Leto XXIII., št. 4S (Jpravmicvo i LtnMniUL hKOU)m atica 5. Telefoo k. 51-22. $1-23. 91-24 ioaetatai oddelek i LJnbljana, Pncduflcn iB- ca 5 — Telefoo fe. 51-23. 91-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pri pofcno-čekovnem zavodo h. 17.749, a ostale kraje Italiie Serrizio Con«. Con Post. No tl-3118 IZKIJUCNO ZASTOPSTVO xa oglase te Kr. Italije io inozemstva ima Unione PubbliciM Italiana S- A. MILANO Ljubljana, četrtek ž$. februarja 1<)4VXXI Cena cent. 80 foaadaiJka i iskal« vsak dan Naročala« mata atit(«o lit U^-n a« jaiiiiiiimi vključno t »Pooeddiskim |» »m Lit 96.90. Utedoiltvoi UaMiaaa. Pnccmijeva ulica fce*. 5. tckfos itev. 91-22 91-29. 91-24._ _Rokopui se o« fntijo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet la pob- b lici ti di provenienza italiana ad esteta: Unione Pubbliciti Italiana S A. MILANO Živahno letalsko udejstvo-vanje v Tunisu 13 sovražnih letal sestreljenih — Bombardiranje pristanišč v TripoUsu in Alžiru Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 24. febr. naslednje 1005. vojno poročilo: Na tuniškem bojišču krajevni spopadi med izvidniškimi oddelki in oživljeno delovanje obojestranskega letalstva. Sestreljenih je bilo 11 sovražnih letal; 7 so jih sestrelili nemški lovci v spopadih v zraku, 4 pa obalna obramba. Naša letala so bombardirala pristanišči v Tripolisu in Alžiru ter povzročila v poslednjem velik požar. Ameriška štirimotorna letala so odvrgla včeraj na Mesino mnogo bomb in povzročila 8 mrtvih in 32 ranjenih med prebivalstvom ter znatno škodo na civilnih poslopjih. Naši lovci, ki so se takoj dvignili v zrak. so napadli bombnike in dva treščili v morje. V pokrajini Catanzaro so obstreljevanja B Strojnicami, ki so jih izvršila sovražna lefcila proti vlakom in železniškim postajam, ter nekaj bomb, odvrženih v bližini Curinge (San Pietro a Maida), ostala brez posledic. Pripomba; Torpedna letala, ki so napadla in torpe-dirala sovražne parnike, kakor je bilo omenjeno v poročilu št. 1003. so vodili naslednji piloti: kapitan Mane i ni Urbano iz kraja San Giorgio in Bosco (Padova), poročnik Borrelli E mesto iz Gragnana (Ne-apelj), poročnik Pulzzetti Alfredo iz Ce-zenativa (Forli), maršal Franchini Vinizio iz Badie Polesine (Rovigo), maršal Gri-foni Orlando iz Fabriana (Aneona) in maršal Boi Bruno iz Aoste. Po smrti nekaterih težkih ranjencev in po odstranitvi ruševin so civilne žrtve pri poslednjih letalskih napadih narasle: v Milanu na 187 mrtvih in 505 ranjenih, v Cagliariju in raznih krajih pokrajine na 155 mrtvih in 204 ranjene, v Palermu na 226 mrtvih in 442 ranjenih, v Neaplju na 117 mrtvih in 264 ranjenih, v Gioii Tauru (Reggio Calabria) na 32 mrtvih in 50 ranjenih, v Cittanovi (Reggio Calabria) na 60 mrtvih in 100 ranjenih, v Amantei (Co-senza) na 21 mrtvih in 20 ranjenih in v Trapaniju na 14 ranjenih. Pozdrav društva „Dante" italijanskim borcem Rim, 23. febr. s. V palači Firenze se je se=> stal direktorij društva »Dante«. Predsednik nacionalni svetnik Felice Felicioni se je spomnil slavnih padlih in je poslal topel pozdrav borcem na vseh frontah ter znova potrdil neomajno vero v zmago. Nato je podal poročilo o delovanju društva v preteklem letu in podčrtal da jt kulturno in propagandno udejstvovanje društva znatno naraslo. Tečajev italijanskega jezika in kulture je bilo v tujini 414 z 18.000 obiskovalcev. Nato je poročal o prihodnji pros slavi četrtega dne Italijanov v svetu, ki bo 16. maja m ki bo posvečen spominu umrlega vojvode Aoste ter počastitvi vseh junakov v sedanj1 vr jni. Ameriška proizvodnja pod židovskim vplivom Bernard