St co.

šaboto 28. oktobra 18
Tećai
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
mUđmm j« m«a«.
»EDINOST* izhaju 2 krat na teden vsako trtd« In tiboto o poludne. Ona xa vse leto je €5 gld., za polu leta 3 gld., za fietrt leta 1. gld. BO kr. - Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tr«t« po & kr., v Gorici in v AJdcvičini po O kr. — Narnčntne, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »via Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »via Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti frunkiran. Rokopisi brez posebno vrednosti se no vračajo. — Inserati (razne vrsto naznanila in poslanice) «<3 zaraSunijo po pogodbi — prav cuiio; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Naše zadeve.
Ako si natančneje ogledamo naše splošno narodno živenje in gibanje, najdemo mnogo napačnega, kar sploh kazi našega narodnega živenja pravo vrednost. Izvor teh napačnosti se nahaja prvič: v narodu samem, drugič: v splošnej upravi ali zakonodajstvu.
Oglejmo si najprvo napačnosti, katere izvirajo iz naroda samega. Komur je znano naše narodno pesništvo, komur so znani stareji in mlajši pesniki slovenski, slovensko pripovedništvo — komur je sploh znano splošno živenje slovenskega ljudstva, hode lehko sodil, da vsled takih razmer slovensko ljudstvo nikdar bogato — ali vsaj premožno biti ne more.
Slovenec je žive in vt-sele narave, katere lastnosti sto in stoletni guleči ga jarem tujstva ni mogel v njem zatreti, kar pri naših južnih bratih — Črnogorcih opazujemo prav nasprotno. V narodnej zadevi smemo stvarniku za to nam ohranjeno lastnost iz srca hvaležni biti, ko je po drugej strani — v gospodarskem oziru nam dok;ij škodljiva.
Komu ni znana slovenska veselost, katero lahko opazujemo pri raznih prilikah: ob cerkvenih žegna-njih, o semnjih dnevih, o pustu in mnogih drugih primernih veselicah — da, eel6 o nedeljah in večih praznikih. O takih prilikah, naj si bode uže trden kmet, siromašni kaj žar sili ubogi težak — ne pozna nikdo varčnosti, temuč pije v veselje in potem uka v pozno noč, da se razlega čez hrib in čez plan.
V posameznih krajih, vzlasti kder Imajo manj zemlje in kder se navadno nahaja največ ubožcev, nahaja se večidel mnoyo vsakovrstnih rokodelcev, kateri leto in dan še precej zaslužijo. Tudi hodi mnogo naših ljudi si vzlasti na Hrvaško In Slavonijo, poslednji čas tudi v Bosno in Hercegovino zaslužka iskat, ali žalibog. da pri v«ej pridnosti, katera je na-fiemu ljudstvu kot prirojena, vendar ne dosežejo onega vspeha, kateri bi pri tolikej pridnosti in požrtvovalnosti moral stati na prvem mestu. Uzrok temu sem omenil uže zgoraj, sedaj poglejmo še splošni način živenja našega ljudstva!
Znano je, kako varčno živć Italijani in Hrvatje (tako imenovani Kastavci) katerih poglavitna hrana je polenta, kislo zelje in fižol — k večemu si kateri
Erivošči v nedeljo ali praznik kupico vina, mej tem, o Slovenec ne more brez bolje hrane in pijače niti en teden živeti. In ni znano, koliko denarja imenovani leto za letom v svojo domovino pošiljajo, ko si nasprotno Slovenec velikokrat niti toliko ne prihrani, da bi imel za pot pri povratku v domovino?
To je pa prečrno risano in ta Človek izliva ves svoj srd na slovensko ljudstvo, ter ga pred svetom
Podlistek.
Trst in okolica.
{Zgodovinske črtico, spisuje M. SkaloviS.)
(Dalje.)
Tržaško mesto se je bilo razširilo pod Josi-
f>om II. posebno na južno zahodnej strani v okraju menovanein ss. Mučei.iltov (ss Martiri) tja od starega sv. Antona, ter se po istem cesarju zvalo Jo-žefovo pre Imestje (borgo Giuseppino). Škoda, da se je cesar Josip preveč vtikal v cerkvene zadeve, ter hotel tudi tii vse po novem kopitu prestrojiti. Prav primerne so bile sicer neke postave n. p., da se ne sme več v cerkvah v družinskih rakvah mrličev pokopavati, a drugi prepisi zadevajo malenkostne stvari, ter se nam dandenes zde kakor otročarije n. p., da se ne sme več ko dve sveči raki1.1 P1'! maš»h, da se ne sme nijen kip Marijin obleči, da se ne sme toliko roženkrancev, križev potov litanij, i. t. d. opravljati. Na sinrtnej postelji je cesar Josip II. marsikatero naredbo preklical, a duh Josipov je še dolgo vladal v zakonodajstvu, oni duh, kateremu pravimo: .Jožefini-zem», po kojem bi se cerkev vedno imela ravnati le po prepisih in ukazih vlade kot vrhovne zapo-vedovalke v državi.
Kratko časa, le dve leti od 1790—1792 je vladal Avstrijo nastopnik in brat Jožefov, Leopold II. Le prav je na Toskanskem, kder je pred vladal, marsikatero novotarijo vpeljal, v Avstriji je večinoma le prelclicaval Jožefinske naredbe, ter puščal staro zivenje, kakor so bili ljudje navajeni. Dvakrat je obiskal tržaško mesto 1. 1790 in 1791. Koj s početka ob nastopu njegove vlade je tržaški magistrat sklenol odbornike odposlali k njemu na

irni — tako, vero, utegne mi kateri nevoljno reči. Ali dragi moj, veruj mi, da ne sovraštvo do slovenskega ljudstva, katero iiŽj zdavnej iz globočine srca ljubim, ampak gola istina ki namen temu ljudstvu koristiti, izvabil mi je one besede na papir. Kolikokrat sem imel priliko se tega sam prepričati in iz ust onih, kateri so enake stvari učakali, to slišati. — To tedaj je splošna slaba stran našega težaka, kateri se črni živini enako trudi od zore do mraka — dan za dnevom itd., a žal, da ne vć zakaj.
Nič boljo se ne vodi pri kmetovalcih. — Varčnosti in lepega reda. kateri j* duša gospodarstva, premočno pogrešamo. Žalost in opravičena nevolja se polasti Človeka, ko vidi dan na dan toliko nemarnosti pri gospodarstvu in gospodinjstvu.
Istina je, da so vzlasti v poslednjih letih druga za drugo vršeče slabe letine mnogo uboštva prouzročile mej narodom, ali ako v enakih okoliščinah opazujemo živenje bodisi cele skupine ali posameznika, prepričamo se naposled, da je k ljubu vsem slabim letinam, pri gospodarstvu in gospodinjstvu pogrešajoči se red največ kriv, da se največkrat tudi o času dobrih letin slabo živi.
Oglejmo si še neko drugo slabo stran našega kmetovalca. Znano je, kako znatne svote denarja izda naš kmetovalec za obleko, vzlasti se to v najobil-nejšej meri godi tam, kder je veliko ženskih v hiši. Dandenašnji, ko so se po vsem svetu razširili tako imenovani modni časniki, ženski spol čedalje bolj hrepeni po lišpu — po novih oblekah, in uže malo da ne vsaka dekla hoče imeti po najnovejem kroju urezano obleko. Prav tako se tudi za možko obleko silno denarja izda; koliko se zopet potrosi za obleko otrokom, hlapcem, deklam itd. Vem, da me v tem slučaji utegne zopet kedo zavrnoti: saj obleka dandenašnji dan ni drapa in manj stane, ako jo kupim, nego da jo doma delam. — Da, dragi moj, nekoliko je uže res, kar trdiš, ali povsem vendar ne. Poslušaj ! Pred tridesetimi leti so tovarne izdelovale mnogo bolje blago, nego dandanes, in če tudi si ga moral dražje plačevati, pa si ga tudi dalj časa nosil. De-našnji tovarnški izdelki so p i mnogo slabeji, in za-stran manjše cene nisi vendar nič na dobičku, ker te le malo časa trpi in zopet moraš skrbeti za denar, da kupiš novo blai:o.
