, naj bi se izgnali vsi oni ljudje, ki n i m a j o s t a 1 n e ga dela! Večinoma jih že poznate, zato ne bodem dalje pisal o teh umazanih listih. Da pišem te vrstice, ni kriv toliko organ omenjene klike, nego neko drugo dejstvo, katero hočem navesti! Mi-nolo nedeljo je zborovalo društvo mizarjev ali bolje rečeno : delavci mizarji. To, kar so sklenili ali razpravljali, je za-me sekundarne važnosti, ker nisem mizar. To pa, kar je izgovarjal predsednik shoda ob zaključku istega, je pa velevažno za slovenske delavce. Rekel je: oni delavci, ki imajo v bližnjih deželah svoje domovje — so naprošeni, d a se podajo — domov, za toliko časa, dokler bode trajal štrajkll Nočem trditi, da je ta nasvet v zvezi z onim iredentarskim, ali vsakako sta si — podobna. Sedaj pojdite ven, potem bodete čakali druzih 10 let, predno postanete Meščani! To baš hočejo oni, ki niso Vaši prijatelji (Ki pa so narodni prijatelji gosp. Gerina. Op. iredn.) in ki bi raje videli Kalabreie na Valih aestih, nego — Vas! Želeći vam srečnega izida,Vas prosimo: bolite mirni, da se ne uresničijo zlobne želje naših skupnih neprijaUljev. Nebodigatreba Svetoivan&ani 1 V 92. štv. „Edinosti" opozarja Vas pisec, da se združite ter zopet ustanovite na novo že davno zaspali društveni živelj v „Narodnem domu*. Res žalostno je, da zna svet, kako malo se tukaj skrbi za društvo. O priliki predvečerov sv. Ivana in slovanskih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda prinesla je cenjena ,Edinost" dopisov o Sv. Ivanu. V teh dopisih je pisec pel vso hvalo Vam, bodi si glede kresov 23. junija, kakor tudi glede razsvetljave 4. julija. Ves slovenski narod, ki je Čital te dopise, veselil se je v duhu, da ste tako zavedni sini majke Slave. Znal je ves slovenski svet, da ste izvrstni boritelji za svoj na* rodni obstanek ter da je tudi med Vami nekaj narodnih mučenikov, ki so v svoji jezi rohneli proti odpadnikom. Za vsa ta dejanja pridobili ste si slavo, čast in sočutje. Vprašam Vas torej: Zakaj se ne potrudite, da bi se pri sv. Ivanu lahko razvilo tuli društveno življenje? Ali obstoje take težave proti temu ? Ali morda nimate pripomočkov za to ?! Na noge torej! Vi Svetoivančani imate'tako primeren prostor za društveni razvoj in napredek, da si boljšega ne morete želeti. Kako veselo bi bilo marsikatero društvo, ako bi imelo toli lepo priliko? Vi pa zametujete takorekofl, kar Vam je tako lepo pri rokah. Skrbite torej, da bodo Vaši lepi prostori služili svojemu vzvišenemu namenu. To ne bo stalo mnogo truda. Dalje Vi 35, 38, 40, 50-letni možje, opustite svojo nez/niselno trditev: ,8mo stari, naj drugi delajo za društvo" ter delajte tudi Vi mlajšim v pomoč in vzgled! Človek ni nikdar prestar za društveno delovanje. 'To naj si zapomni posebno gosp. J. N., 391etni svetoivanski »starček«, ki vedno stoka, (kakor meh naših orgelj), da ie minola doba njegovega delovanja, Treba bo mu kmalu pokoja in pokojnine — revežu „staremu 1B Gosp. Z., tamburaški vodja, bi se tudi lahko malo potrudil, da stopi zopet na noge tamburaški zbor. Misl'm, da ne obrne hrbta svoji lastni ustanov'. Dragi Svetoivančani l Da oživi že davno ustanovljeno pevsko društvo „Zora*, ter, da se zopet otvori ,bralno društvo", pridite v četrtek dne 6. t. m. zvečer ob 9. uri na p o s v e t o v a n je v »Narodni d o m! I Upam. da se mnogobrojno odzovete tem« poklicu, kajti dobro vem, da imate voljo in veselje, videti Sv. Ivan vsaj na istej stopnji glede društvenega življenja, na kaieii so druge, manje vasi v okolici! Vinko. Mal nasvet zidarjem, oziroma hišnim posestnikom Zuauo je, da železot pomočeno v apno, hitro zrjavi, kar znači toliko, kakor da