Ako bi gospodar vse to natanjČno preračuni 1, ustrašil bi se tolike potrate, in gotovo bi začel premišljevati, kaj in kako naj stori v prihodnje, da se ogne toliko potratnemu — dragemu — a vendar slabemu živenju. In k temu se d& — ne rečem prelahko — a vendar z dobrim uspehom odpomagati. Menda še ni dobrih trideset let, ko so po nekaterih
Dunaj s prošnjo, da potrdi vse prejšnje stare mestne pravice in svoboščine. Cesar, zvedevši ta sklep, svetuje, naj pismeno ulože prošnjo pri cesarskem povernćrju, grofu Pompeju Brigido, vendar jim dovoli, da mestni župan, kojega bode cesar imenoval, naj se izbere izmej patricijev (plemeni-taŠev) tržaških. Takrat je mnopo zaslužka dajala povečanaladjetvornlca (škver) nekega inženirjaPam-flli-ja, ki je imevala svoje prostorje na bregu poleg sedajnega velicega kanala in tja proti molu ■Ključ» (sedajni železniški postaji). Cesar Leopold II. ie umrl za kožicami v 1. dan marcija 1792. Velika je bila žalost in zmešnjava na Dunaji in po vsem cesarstvu, kajti prav tačas so se kopičili črni oblaki od zahoda s Francozkega, kder je nastala 1. 1789 ona strašanska prekucija, znana pod imenom francoska revolucija, in Avstrija je zgubila skušenega vladarja. Leopold je imel deset sinov, izmej kojih je bil 24. letni Franc najstarejši, drugi so bili: Ferdinand nadvojvoda toskanski, Karol Leopold, palatin ogrski (f 1795), Jožef nastopnik v pala-tinskej časti, Anton, veliki načelnik nemškega reda, nadvojvoda Janez, Rainer, Ludovik, Rudolf knez in vrhovni škof olomuški, in dve hčeri: Marija Terezija in Marija Klementina.
Do 1. 1804 se je nastopnik Leopoldov kot nemški cesar imenoval Franc II., a po onem letu pa od 1804—1835 Franc I. avstrijski cesar. Kako in zakaj se je ta prememba godila, in kake razmere so takrat bivale v i rstu, to nam je obravnavati v oddelku:
V.
Trst za časa francoskih vojn (1790-1815).
Kadar se v silnej poletnej vročini nakrat nebo stemni i vihar začne razsajati, bliska, grmi, ploha se ulije, toča vsuje, — veliko škode naredi tako
krajih kmetovalci redili več ovac, ter se — z malo izjemo — edino z domačo obleko oblačili. Obleka jih je trpela po več let; volne, kolikor je niso mogli doma porabiti, proiali so prekupcem. Zraven tega so pridelali mnogo sita in skute, kar vse je vrglo lep denar in dober gnoj je polje orodovitil.
Zal, da se v primeri onej dobi nahaja silno malo ovac, vsled česar je tudi mnogo blagostanja zginolo iz dežele. Tudi se je pred enoliko leti sejalo mnogo več lanu in ženske so imele v pozimskem času vsaj nekaj dela, katero se jim je tudi dobro izplačalo, kajti ni bilo treba šteti novcev za tako imenovani • muauliu*, temuč ostali so doma na razpolaganje za druge potrebnejše stvari.
Dalo bi se našteti Še veliko enakih primerljajev, kateri bi nam pokazali še v večej meri uzroke propadanja občega blagostanja, a naj zadostujejo navedeni, iz katerih si lahko vsakdo sam predstavi Še na-daljne uzroke, kateri močno uplivajo na vedno večje pešanje občnega blagostanja.
Prepričan sem, da se bode temu od nekaterih strani oporekalo, ter rekalo: e, kaj to, to so le malenkosti, katere ne pospešujejo, niti ne ovirajo napredka občnemu blagostanju. Kmetov blagostan ob-staje edino v tem, ako mu polje, trta, drevje obilno rode, in da ima v hlevu lepo živino, tako se navadno sliši govoriti. Da, nikdo ne more temu oporekati, ali oporeka se lahko temu, kar je edino uzrok, da ni tako. In uzrok smo povedali uže zgoraj, kateri v družbinskem živenji kakor lesni Črv malo po malo, a vedno dalje in dalje gloje — toliko časa, da pri-gloje do konca in ubogi kmet naposled niti toliko ne zmore več, da bi si živino prav gleštal, polje gnojil, trte obdelalaval itd. in nekega dne se zgodi, da ga na njegovem gospodarstvu zmanjka. To je tedaj velik uzrok splošnemu propadanju narodnega gospodarstva in blagostanja, kajti ljudstvo malega ne zna ceniti, in nastopek temu je, da potem velikega nema.
Na primer: Ti hočeš, da bi ti polje obilo rodilo, vsaj toliko, da bi ti ne trebalo živeža za drag denar kupovati — ali poglej, priporoča se ti: skrbi za najdražji biser pri gospodarstvu — za gnoj, brez katerega si še srednje letine niti misliti ni. Kaj pa ti temu nasproti storiš? — To malo, kar imaš, puščaš v nemar, tako da naposled nemaš skoraj kaj na njivo peljati, ali k večemu suho listje. S živino ravnaš isto tako; krmiš jo ter postiljaš le za največjo silo, potem pa praviš: e, ko bi imel jaz tako živino, tako polje, take travnike, kakeršne ima moj sosed, ali jaz sem ubog, ne morem do tega priti. Dragi moj, tako govorjenje je prazno in tebi pogubno. Ozri se okrog in le nekoliko preudari svetovne in živenske okoliščine in
vreme, a vendar tudi korist prinese: zrak pekoči razhladl in očisti, zemljo namoči ter jo bolj oro-doviti. Taka je bila velikanska francoska prekucija ali revolucija h koncu prejšnjega stoletja.
Marsikaj gnjilobnega in kužnega se je bilo prisadilo državnemu telpsu francoske dežele, in krv je v narodu skipela in po silnih naporih in krvavih bitkah se je polagoma zopet utešila. Kraljevi dvor, plemenitaši iu grofovje in velika duhovska in deželska gosposka so preveč odirali ubo-zega kmeta. Moralo se je na vsak način kaj pre-meniti. Pa še veliko več, nego tlačenje kmetovalcev in obrtnikov, provzročil i je francosko revolucijo silna drznost nekih brezbožnih pisateljev, ki so svoja prenapeta načela o svobodi, enakosti in bra-tovstvu vsen ljudi po brezštevilnih spisih širili mej narod, in ga hujskali k uporu proti zakonitemu kralju in proti cerkvi.
L. 1789 se ustanovi v Verzalju (pri Parizu) tako zvana narodna skupščina, ki odpravi pred-pravice plemenitašev, in kralja prisili, da se jim uda. Ko so to zvedele sosedne vlade, hotele so kralju pomagati, in to je dalo povod krvavim vojnam mej Francozi in sosednimi deželami, katere vojne so se unele koj po smrti nesrečnega francoskega kralja Ludovika XVI., kateremu so bili puntarji v Parizu na novega leta dan 1793 na giljotini glavo odsekli. Narodna skupščina ie v 21. dan septembra 1792 razglasila republiko francosko.
Uže pred je napovedala vojno Avstriji in Pru-siji. Z raznim vspehom se bojujeti obe stranki na pobrežji reke Rene, dokler se ne prikaže nenavadno bistroumni in pogumni vojskovodja francoski, Napoleon Ronaparte. Še le 24. leten je uže general, njegovo čete so ga obožavale, in povsod jih je znal tako navdušiti, da so zmagovale. Na južnem bojišči se je najprej odlikoval, v Piemontu
K D I N O S T.
▼s» znamenja bodo ti pričala, da Bog ni uboštva niti tebi, niti komu druzemu prostovojno odmenil, feŠ, ti moraš ostati ubog, temuč li sam si svojega uboštva kriv, ker nisi hotel poslušati koristnih naukov, ter po pridnem in praktičnem delu ne zboljšati svojih slabih razmer.	•
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	četrtek je sprejel cesar delegacije ter je s živo zadovoljnostjo poudarjal, tla so zunanje dižavneraz-rneie vseskozi vesele, rekel je: vspešno pojenje naših prijateljskih razmer do vseh evropskih dizav m vzdrževanje in zagotovljenje miru ste najbistvenejši nalogi moje vlade. V egiptovskem prašanji vse vlade delajo složno in je pričakovati, da se ugodno reši. Omenil je nadalje preureube vojske in pristavil, da se redne potrebščine zarad te<:a ne pomnože. Za javno varnost v Bosni, Hrcegovjni in Dalmaciji je treba tam doli nekoliko časa Se nekaj več vojakov; pomirjenje sicer še ni dokončano, alt dela se na to po administrativnej poli, da se to zgodi. Cesar se nadeja, da delegacije predloge vestno preudarijo in da bodo vlado s patrijotičnim delovanjem podpirale. — Delegacijam za Bosno in Hrceuovino predloženi račun za leto 1&S3 kaže 7,217.819 gld. troškov, in 7,039.8u9gld. donodkov, tako znaša prebitek 178.010gld.
V	delegacijah je bil 25. t. m. dr. Smolka soglasno za načelniua izvoljen. V zahvali je izrekel, da upa od modrosti delegatov, da se bodo ozirali na interese čutljivo obremenjenih davkoplačevalcev, da pa tudi državi ne odreko, kar je potrebno za ohranitev in okrep državne moči. To bode ugajalo blagodušnim namenom cesarja, o katerem vsak dan vidimo, kako mu je blagostanje njegovih ljudstev na srcu.
Skupni proračun za lelo 1^8J kaže te le potrebščine: ministerstvo za zunanje zadeve 4.246.900 gld., vojaštvo: redni troški 102,800.921 gld., izvenredni ttoški.• 8/574.621 gld., skupni finančni proračun 1,962.661 gl., računstvo 125.605 gld., skupni troski 117,910.768 gld. Ce se odbijo dohodki z 3,248.780 gld, in carinski prebitek z 14,6/0.225 gld., ostane 99,991.763 gld. potrebščine. — Izvenreiine potrebščine za Bosno in Hrcegovino znašajo 8.988.000 gld.
Z Dunaja se poroča, da cesar pokliče v gosposko zbornico dvanajst novih udov, mej temi tudi prelate.
V	Dolenje-avstrijskem deželnem zboru je prof. Suess nasvetoval, naj se podeli občinska pravica vsem tistim, ki deset let v občini stanujejo, davke plačujejo i neomadeževano žive, a zbor je ta predlog zavrgel 1 Taki so liberalci/
bleskim sodnijam je pravosodnje ministerstvo zankazalo. da morajo sprejemati vloge v češkem in poljskem jeziku in tudi zapisnike v teh jezikih spi-sovati; deželni načelnik pa je rekel v deželnem zboru, da bo na to delal, da bodo politične gosposke ustrezale jezikovim potrebam v občenji z ljudstvom.
V	hrvatskem deželnem zboru se je 24. t. m. sprejel vladni predlog glede inartikulacije krajinske postave z 39 glasovi proti 19; vsled tega se je pričela specijalna debata o tem predmetu.
Vnanje dežele.
Srbskemu kralju je najprej srečo voSil naš cesar, da ga je Bog obvaroval smrtnega orožja, za njim drugi vladarji. — Ko bo stanovanje napastnice preiskali, našli so list, na kateri je ona zapisala te le hesede: Moram umoriti njega, ki je smrtno sorlbo zoper mojega junaka Jefrema podpisal. Na morišči hočtm umreti 1 Pozor! Ne zgrešil — Govori se tudi o nekej zaroti; urednika časnika »Borba« in vdovo polkovnika Kuičanina in več drugih so zaprli.
O poskušenem umoru srbskega kralja časniki mnogo pišejo. Vdova lika Markovič, ki je hotela kralja ustreliti, i 'ojena je na Ogerskem ter je v rodu z sedanjo kraljevo srbsko rodovino po ženskem pokoljenji. Kar je bil nje moj obsojen in ustreljen, živela je mirno in tiho otožna v samoti. Srbska država jej je bila dolžna znamenito vsoto, ali brez vspeha je plačilo
na Laškem je združeni vojni avstrijsko in piemon-teško potolkel, kralja sardinskega Viktor Emanuela prisilil, da je odstopil Franciji Nico in Savojo, vzel je potem Avstrijcem Milan, pozneje Man t ovo in 3. febr. 1797 (lere naprej skoz Friulsko, Gorico, Koroško na Štajersko. Kamor so prišli Francozi, vse je pred njimi bežalo, ljudje so skrivali robo po kacih pečinah (na Krasu), blago so izganjali v gozd.
A prihrumel je francoski hudournik valje v Trst v 23. dan marcija 1797. General Dugua se polasti mesta in napove vojni davek tri milijone frankov, ukaže izročit in v mestno hišo prinest vse orožje, moški vsi naj nosijo na klobuku •kokardo« kot znamenje francoskih republikancev, sploh naj le brez strahu opavljajo svoje posle in nič žalega se jim ne zgodi. — Mej tem pa je Napoleon z Avstrijo sklenol najprej primirje v Ljubnu (LeobenJ na Štajerskem in stalni mir se pogodi in podpiše, ko se Napoleon s,e svojimi četami umakne na Laško, v grajščini «Campoformio» (blizo Vidma) v 17. dan oktobra 1797. Ko se je na Talijansko vračal, prišel je Napoleon 29. dne aprila v Trst, kder se je ustavil le 24 ur.
Tržačane je pohvalil za njih vedenje, ter ko so mu poklonili lepega konja belca v dar, odpustil jim je od naložene vojne globe (3 miJjone frankov) gtirstotisoč frankov. V notranjej mestnej upravi se ni nič kaj posebnega premenilo v onih dveh mesecih, ko so Francozi prvikrat zasedli Trst od 33. marcija do 24. maja 1797.
iDalje prihodnjič.)
zahtevala od prejšnje in sedanje vlade. Ona ima okoli 35 let, jako je izobražena in bila je nekdaj prava krasotica. Grenko je časi tožila britko svojo usodo, ali hudobnega naklepa ni nobeden od nje pričakoval. Ko je bil nje mož onsojen. prosila je brez vspeha kneza, naj ga pomilosti. V svojem obupu je takrat brzojavila svojemu soprugu. ali jo puste k njemu. Ali vojna sodba je urno delala. V malo urah je dobila uboga žena uredski brutalni odgovor: Napisanecpočiva pod zemljo-, poslanica se ne more izročiti!
Ruski senat je sklenol velik del konfisciranih posestev v zahodnjih okrajinah vlastnikom ali njih dedičem nazaj dati. — Ruska vlada je prepovedala, konje v Avstrijo i v Nemčijo prodajati, ter ukazala, naj se vsi konji popišejo.
Iz Moskve je pobegnol blagajnik sirotišnice Po-lapov ter izneveril nad deset milijonov rubljev v vrednostnih papirjih.
V Odesi so zarad revolucijskega rovarstva 75 osob zaprli. V stanovanji nečega študenta so našli tajno tiskarnico in mnogo nihilitičnih proklamacij.
Turška vlada se je obrnola na rusko, naj se jej dovoli, da prvi ob'ok vojne odškodnine namesti 1. ja-nuvarja 18K3 plati še le 1. marcija. Buska vlada pa je odgovorila, da tega ne more dovoliti.
Sodniki, ki v Monteau godijo zarotnike, ne morejo sodbe izvršiti, ker dobivajo pisma, da bodo umorjeni, ako obsodijo zaprte ude ime bande, katera je po vsem Francoskem razširjena. — V Lionu so našli skrivno dinaviitno fabriko, katere vlastniki so ubežali. Vse to kaže na iiurne, grozne čase.
Francoska vlada je dobila v roke dokaze, da se je osnovalo neko mejnarodno društvo, katerega namen je pokonČavanje vlastnine. Sedež tega društva je t Genfu na Švicarskem. Vlada je dobila v roke mnogo pisem francoskih udov tega društva.
Angleški parlament se je 24. t. m. zopet odprl. Obe zbornici, ker ste angleškega ljudstva glas, navdušeno pozdravite Gladstona, ki je z svojo srečno politiko in vojno srečo v Egiptu visoko povzdignol slavo angleškega naroda.
Na Angleškem je nevihta 24. t. m. grozno Škodo napravila. Pri Dorchestru je porušila železniški most, na Temsi se je potopilo 30 čolnov, več ladij se razbilo in povodenj je poplavila in pokončala mnogo polja.
Irska liga je napravila zadnje dni po vseh mestih tabore, na katerih je razvijala svoj program, ki ima te le točke: sklicanje starega irskega parlamenta, popolnoma predrugačba agrarnih zadev, razširjenje občinskih in parlamentaričnih pravic, samouprava i nazadnje pospeševanje gospodarskih in obrtniških interesov.
Arabijev zagovornik je dobil v roke vsa pisma, katera sta si pisala Arabi in turški sultan. Ta pisma silno kompromitirajo turške oblastnike in sultana samega, zato sultan zahteva, da se preiskava zoper Arabija potlači.
Čuje se, da egiptovsko ministerstvo priporoča na-mestnemu kralju, naj se tožba zoper Arabi palo potlači, ker se boji tacih razjasnil, katera bi sramoto delala kralju, glavni vodji vstaje pa naj se iz dežele izženč.
Krivi prorok je v Sudanu zopet pretepel egiptovsko vojsko, on stoji pred mestom Kartum, ter se ga hoče polastiti.
Francoski in kitajski vojaki so zasedli državo Anam in bati se je razpora mej francosko in kitajsko vlado.
Dopisi.
las tržaške okolico 23. oktobra.
(Vreme, repatica.) Neprenehoma padajoči dež dela tudi nam preglavico. Da se le nebo za malo časa razvedri, uže nam pi ipodi silni jut: črne goste oblake iu zopet žučne liti dež. Zemlja je preobilo napita in premočena. Potem takem če se razvedri in burja začne pihati, pričakovati je hudega mraza. — Nekaj časa je uže, kar se opazuje rano zjutraj na nebu velika repatica. Lepo je videti jo zjutraj pri jasnem nebu. Posebno krasen je veliki rep. Ali prosto praznoverno ljudstvo se tega močno straši. Posebno se boje zarad nenavadno velikega svitlega repa. Eni trdijo, da bo silna vojna, drugi, da bo huda bolezen in lakota. Naše ubogo ljudstvo še vedno veruje take prazno-vernostl. Veruje se še na copernice in mnoge druge prazne vraže. Posebno ženske so prve v teh rečeh. Dobro bi bilo, da bi pametni ljudje naše ljudstvo o takih praznovemostih podučili. Ni-li Bogu mogoče poslati vojno, lakote in bolezni brez repatice?
1% Gorico 26. oktobra.