ga rji obje in postane njegov volumen manjši. Ta rja, tehničnim izrazom: ta oksidacija se preseljuje pa tadi v notranje železa ali jekla, kjer razjeda njegovo snov. Od tod prihaja, da železje mej apnom kmalo razpade in postane nerabno. Koliko pa se pozida železja v stavbe in koliko izvira iz lega lahko gmotne škode iu nesreč, to se ne da izračuniti. Gips je istotako škodljiv kakor apno in še bolj razjeda isto. Nekoliko se zabrani upliv apna na železo, ako se isto prej ;pobarva z meuigo, gr0/.na smrt zevala je s« svojim bledim obličjem v j pravimo : ,minium»-barvo. Najbolje pa je, ako se j IUH iu raztezala svoje koščene prste proti meni. Strašna prikazen, katero sem menil videti pred threiner-Kneipova sladna kava. Ta kava je razširjena ie po vsem svetu in ustvarile so se ftnjo velike industrije, ker ta kava je kakor zdravstveno sredstvo postala neobhodno potrebni del hrane človeške. V to je dal Knelpp sam prvo navodilo. Kakor znano obstoji metoda ali način lidelovanja te kave v tem, da se jej poda ar6ma prave bobove kave in da je še le na tej podlagi postala sladna kava produkt industrije. Sladna kava nadomešča v vsakem obziru zdravju škodljivo bobovo kavo, vsakako pa kakor koristni pridevek k bobovi kavi. In zato je dal župnik Kneipp pravico, da sme nositi ta kava za vse čase njegovo ime in njegovo podobo. Sestava te kave se bode vedno vršila po navodilu župnika Kneippa, za kar jamčijo tudi velikanska podjetja, ustanovljena za izdelovanje Knelppove sladne kave. Noč v Postojinski jami. (Zabeležil Kamnoselski.) (Dalje.) Koliko ur se že nahajam v tem orjaškem, razprostranem grobu ? — Ne vem, ker sem zgubil užigalice, da bi pogledal na uro, ki pa je še šla: tik-tik, tik-tik, tik-tik 1 Morda je že pet, iest, osem ur, odkar sem ujetnik; morda je tudi že noč in ljudje na vrhu zemlje so šli že k počitku, vlaki s tisoči tujci so že oddrdrali, zvezde in lana se že vidijo na neba — oj, kako srečno oko, ki jih vidi — moje oči jih ne bodo gledale več I — Iu zdaj aem tu, — kje, v katerem delu jame se. j sen 6.22 6 25. — K .i jesen 8.82 8 84. Kom™ v>. september 1B«? 5 03' 5 05 /Soui-a nova od 78 kil. f. 11 15—12.20 «>d is kilo. 12 25 12 80 ji? 80 kil f. 12.30—12 35 , od 8? M!, f. 1235 1240, »<'. H2 M'. fo«\ —.— —.—. 5-iV.i.v. * protu ' —' — Pšenioa: Slabe ponudbe, dobro povpra&ovunjo. stalno Prodaja 150**0 mt. st. 40 nv6., dražjo od včeraj. Oves 10 nvč., Koruza 15. nvč., KI 25 nvč. dražje. Vreme: lepo. jv.tfft. Nerafinirani sludfc^r '-v U.15 đo ■ —. Novi po f. 11.40. Za notranji trgovini s Centrifugal f 341/, 35, Conoasse f. 367«, Četvorni f. 871/,, v glavah f. 36'/,—87--». V-lw>»u ''piitor. j.i.in. avgust 48.75 t." december 44.75 mlačno. UiUUtVvi. g. SitHtos ftooi) ttV'tr«4'(\j5e 1 52; nam. najfinejšo 1 56; okstrafino 1. 60-64; spoeijalitetno olje 1. 72-80. „Svoji k svojim l" Pričakovaje obilo novih odjomalcev, beležim so zahvalno v naprej h& spoštovanjem A fl nnnpHnttO 9. Svečar v I 1/flDAP Solkanska cesta Gorici IVUrMU §t. 9. priporoča velečuRtitomu svečonstvu, corkvonim upravam, ter slavnemu občinstva pristne Voščene sveče kilogram po 2 gld 45 nč Ha so one sv.-čc, koje nosijo pretokoliruno tvornično znamko, nepokvarjene, jamčim bo svoto 1000 kron. Svečo Blaboje vrste za pogrebe in poHtiuunko razsvetljavo cerkva dobivaj" t»e po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Laorima najiineji.......klgr. po gld. 1.20 „ običajni....... „ „ „ 1. - Granis............ „„ „ —,60 Blago pošilja so na vse strani avstro-ogovsko monarhijo poHtnine prosto. Lastnik kansorcii Usta .Edinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnfk. — Tiskarna Dolenc t Trstu.