(Podpore v korist po toči poškodovanim občinam na Goriškem.) Deželni zbor goriški je v zadnjej sesiji dovolil 3l>00 gld., da se razdele mej občine po toči poškodovane ter obrnejo za javna dela, pri katerih bi si ubogo ljudstvo zaslužilo potrebnega živeža. Deželni odbor je ta denar tako razdelil:
Cestni odbor za ajdovski okraj dobi KOO gld., da s tem zneskom in onimi 1000 gld., ki so se mu po-sebe dovolili, predela skladovno cesto mej Kasovljem in Rifenbergom; občina sv. Križi 200 gld., da popravi svoje občinske poti proti Dobravljem in malim Žabljem; občina Skrilje 200 gld., da popravi občinsko cesto od sv. Tomaža preko Skril j, 200 gld., da zravni in popravi cesto, katera veže Vrtovin z državno cesto pri Potočah; občina Vitovin 200 gld., da uravna obč. cesto, katera^ drži od Gorenje vasi preko vasi pri cerkvi do drž avne ceste pri Čebuli n; občina Šmarje ^50 gld.. da napravi mostiče na svojih občinskih potih; Sempas 200 gld. za popravljanje občinske poti pri mostu, ki se ima sezidati z deželno podporo 5U0 gld., občina Hočlnj 50 gld. za popravo občinskega vodotoka; občini Kanal in Ajba 1000 gld. za uravnavo občinske poti od državne ceste pri Gorenjej vasi do Marija Celja. Za vsa ta dela naj se rabijo ubogi, za-
služka potrebni delnici iz tistih vasi, katere so po toči najhuje trpele.
Te dni je umrl na Dunaji deželni poslanec goriški Leopold grof Strassoldo v inoškej dobi 52 let. Kajnki je zapustil vdovo, rojeno grofico Bubna, in 3 majhne otroke. V deželnem zboru je bil zastopnik ital. ve-licega posestva. O njem ni drnzega posebnega poročati, neeo da je vedno vstajal in ohsedal z italijansko večino. V zadnjej sesiji se ni deležil zborovanja; samo takrat je prišel menda na mieljaj iz Trsta, ko je Šlo za glasovanje zoper razširjenje volilne pravice na tiste obdačence, koji plačujejo 5 gld. davka.
,_T .	Lokmc« 21. oktobra.
(Novi mostovi, naSa cesta in prihodnje volitve.) Hvala Bogu, dočakali smo toliko zaželenih novih mostov čez potok »Lokavšek*. da je nam Lokavčanom i drugim občinatjem toliko trpenja odvzetega, da tega Še ceniti ne moremo; mostovi so končani, le še en kos nove ceste od 100 met. dolgosti treba narediti, potem bomo vozili po treh novih mostovih. Kar se tiče dela mostov, moramo vsi reči, da jih je g. J. Hočevar, zidarski mojster s Ceste, prav dobro naredil, ali kar se tiče Škarp ob cesti, več njih v oči bode, ker so iz premajhnih kamenov, ali po domače rečeno, iz »Škul« narejeni, drugo krivdo je naredel g. M. B., ki je načrt napravil tem mostovom, in to posebno pri velikem mostu, ker je izdelal preveč na kratkem rajdo, jaz ne vem, ali je mislil, da se bode samo gospoda v kočijah vozila čez omenjeni most, moral bi bil vsaj vedeti, da so se uže iz c. k. gozda vozile dolge grede po 6 sežnjev, zdaj se bo po tem mostu prav teško kaj tako dolzega vozilo. Tretjo krivdo je naredilo naše slavno županstvo na dan dražbe, ko je delo oddalo podvzetniku J. V. iz Otlice in sicer ono mu je dalo obrok, da delo konča do novega leta, dosti boljše bi bilo naredilo, da je dalo obrok do konca meseca oktobra, ker zdaj bi moralo biti skoraj vse delo končano, tako pa ima podvzetnik še 100 metrov ceste izdelati, in da je delo zdaj končano, koliko trpenja bi se bilo odvzelo našim voznikom in ubogej živali, in to posebno letos, ko je bil zmirom dež, da je v potoku voda strašno brod razorala, da se mora, ako hočejo uboai vozniki kaj čez peljati, vpreči 4 do 6 volov, za težo, katero bi dva lahko prepeljala. Ako bode tako vreme še dalje, kakor je nilo do zdaj, bojimo s°, da Še za novo leto ne bomb imeli omenjenih 100 metrov ceste narejene, ker naS podvzetnik nema nobene sile pred novim letom delo končati. Lepe ceste in pota so čast županu iu vsej občini, a mi imamo zdaj slabše, nego smo jih imeli pred 4 ali 5 leti, ko smo imeli tako lepe, da je bila naša občina v zgled drugim občinam. Da smo imeli red tolikimi leti lepe ceste i pota z enolikimi troški, o zdaj slabe, ta hvala gre g. F. H., ker v tistem času je iiil on v starešinstvu za cestnega komisarja, in prav hvaležni bi bili g. F. H., ako bi zopet hotel prevzeti ta posel.
Mlnola so uže tri leta meseca marcija, kar smo imeli volitve v občinski zastop, a še danes, ko je vendar už^ 6 mesecev minolo nad postavno dobo, nič se ne dela, da bi se razpisale nove volitve, kakor bi se jih sedanji občinski očetje bali.	T.
iz LJubljano 26. oktobra.
Netaktni napad »Soče« na gosp. Nabrgoja in naročeno poslano iz Ljubljane, je vse tukajšnje previdne in pametne narodnjake indigniral; kajti, dasi se v tein ali onem morebiti ne slagaino, to moramo priznati g. Nabergoju in prirejevateljem svetoivanske siav-nosti, da jih je vodila vedno, tedaj tudi v.omenjenej slavnosti, misel, da bolo z svojim postopanjem koristili narodu in domovini, in da so koristili, tega še celo menda kratkovidni g. napadnik ne bozanikaval. — In sedaj prihajajo rekriminacije, ki morajo našo narodno stvar pred svetom, kateri ima vendar odprte oči, le smešiti in to sicer iz osobne mržnje. Da ste napili pri banketu nekemu gospodu, gotovo bi ne imel zadosti, polivale za slavnostni odbor!
Žalostno, res žalostno, da so razmere pri nas tak malenkostne in da imajo žurnalisliko, katera bi imela slogo in jedinstveno mišljenje gojiti, semtertja v rokah možje, katerim je osobno slavohlepje zatemnilo vid.
Tukaj ne moremo verjeti, da so »Sokoli* podpisali ono poslano; skoval ga je najbrže kak slab, siten človek, ki je potem par podpisov v lovil, na to pa ga je napeljalo najbrže uredništvo »Soče« samo. Česti nikakor ne dela ni prvemu, ni zadnjemu in Vi bi bili najboljše kaznovali oba, da ste ad verbum priobčili ono poslano, da občinstvo samo sodi, kam slepa strast dovede človeka.
■Bolgrad, dne 11. oktobra.
Danes ob 11. uri je sem dospel naš ljubljeni kralj. Na savskem bregu je stopil na srbsko zemljo, dočakan po starih navadah od neizmernega ljudstva, visokih dostojni ko v in vojaške parade. Po zvršenem preuledu vojske se je odpeljal v društvu s kraljico in suito v saborno cerkev, kder ga je duiiovstvo z velikim Številom ljudi obojega spola čakalo. Mej cerkvenimi ceremonijami, prav v trenotku, kadar je hotel kralj svetinjo poljubiti, ustreli iz revolverja ena ženska na njega. Ona je bila okoli 6 korakov z desne strani. Prvikrat ga ni zadela, zatoraj je drugikrat ustrelila — sreč.l pa je hotela, da ga ni tudi drugikrat zadela. Zastran tega je nastopila v cerkvi strašanska zmešnjava — kraljica je pala v omedlivico in ceremonije se niso mogle nadaljevati. Kralj pa videč največjo vzburjenost reče: »braćo! živ sami ništa mi nijel« nakar je malo potihnolo — kralj, kraljica sedejo z suito potem na vozove In odpeljejo se v palačo. K malu potem pa se kralj sam v vojaškem odelu, in samo z enim adjutantom na dvorskem vozu z dvora v cerkev na novo odpelje —•„ in tam do izvršenih cerkvenih ceremonij ostane. Še le dolgo potem je bil poslan oddelek garde za čuvanje. Tako se je izvršila ta žalostna drama denaŠujega dne.
Žena, katera je streljala na kralja — je vdova leta 1878 zarad izdaje ustreljenega polkovnika Je-
EDINOST.
frerna Markoviča. Vse misli, da so pri tem gnjusnem delu vmešane pluje roke..Ona ne taji stvari, — in v kratkem bodemo videli kakšne se tajnosti iz tega iz-lego. To je žalostno — da strašno, ali hvala Bogu, srečno je prošlo.
Gospodičina Nigrinova iz Ljubljane se je vrlo obnesla — vse jo hvali — to se ve da — jezik še ne gre — kakor bi trebalo — ah saj se ne more tudi pričakovati za tako malo časa. Mi vsi iz srca čestitamo vrlej Slovenki — prvej na srbskej pozornici — Živela!
Domače in razne vesti«
V spomin 50(l letnice Trsta se naraer-java, kakor smo uže poročali, postaviti velik monument. Pa storilo se je več predlogov, in izdelalo več načrtov; tudi nek g. Marconetti je napravil lep načrt velikega obeliska. Naša misel in naš domoljubni nasvet je: Naj se postavi sredi velikega trga (Piazza grande) veličasten spomenik s statvo našega prelju-bljene^a vladarja Fran Josipa, kajti on je odprl Trstu novo lepio dobo.
meja mestnega. štarešin*tvu bila je včeraj zvečer. G. Nabergoj je interpellral župana zakaj ni magistrat še uvedel novo postavo za varstvo polja. Župan obljubi odgovoriti v prih. seji. Volila sta se potem kuratorij za mestni muzej Bevoltelov, in ku-ratorij za višo trgovsko šolo. — Odobril je potem zbor troške za slavnosti o prihodu cesarja v znesku 17500 gld. — Proti temu odobrenju se je levica nekoliko ustavljala in ni glasovala za svoto, ki presega dovoljeni kredit 1500 gld. Zbor je potem na R. Luzzatov predlog, katerega je podpiral tudi g. Nabergoj dovolil okoliškim županom (capovilla) poprejšnje njih plače, povišal plače čuvarjem mestnih ječ in je začasno odbil prošnjo okra|iiih predstojnikov za povračilo voznih tročkov; dovolil 300 gld. za ceste iu 1818 gld. 89 kr. za pokrije primanjkljaja pri troških za mestno stražo. Konećno je ugodno rešil prošnjo društva »Gircolo accademico haliano« na Dunaji, da namreč magistrat prevzame premoženje društva v slučaju, ako bi bilo razpušćeno, ob enem pa uovolil onemu društvu podpore 200 gld.
Ztt lluancuega vodja v Trstu, kakor se za gotovo pripoveduje, imenovati je dosedanji finančni vodja v Sarajevu, gosp. Christ.
Cio*|>oU Haltiinl, popotni učitelj kmetijstva nam naznanja, da bode govoril 29. t. m. na Občinah v ondotuej šoli po uri pop. Po govoru bode kazal v kleli g. A. Daneu-a razno vinarsko orodje in njega pravilno rabo.
iUuisterstvo za deželno hrambo je razposlalo vsem oućinam razglas, po katerem dobe vdove in sirote {fantiči do 14, deklice do 12 leta) onih vojakov, ki so v zadnjem uporu v Kiivošjah padli, enako podporo iz državne denarnice, kakor družine tistih, ki so padli v boju v Bosni iu Hercegovini.
General Wolseley, zmagalec upornikov v Egiptu, katerega pritiod v Trst smo zadnjič naznanili, bil je tukaj pozdravljen z vso častjo, tudi strelba z mestnega grada ga je napovedala. VV. je mož kakih 50 let, majnue, pa krepke postave. Obiskal je razstavo, popoludue pa se je oupeljal z vlakom na Laško. Na kolodvoru mu je izročila soproga angleškega konzula krasen šopek cvetic iu angleška kolonija popolnem zbrana mu je klicala: »hip, hip, hural« Na istej vojnej ladiji, kakor Wolseley, aošel je v Trst tretji siu angleške kraljice Viktorije, vojvoda Connaught, in ta ostane nekaj Časa v našem mestu.
Levi in Pareuzuni. Nekateri italijanski časniki trdijo, da hočata italijanska ministra Mancini iu Zanardelli takoj odstopiti, ako i>i italijanska vlada izročila avstrijskej bomburdaŠa Levija iu Pareuzauija.
Mrtvega našli so v sreuo zjutiaj v postelji 50 letnega kućijaža Josipa Gulič. Stanoval je v ulici »della Fontana« št. 5.
Državna ustanova letnih 300 gld. za učence živino zdravnišnice na Duuaji je razpisana. Pravico do nje imajo učenci s Primorskega, Kranjskega in Koroškega, ki so z dobrim vspehom dovršili šest gimnazijalnih ali realkinih razreuov. Prošnje za to ustanovo naj se vlože do 1. novembra t. 1. pri mi-nisterslvu za pouk in bogočastje.
Uo*p. HI. Poliču« predsedniku čitalnice v Trstu uošlo je sleueče pismo:
Velešlovani gospodine!
U dan nuj radost ni ji moga života dne 1. listopada o. g. stigla mi je i od braće na plavoj Adriji srdačna čestitka, a to od nsUvjanshe iitaonice«, v Trstu, kojoj ste Vi gospodine vriednim predsjednikom. Nemogući se ja svoj ioj gospoui na toplom prijateljstvu zauva-liti, izražujcin evo ovim koli Vam, gospodine predsjedniče, tuli svoj ostaloj slavenskoj braći, vrednim clanovam čilaomee Vaše najtopljiju livalu moju.
Bog Vas u plemenitoj borbi za pravednu stvar u osamljenom tom kraju osobitom milosti o blagoslovom svojim bodrio i kriepio.
Sa odličnim štovanjem
Strossmaver.
Djakovo, 8. Oktobra 1882.
Bl«kup StrosKinajer se je v lepem pismu zahvalil gosp. Murniku, ki mu je v imenu ljubljanskega zabavnega in literarnega kluba brzojavno Čestital o priliki blagoslovenja cerkve v Djakovem. V tem pismu vzvišeni gospod mej drugim pravi: »Molim Vas — svini Vašim drugovom, vriednim Slovencem, izročite uz uvjeravanje, da mi je osobito drag i osobito štovan bratiinski iiarod slovenski, narod nezaboravnog uioga prijatelja Janeza Uleivveisa, komu jednako kao i momu narodu svaku sreću i blagoslov prosim«. — Tudi g. dr. Zamiku, ki mu je čestital v imenu kluba narodnih deželnih poslancev, poslal je prelepo zahvalnico, iz katere posnemamo to-le: »Dragi Bog Vam platio ljubav Vašu; a naplatio Vam i narodu plemenitomu Vašemu mukotrpuu onu
borbu, koju kroz viekove za očuvanje svoje narodnosti i svojega jezika toli junački \odite. Sreću i budućnost srdačne dvoje brače, Slovenca i Hnata, usporio i ujedinio!« Zahvalil se je tudi predsednikoma Ijublj. »Sokola« in »Matica« s prelepimi besedami iz koprskega okraja se nam piše: V dan
8.	okt. je imel oobor »slov. učit. društva za koprski okraj« sejo s tem le dnevnim redom: 1. določitev kraja in dneva društvenega zborovanja v novembru t. 1., 2. sestava dnevnega reda za to zborovanje, 3. nasveti. Določi se zborovanje v Dolini, na četertek
9.	novembra ob 10. uri zjutraj s tem le sporedom: 1. predsednikov pozdiav; 2. prečita se zapisnik zadnjega zborovanja; 3. jezikovni poduk r narodnej foli, razpravlja g. M. Anžlovar; 4. o okrajnih šolskih svetih, govori g. A. Veitover; 5. razgovor o matici, razieu-nici in zamudniku; 6. nasveti. Ob priliki te odbo-love seje smo privatno marsikatero pametno rekli, o čemer bom poročal enkrat kasneje.
SlužIla Miplenta za Zgodovino, geografijo in slovenščino s slovenskim učnim jezikom razpisana je od 1. novembra t. 1. za folsko leto 1882/83 na e. kr. izobraževali&či za učiteljice v Gorici. Plača po zakonu določena. Prošnje na vodstvo imenovanega zavoda.
Vabilo. Odbor Slovenskega bralnega-podpor-nega društva v Gotici uljudno vabi čestite društve-nike k tem le veselicam iu predavanjem: 1. V nedeljo 29. oktobra (pri lepem vremenu) * Izlet* v Miren. Gospodje društveniki se zberejo ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih, od koder se odrine na vozovih v Miren. Gg. društveniki, ki se žele vdeležiti izleta, naj se oglase do 10. ure zjutraj istega dne v društvenin prostorih, da bode odbor vedel, koliko voz najeti. Pri izletu bodo peli Mirnski, Šempeten,ki in Goriški pevci. Iz Mirna nazaj v Gorico se vrnejo vozovi ob 7. uri zvečer. 2. V nedeljo 12. novembra ob 4. uri popoludne veselica v društvenih prostorih s petjem in tombolo. 3. V nedeljo 20. novembra ob 7. uri zvečer predavanje; govoiil bode gospod predsednik, prof. Povše. 4. V nedeljo 10. decembra ob 7. uri zvečer bo predaval č. g. dr. Gregorčič, podpredsednik. 5. V nedeljo 17. decembra ob 7. uri zvečer veselica s petjem, tombolo in govorom. Govoril bo gospod Ernest Klavžar, društveni tajnik. Opomina se, da za posamezne zabave in predavanja se ne bodo razpošiljala posebna vabila. Gospodje društveniki, kateri so pevci, ali imajo sposobnost za to in se žele aeležiti pevskih vaj, naj se blagovoljno oglase pri ouboru, da bo mogel preskrbeti, česar treba za podućevanje.	Odbor.
Občinske volitve v Pagu so bile 24. t. m. Narodnih volilcev je bilo 43, a poverjeniki so jih nezakonito odvrgli 18! Nasprotniki so imeli le 28 zakonitih glasov, tem pa so dodali 5 nezakonitih in tako se je zgodilo, da so narodnjaki imeli 25, bnja-montovci pa 33 glasov. Zoper to krivično volitev se je vložil protest.
Splitski italijanaši na vse kriplje delajo, da bi se ovrgle splitske občinske volitve. Ker pri vladi niso nič dosegli, obrnoli so se na državno sodišče.
ljubljanski mestni zastop je v včeraj-šnjej seji na predlog dr. Zamika izvolil biskupa Stros-majerja za častnega meščana ter sklenol, slovenski jezik kakor uradni jezik, od 1. januarja 1883 počenši uvesti v vse mestne uradni je; dr. Schaffer je proti temu sklepu protestiral. Vsi Slovenci pa Strossma-jerjevo volitev in uveden je slovenskega jezika v mestne urade z veseljem pozdravljamo.
dostiina in kavarna v «narodnej čitalnici* v Ljubljani, s steklenim salonom, gostilničnim vrtom, kegliščem ni slanovabščein se daje od sv. Jurija 1883 naprej v najem. Za to podjetje oglasiti se je do konca decembra 1882pri odboru narodne čitalnice Ljubljanske.
Slovenske Matice odbor je v seji 21. t. m. sklenol izdati te le knjige: a) Letopis, b) Spomenik, c) Književna zgodovina štajerskih Slovencev, a) Lov če \ i zapiski. Sprejela sta se rokopisa »Logika«, spisal dr. Križan, in Slovensko-italijanska slovnica, spisal J.vKrižman. Nasvetovalo se je tudi, naj odsek s prof. Sukljejem napravi osnovo za »Spomenik o zvezi Kranjske z vladarsko habsburško rodbino«, in po časnikih priobči v ta namen vabilo do pisateljev. V »Letopis« se sprejme životopis slavnega pisatelja dr. Fr. Miklošiča z sliko in za njegovo 701etnico napravi posebni odtiski.
Ciosp. Ivan Jenko* pokojnega Simona Jenka biat, izdal je svoje pesmi. Knjiga ima £06 strani in sta jo prav lično natisnola Klein in Kovač v Ljubljani. Dobiva se v Ljubljani v Bambergovej bukvami in v Gorici pri Wokolatu. Gena 1 gld.
Obešen je bil zadnji četrtek v Korneuburgu pekovski pomočnik Ignacij Binder, ki je kmeta Win-klerja na stokeravskej cesti umoril in oiopal. Ko so mu smrtno sodbo naznanili, začel je strašno ireti, pokadil pet kuba-cigar ter se vedel jako nesramno, a ko je zagledal vešala, upadel mu je pogum in začel se je tako po babje vesti, da je labeij rekel, da še nikoli ni imel pod roko tacega babeža, če tudi uže let obeša.
Ni veselja brez pelina- Necega uradnika soproga na Dunaj i je objokovala svojega dveletnega sina — edino dete — kakor mrtvega. Uže več tednov ga je vila božjast, in uže nad eno uro ni bilo več čutiti živenja v njem. Dekla je tekla po zdravnika in ko je ta prišel, tolažil je najprej jokajočo mater, potem pa se obrnol k otroku. Preiskal ga je zelo pozorno, odprl mu potem trdo zaprte ustne in ulil mu neke tekočino v usta; minolo je nekoliko minut, ko se približa zdravnik v kotu ihtečej materi s poročilom, da dete živi, ter da ne bo umrlo, ampak v malo dneh zopet zdravo. Dete je imelo, kakor se to pri božjasti večkrat prigodi, občni krč ter je ležalo kakor mrtvo. Ko je mati to začula, zakliknola je, skočila k detetu
in opazivšo, da dete res živi, prevzelo je veselje tako, da se je na tla zgrudila, pri tem pa tako nesrečno padla, da si je nogo zlomila i na glavi hudo pobihi.
Prepir zarad samomorilca. Mej kostfmsko in klostergrabsko občino se je unel razpor. Nek lo seje namieč obesil na plot, ki deia mejo mej obema občinama, obe občini pa se branite pokopati samomo-lilčevo truplo. Zastopniki klostergrabske občine pravijo, da ima dolžnost kostenska občina pokopati truplo, ker ja plot na njenej zemlji; zastopniki kostenske občine pa trde, da imajo to dolžnost Klostergrabci, ker truplo ne visi na notranjej, ampak na zunanjej strani plota, tedaj nad klostergrabsko vlastnino. Ba-dovedni smo, kako se konča ta imenitna pravda.
Razpokljive cigare. V Segeđinu je kupil inženir Miiller v nekej tobakarnici cigar, ter je eno zasmodil i ko je parkrat potegnol, razpočila seje ter mu obraz popolnoma razmesarila. Cigara je bila napolnjena z nitroglicerinom. — Se tega je bilo treba!
Bogatstvo Rothschildov. Brata barona Rotbschild v Frankfurtu sta nedavno naznanila svoj letni dohodek, daje državna oblast mogla odmeriti dohodninski davek. Baron Villy Bothschild je naznanil, da ima 4,788.000 mark letmn dohodkov; baron Mayer Bothschild pa 4,500.1100 mark. Oni ima tedaj na dan 13.120 mark, na uro 540 mar, na minuto 40 mark, i na sekundo 15 vinarjev dohodka.
Čudna oporoka. O tej pripoveduje »Chambers Journal« to le: Nek brooklinski meščan je zapustil 71 hlač. Po njegovei oporoki so se v prid zaloga za uboge na javnej dražbi tako prodale, da noben kupec enih hlač ni smel za druge nič ponuditi. Za ta čudni pogoj se niso zelo menili, ali necega dne je eden izmej kupcev hlače dobro preiskal, ter našel pod robom nekjij všitega. Od pa ral je tedaj rob i našel majhno mošnjico, v njej pa 10 bankovcev po 100 dolarjev. To je on ra7glasil in vest se je naglo razširila. Preiskalo je hlače vsled tega vseh druzih 70 kupcev in vsak je bil za 1C00 dolarjev bogatejši.
Poštne hranilnice. Priprave za ustanovitev poštnih hranilnic so dospele do tega. da se s početkom prihodnjega leta lehko ustanove in te dotične naredbe, ukazi In poduki k malu razglase. Poštnih hranilnic svet bo imel devet udov, načelnika bo imenoval cesar, štiri ude bo imenovalo trgovinsko ministerstvo iz stanu obrtnikov in trgovcev, tri druge izmej aktivnih državnih uradnikov, katerim se pridruži vodja poštnih hranilnic. V poduku glede občevanja občinstva s poštnimi hranilnicami se navedo razne hranilnice, razjasne se raba branilničuih mark, kako se bo denar na obresti nalagal, kako se bo godila kontrola, izplačevale vložbe itd.
Kako se spozna umetno vino. Naravno vino, če ga naliješ v steklenico do polovice, in steklenico pokriješ samo s kosom papirja, skali se v 4—7 dneh; umetno vino pa v enakem slučaju ostane tisto. Ta poskušnja ne stane troškov.
lllllllllItlUlMIlllUIIHIIUUIM
Varčnost.
Nova zaloga Izdelanih oblek za može, fantiče in mala dekleta slavnoznane tovarne
• Leopold Tedesko & Comp. m
11	iz Dunaja	g
0 Prosnitz-a in Pressburg-a, j.
fl v Trstu, Corso It. 709/2 na voglu velike go-^ stilne »Aquila nera« pri	*
; Aleksandru Entler-o '
™ ponuja bogato zbirko elegantnih oblačil, jako S? trdno delanih iz dobrega, garantiranoga blaga,' bodisi izbornega, bodisi navadnega, na debelo, ali pa na drobno po stalnih fabriških
cenah.	1
Poslu do*
Podpisani naznanja svojim prijateljem in znancem, da se je tožba sinov ranjcega Kureta v Bie-manjih v zadevi prigodbe na dan sv. Jožefa t. 1. s tem končala, da slavna c. k. deželna sodnija v Trstu in pri obravnavi 13. m. tudi c. k. okr. v Kopru ni najdla niti najmanjšega uzioka, da bi zoper podpisanega sodnijsko postopala.
V Trstu 25. oktobra 1882.
A. B. Angeli.
Poslano.
Vkljub iz Ljubljane naročenej lzja-vi v zadnjej «Soči«, trdim še vedno, da je gola neresnica, kar jo tu list pisal o mojtj napimici pri banketu dne 24. min. mes. S tem je konec odgovorov od moje strani. Proseh 24. oktobra 1882.
J. Kaborgoj.

rjava.
Podpisani deležniki banketa dne 24. septembra t. 1. in drugi udje »podpornega delalskega delal, društva« pro-testujeruo proti napadom v »Žoei» na vrle rodoljube in osobito na nušega drž. poslanca g. Nabergoja in javimo, da nI res, kar trdi oni list gledž napitnlce g. babergoja pri omenjenem banketu.
Tržuški Slovenci so v obče kolikor mogoče dobro in z veseljem sprejeli došle goste, a ni60 pričakovali, da bode nekdo iz mej njih stanu to pisati, kar či:umo v zadnjej štev. »Soče«, nd tudi ne verujemo, da je sploh mogel kak Ljubljančun podpisati ono izjavo v zadnjej »Soči» dokler ne vidimo podpisov.
V Trstv, 24. oktobra 1882.
Gjuro Vučković, V. M. Živio, Ivvan. Gulin, A. Klun, J.Požar, Nik. Krapež, Fran Žitko, A. Žitko, Gregorič
Ivan, Iv, Bezek, Josip Seleš, A. Šorli, Umek A., rTmdk Iviiti, Iv. Ipavee, Ant. Marič, Ante Pogorele, Ant. Muhu, Josip LašČak. St. Prelc, F Potočnik, Ivan Z len, Franjo
Srebotnjak, Alojzij Semič, Štefan Hrovat, J. DraSček, Fr. NadališČek, Iv. NadliSek, Ivan Mramor, L. Voiopivec, F. Malabotič, F Sakser, F. Cokili, A. gkabar, .Jajeič Ivan, M. Žerjav, Rus Fran. Štefan Hrovat, A. Mulej, Luka Vo-dopivec, Iv. Č-inčiir, §vara J., P. Valič, M. Gregorin, F. Mohorčič, L. Hain, J. 3uštaršič, J. Painič, J. Keržeč, J. Maurich, J. Geidol, J. Kranjo, J. Vojska, A. Stare, F. Ur-bančič, A. Mikol J. Dolinar in še 23"» družili podpisov, katere si more vsakdo ogledati v sobi našega uredništva in katere ne moremo vse prinesti zaradi pomanjkanja prostora.
Na Sočino »Pojasnilo«*)
tiskano u broju 4». dne 30. Oktobru 18S2.
Gorička »SoČa» bavi se već u tri svojih brojeva o svečanosti »Radničkoga podp. družtva« prigodom blago-slovenja družtv. zastave dne 24 Sept. t. g. Svaki dobro misleči rodoljub očekvao bi. da če se Slovenska novina izraziti ako ne pohvalno, to bar povoljno o epohalnoj, po grad Trst aslareiisnojn svečanosti. Na žalost moju i svijuh domovinu iskreno ljubečih, čitaju se u gore spomenutom Ijstu opisi i «priposlana» koja nikako nemogu služiti na čast slovenskomu narodu, jer u njih je spuštena sa vida obča dobrobit naroda, a ustupljuju mjesta osobnim antipatijam i podlim napadanjem. Da je i bilo kakvih pomanjkanja, te da se i nije moglo na svakoga posebice imati obzira to bi svaki oduševljeni patriot iztaknuo ve-velevažnost čina, a za sebe zadržao, i ne pred tudji sviet iznašao slučajne nedostatke, koji bi se po njegovoj tvrdnji prevoditi imali. - Želiteli što postići, to morate pred svietom biti jedni i složni, a osobna vaša neprijateljstva poravnajte^ medju sobom, inače do vas nikada zriela naroda. Dotični dopisnici u svojoj «finoći» htiedoše da sve po-mraze te su dosljedno dodirnuli se i odbora za priredjenje svečanosti, pa buduć sam ja niže podpisani bio članom istoga, to nemogu na ino nego da zamolim slavno ured-ničtvo ovoga lista, da blagoizvoli primiti sljedeće riedke na uhar istine:
1.	Nije istina, da je kod banketa, g. Ivan Nabergoj bud direktno bud indirektno nazdravio namjestniku što je i on sam već u ovome listu očitovao te nikako nemogu pojmiti, kako se može dvojiti o muževnoj rieči jednoga zastupnika na carevinskom vieću. Slabi su to simptomi, kad se već ni zastupnikom slovenskoga naroda ne vjeruje!
2.	Nije istina, da je g. Viktor Dolenc u svojem pozdravu ostentativno prezreo Ljubljansku deputaciju; g. Dolenc nazvao je u svome govoru dobro došlimi sva družtva, koja su iz bliza i izdaleka došla povećati sjaj svečanosti, a njemu kod banketa nije ni pripadalo, da pozdravi poimence Petra i Pavla, jer je stolom ravnao g. Mate Polič, kojemu je bila dužnost nazdraviti svim na-došlim gostovam Što je on i podpuno izvršio. Vele smješ-nom cini mi se primjetba učijnjena od većine pri svečanosti prisutnih «Ljubljanćan'a» da toga dneva obdržavani banket može se smatrati «navadnim« objedom opaziti moram, da je to bila svečanost «Radnitkoga» družtva, dosliedno, da svaki znade koliko može takvo druŽtvo pružiti. Jeli su mislila ta na francezku odgojena, većinom na svoje troškove u Trst došavša gospoda, da će ih »Radničko« družtvo lukulički pogostiti, te im pružiti sve ugodnosti koji iziskuju ti gcntelmanil Dakle to je bila svrha vašega putovanja u Trst?
3.	Nije istina, da nije bilo drugoga dana vidjeti nijednoga člana odbora. Da nenavadjam drugih, bio je podpisani od rana jutra u izložbi, te bijaše na ruku mnogobrojnim^ gostovom, koje ću u potriebi i imenovati.
4.	Sto se tiče izleta parobrodom u Miramare imam opaziti, da je parobrod od Lloyda bio najmljen za f. 25o. i to sa pogodbom da odbor javi ravnateljstvu do 5. sati posle podne dne 24. Sept. jeli će taj izlet imati mjesta ili ne, inače ima »Radničko družtvo« u svakome slučaju izpla-titi Lloydu ugovorenu svotu. — Buduć je družtvenom odboru najveća briga, da gleda na materialno dobrostanje Tršćanskih radnika, to nije bezuvjetno hotio izdati te svote već je videc, da je vrleme istoga dneva prama večer se sasvim pokvarilo i kišilo, odrekao isti izlet, prištediv time dru-žtvu ne malenu svoticu. Predsjednik družtva oznani dosljedno u večernjem koncertu, da uz onakvo vrieme oe-može biti sutrašnjega izleta u Miramare.
5.	Da se izbjegne svakome ncsporazumlenju, izjaviti mi je, da je kod odlazka pojedinih družtva bilo urjek pri. sutno njekoliko odbornika, koji su se nasrdačnije opraštali od milih gostova, koje takve nazvati smijem.
Konačno još jednu opazku. Težko mije pri srcu kad pomislim, kakve li podpore uživaju od braće svoje Tršćanski Slovenci, kad se ih ovako neplemenito napada. Nemogu na dalje pomisliti kako mogu naobraženi ljudi ona-ltova sta »javno« napisati. Čudnovato, da kod tih finih muževa vlada onaj Ijepi «bon ton« u načinu pisanja! Dje vam je ugladjenost ako i želite štogod nepovoljna izraziti. Način pisanja odaje duhovitoga pisca. Jedan od ovih znade vise negoli 5o drugih, čuje više negoli 5o drugih, nijeli to «drzovitost'i ako se i ja poslužim jednim finim izrazom.
Zrele muževe, vaše piskaranje neće smutiti. Uvjek vičete na Ijevo i desno, kad se što uradi nije Vam pravo, buduć je radio ovaj a ne onaj, nije vam najsvetija stvar kad se sa osobama pravdate. Tko god što uradio po narod, plemenit je po mene čovjek a tim više oni, koji se već cieli svoj život bore, da materialno i duševno podignu svoj narod, koji osobne interese zapostavljaju obćemu dobru Za mene bila bi utjeha kad bi Slavenski odnošaji u Trstu cvali, a vami su sada, buduć na bolje okreće, trun u oku. Sudite kako vas je volja!
Sa odličnim poštovanjem
Oj u.r*o Vučković,
Predsjednik »tršćanskoga Sokola«.
U Trstu 24. Oktobra 1882.
Tržno poročilo.
Kava — še vedno zanemarjena. Prodalo se je IGOO vreč Rio po gld. 35 do 56., cene druge kave nespremenjene.
Sladkor — v slabem obrajtu. Sladkor v vrečah prodajal se je po gld. 3074 do 31'/,. cene padajo.
Olje — brez vsake spremembe, kupčija neznatna.
Sadje. — Po sadju je v obče dobro prašanje, vsled česar so cene trdne — PoineranČe, limoni od gld. 4 do 7, fige v sodih gld. 14 do 15'/,. rožiči gli. 0'/, do 9, mandlji gld. 69 do 74, fige v vencih gld. 18
#) To posluno je bilo nam poslano u<» za zadnjo Ste v., a poSakati amo hoteli h temi poslanimi iu prouti gospodo, da so oilože zarad ljubega miru; a ker „8oCau v dane* doSlam lisr.11 napoveduj* novo napadu, nismo mogli ve8 posredovati.	J Uredn.
EDINOST.
do 19, cvebe gld. 17 do 4J0, fine Eleme gld. 24 do 32, Sultanina gld. 29 do 4'».
Riž — malo kupčije, pri vsem tem pa so cene jako trdne. Italijanski riž gld. 16'/, do 23'/., indiški gld. 12'/, do 1274.
Petrolje — malo kupčije, cene bolj mlahove. Denes stane petrolje gld. 9'/,.
^ DomaČi pridelki. Fižola cene so zopet nekoliko nize postale, ker ni posebnega izvo/.a. Rudeči velja denes gld. 107, do 11. bohinec gld. 12 do 12'/4, koks gld. 11, mandolon gld. 137,. mešani gld. 9 do 97,. Maslo v jako dobrem obrajtu. Hrvatsko gld. 90 do 91, štajersko gld. 92 do94. Gena jako trda, ker manjka blaga.
Žito. — Pšenica gld. 10.20 do 10.60. koruza gld. 87,. Cene trdne vkljub neznatnej kupčiji.
Les. — Srednja kupčija, cene uže več časa stalne.
Seno — gld. 1.70 do i.90. Gena trdna.
Borano poročilo.
Še vedno prevladuje na borsi mlahovost, kurzi po malem padajo. Tudi valute in devize mlahove.
Dimnjaka bor sa
dne 27. oktobra.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76	gld.	65	kr-
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	»	35	»
Zlata renta..........95	»	50	»
570 avst. renta........92	»	10	•
Delnice narodne banke..... 835	»	—	»
Kreditne delnice........ 307	•	70	>
London 10 lir sterlin......119	»	15	»
Napoleon...........9	»	46	»
G. kr. cekini.........5	»	65	»
100 državnih mark.......58	»	40	»
Dve srečki rudečega križa
se dobite za vplačilo SO aoldov na teden ali 2 gol' dinarjev na mesec pri .lonipu Zoldanu, verifi-cijski urad in menjavnica. via d' Orologio Trst. 6-5 IT slavni dobitek SOO.OOO gld.
Naznanilo.
Hlda v Logu pri Ricmanjah v najboljšem stanu, z nekaterimi lepimi sobami in lepim pohištvom z vinogradom in sadovnjakom se proda ali da v najem.
Na to se opozarjajo posebno podjetniki in inženirji o priliki traciranja Železnice Herpelje-Trst. — Več pove v Logu, ali pa v Trstu, piazza della Legna, lastnik
A. 13. Angeli.
3—1	droguist.
Gostilna „zur STADT WIEN"
via S. Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe protsore po nizkej ceni. 21—21
ROĆNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za lconserve iz sadja. Sesalke in oevi iz železa,
Plinovi motori
OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
v
Železne cevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni stroji.
SCHNABL «& G.
v Trstu via Carintia 17. 23—19 The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo (E3T eden. goldinar
dobi se
Originalni
Singer - jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo mo dajo za pol lot, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.	(13-11)
Odlikovano s sreberno medaljo na tržaškej razstavi.
Najnovejši patent-hlačniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni!
na Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi.
Prosi se, dobro paziti na izdelavo.
12-12
Dunaj !
Dunaj Z
Cujte, glejte, strmite!
OskrbniHtvo falirane v.llk« anglo-brltl£k« Ikbrlke srebrnih Itdelkoo
prodaje »se izdelki; zelo pod fabriSko ceno. Kdor poHlJe, ali se naroČi pv povzetji, 7 gld. 30, dobi prav krasno namiznino ir. najlinejKega anglo-brl-USk.ua srebra (ki je poprej veljala 35 gld.) Vsak naročnik dobi pismeno pooBtvo, da namiznina ostane 10 let bula.
« naroi/nih noiev, z izvr-tno jekleno ostrino, 6 pravih nngl. br. srebrnih vilic Iz enepa kosa,
0	masivnih angl. br. srebrnih umni/.i ih Klic,
1	teiko angl. br. srebrno veliko ilico za juho,
0	izvrstnih angl. br. srebrnih podno*nikov, fi angleSkih desertnih plosCltor,
1	izvrstna popernica in cukrovnica,
6 najlepših cizeliranih prezentir ploMkov, fi lepih masivnih kupic za jajca,	.
0 najlepHih angl. br. srebrnih f lic za jajca,
0	krasnih najflnejib ploSCkov za cuker,
1	Cajnlca n^Jfliieje vrste,
3 krasna salonska s eSuika,
-oniosov. V dokaz, da moje naznanilo.
99- ni aloparJja m
zaveznjom se javno, Ce blago ni po volji, vzoti ga nazaj bres ugovora.
Kdor bo9e tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa iz« meCek, naj se, dokler Je kaj zalrge, zaupljivo obrne name.
J. H. Rabinowicz Dunaj,
glavna raloca anglo-brit. fabrike srebrnih Izdelkov II. ScMffamligan* 20 a.
Prah »a CIBCenj® zgoraj omeDjenega blaga so dobiva v veClili Sklatlah pri inoni. — gkatlja velja 16 kr.	(0—I)
Vozni red zeleznice za Trst.
0d I. junija 1882 naprej. Odvoz i 2 Trsta.
0.40 zjutraj (fcrior.'afc) (I., II , III. do Ljubljane od tam naprej I., II. nzred) na Dnnuj, zveza z Reko, Puljem, Bruckom. Zagrebom, Beljakom, Celovcem, Bolzanom.	^	1 '
6^7'j!ltrajI('',"0,''afcl (L* I!I ) v Nftl>ro*ino, Videm, Benetke, Milan, Rim 0.05 zjutraj (omnibut-vlalt) v NabreKino, Videm. Benetke. 10.05 zjutraj (poUrni vlak) (I., II., HI.) na Dunaj, zvozas PeSto, Bruckom.
Zaerebom, Karlovem, Sisknm. G.05 popolndne (omnibut-vlak) (I., 11., III.) v Nabrc*ino, Videm Bonetke.
Milan. Rim.	'
6.— popoludne (poPfni viah) na Dunaj, zveza z Reko, PeSto, Bruckom
Holjftkom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom, Celovcem. Bolzinom 8.— zveCer (fctirir»*< vlak) (I., II., III.j n i Dunaj, zvez v s PeSto. Kanlto, Bruckom.
8.15 zveCer (»ifKnti vlat) fi., II., III.) v Ljnhljino, Polo. Bruck, Beljak, Alo. 9.— zveCer (omn<6u»-tfak) v NabreHino, Videm, Bonetke, Milan.
Dolaz v Trst.
0,— zjutraj (mfBon ufak) (II., IU.) iz Ljubljane, Beljaka, Celovca, Pole 7.30 zjutraj (omnifciu-urak) iz Milana. Benetk. 8.tO (knrtrtki v?ak) (L. II. III.j iz Pcftte, Dunaja. 10.38 (poStni vlak) (1., II., III.) iz Dnnaja, Reke. Siska, Zagreba, PcKte. 11.26 (omnihut-r/ak) Iz Rima, Milana Ce/. NabreKino.
0.21 zveCer fpofUni ufak) (I., II., lil.) iz D"rnja, Hrvatskega, Ogrskega. 7.45 zveCer (amnihti« vlak) iz Kormlna Cez Nabrefino. 0.15 zveCer (hrtov/ak) iz Itilije Cez Nabrnjiino.
0.51 zvcCor (fcrsorfak) (I.. H., III.) iz Dnnaja, Ljubljane iveza z Reko 12.15 v noCi (omnibiit-t/ak) iz Italije Coz Nabreltino.
Tinctura Chinae & Rhei comp vulgo
Marija mm\ zeloflećne kapljice,
katere napravlja
Gabriel F*iccoli
lekar -pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta.
To zdravilo na-
...... .^rrr/srrvT-------.pravljeno iz naj bolj-
• ;.>?•/>• m* 4 iših zelišč, katerih JmnoRa rastejo voko-^ lici znane romarske m ^''^mm^SL »;,,erkve Matere Božje M^MHPE.'. I na Bresti na Gore-sk£, ¥irn—mir l '•• •:■ rnjskem, ima čudovito moč v sebi,
Onipnjano zdra-vilo služi v pomoč, nko kdo nima dobre-pa želodca, ako ima slabo sapo, ako pa napenja, ako se mu peha in pa vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdipati. ako boli koga plava (če to ne izvira iz želodca), proti zpagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr.
Franoova esenca, ki jo izdeluje O. Pioeoli, lekar «pri anpejju« v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih nisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
Antirrheumon, pripravil Čt. l»lecoli, lekar «pri angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo nroti^ prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 4(1 kr.
Najboljie In najvplivnejše pravo norveško pohumeljevo jetrno olje proti mramorid, rhahitlsi, plučnicl, kašlju itd., v steklenicah i\ G0 kr., 10 steklcnic 5 gld., z železnim jodlrjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnlh in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah a 1 pld., 10 steklenic 8 pl. Vsa naročile gredo v lekarno Piccoll «pri Angelu«, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih iti homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih posebnosti, rudninških vod, dišav. (-4—5)
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorniurednik: JOSIP MILANlC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. H U AL A. v Trstu.