Baruch vodja vse ameriške vojne proizvodnje Rij,., 23. febr. s. Glede na vest iz Buenos Airesa' da namerava Roosevelt na nasvet Žicov Hopkinsa in Samuela Rosemana postaviti Ž da Bernarda Barucha za šefa vse vojne proizvodnje v Ameriki, je Giovanni Preziosi podal v reviji »La vita italiana« izčrpen profil Bernarda Barucha. ki je resnični predsednik Zedinjenih držav, kakor pravi pisec. Potem, ko je omenil da Baruch vsako jutro zajtrkuje z Rooseveltorn in da je imel diktatorsko oblast med prejšnjo svetovno vojno dodaja, da se v aktih ameriškega židovskega kongresa, ki je bil 24. junija 1943. lahko na stram 13.080 bere naslednja izjava samega Barucha židovski skupščini: »Gotovo je. da sem imel večji vpliv na potek vojne kakoT kdor koli drug; nadzoroval sem vse ameriško bogastvo-« Preziosi piše nadalje, da je že oktobra leta 1930 revija »La vita italiana« objavila seznam ljud , ki naj bi vladali Ameriko po letu 1940. V tem seznamu je bil Baruch imenovan kot pol uradni predsednik Zedinjenih držav Pisec tudi omenja, kar je o Baruchu pisal avto= mobilski kralj Ford: Vsa gospodarska moč se je osredotočila v rokah enega samega meža in sicer Barucha. Samo z eno besedo se lahko izrazi obsežnost oblasti, ki mu je biia podeljena: diktatura. 30.000 milijonov dolarjev je Ameriko stala udeležba v svetovni vojni in o tej bajni vsoti je izključno odločala samo volja Bernarda Barucha. Na tej točki, piše nadalje Ford nastaja vprašanje: Kako je mogoče, da si je prav Žid Baruch prisvojil tako oblast? Kdo mu jo je podelil? Čigavo in kakšno orodje je bil? Niti njegova preteklost niti o njem znana dejstva ne morejo obrazložit: in opravičiti te njegove oblasti. Nerazložljivo je. da je Žid edini lahko pritegnil nase vso vojno oblast v Ameriki s tem, da je zasužnjil vso vlado svoji volji. R^oseveltovo svarilo ameriški javnosti Rim. 23 febr. s. Ob obletnici rojstva Geor-ga \Vashingtona je govoril predsednik Roosevelt o borbah in žrtvah za neodvisnost države. Obilno je navajal borbene izreke ter .menjal, da je Washingtona in ljudi njegovega časa nas vdihovala resnica iz sv. pisma, ki nai bi tudi danes bila za Američane luč, katera naj bi jih vodila iz teme, ki je legla na narode. Predočil je, da so Washingtonovi ameriški sodobniki bili v mnogih prilikah poraženi Predsednik je priznal, da tudi zdaj Američan doživljajo poraze in nesreče. Ugotovil je nato, da so uspehi na ruski fronti mnoge Američane nagnili k mišljenju, da je zmaga zelo blizu. Nekateri verujejo v čudeže. Svojo prd^go je Roosevelt zaključil s svarilom na svoje rojake, naj mislijo. da ni mogoče, da bi se veliko zidovje porušilo ob trušču trompet in človeškem tu» ljenju. Berlin, 23. febr. s. Zadnje Rooseveltove izjave o politično-vojaškem položaju in njegova izpodbuda ameriškemu narodu, da naj bo bolj vzajemen in narodno strnjen, tolmačijo v tu; kajšnjih političnih krogih kot namig na dolo= čene opozicijske struje, ki se zlasti danes upirajo ameriškemu prezidentu. Politični sodelavec nemške poročevalske agencije pripominja, dn so v Berlinu zbudili posebno zanimanje namigi predsednika Roosevelta glede vojaškega položaja, katerega ni treba po izjavi njega samega presojati s prekomernim optimizmom. Lizbona, 23. febr. s. Ameriški mornariški minister Knox je govoril na nekem sestanku častnikarjev in izjavil med drugim: Nevarnost podmornic še vedno obstoja in je zelo resna, čeprav je v zadnjem času manj potopitev zaradi slabega vremena na Atlantiku, ki je zaustavilo ves pomorski promet. Pojemajoče brazilsko navdušenje za vojno Berlin, 23. febr. s. V tukajšnjih političnih krogih so napravile nekaj vtisa izjave severno* Nov plen nemških podmornic 17 ladij s I04.000 tonami potopljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. febr. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Skupine nemških podmornic so na Atlantiku napadle močno zavarovan konvoj. V najtežjih borbah so potopile 17 ladij s 104.000 br. tonami In torpedirale tri nadaljnje parnike. Potopljena angleška korveta 1 Rim, 23. febr. s. Angleška admiraliteta je javila izgubo korvete »Samphire« ameriškega admirala Ingrama, poveljnika mornarice na južnem Atlantiku, O' nevarnosti neim ških podmornic in letal za Brazilijo. Kljub neumnemu besedičenju, ki ga vsebujejo izjave, ie očitno, da je hotel z njimi še nadalje zastra-šiti Brazilijo, da bi od nje dobili še več za vojno. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da je razumljivo, če se morajo severni Amer čani pobluževati kakoT že v preteklosti takih sredstev za nabiranje novih sil za borbo. Brazi« lija, ki je od vojnih prizorišč oddaljena tisoč n llj snoznava, da so prednosti zanjo v zvezi s to vojno vsak dan manjše v primeri s škodo, ki jo mora utrpeti. Potopljenih je bilo že 120 000 ton brazilskega trgovskega brodovia. Ameiika je izjavila, da ne more poslati Braziliji nrvih ladij razen onih. ki so potrebne za vojaške prevoze Izjave admirala Ingrama kažejo kako se je ohladilo nenadoma navdušenje v Braziliji za vojno, pri kateri nikakor ni in-teresirana, kažejo pa tudi imperialistične namere Amerike, ki hoče vedno bolj razširiti svoj akcijski radij tako na gospodarskem kakor na političnem področju. Nov predsednik republike Urugvaj Buenos Aires, 23. febr. s. Izvoljeni predsednik urugvajske republike Juan Jose Amezaga. ki bo prevzel svoje posle 1. marca, je ponudil listnico zunanjega ministrstva bivšemu predsedniku Serrati. Ta je ponudbo spiejel. Milijon lir za monografijo Narodnega zavoda za izmenjavo s tujino Rim, 23. febr. s. Na zborovanju upravnega svtta Narodnega zavoda za izmenjavo s tujino, ki je bilo 17. t. m. ob 25=letnici ustanovi ve zavoda, je bilo sklenjeno razpisati na= tečaj za monografijo o udejstvovanju zavoda. Monografijo je treba predložit5 v enem letu po končani vojni. Upravni svet je sklenil nakazati milijon lir ustanovi Bruna Mussolinija. k; podeljuje podpore m štipendije otrokom nameščencev zavoda, ter 500.000 lir kot izreden prispevek za pokojninski fond osebja v zavodu. Hrvatska trgovinska pogajanja s Švico Zagreb, 22. febr. s. V Bern je odpotovala hrvatska gospodarska delegacija, ki bo zaključila pogajanja za trgovinsko do-godbo med Švico in Hrvatsko. Delegacijo vodi dr. Kabas. generalni direktor industrije in trgovine. Borba Arabcev proti židovstvu Ankara. 22. febr. s. Nacionalistični radio »Arabski narod« je v neki svoji nedavni oddaji zatrdil, da je židovski strup proniknil v vse narode. Ni najmanjšega dvoma, da obvladajo Židje bogastva sveta, katerega se po* služujejo, da bi uničili svet in vse vere. Žid je despot materije in pokvarjen v duhu. Ubil je preroke in skuša sedaj ubiti sleherno misel. Zidje trdijo, da jim pripada oblast nad svetom po zakonu talmuda. Židje so nevarnost, ki preti vsemu svetu in zlasti Arabcem, ki se morajo boriti proti Židom bolj kakor kateri koli drug narod. Zavezniki in njihove vojske ne bodo te borbe preprečili, kajti Arabci hočejo v miru živeti, pa tudi žrtvovati se in umreti, da se rešijo pred nizkotnostjo. Odpsir proti Asiglosasom v Siriji in Libanonu Ankara, 23. febr. s. V Siriji in Libanonu se je nedavno ojačila tako zvana čistka med državo mi uradniki. Ne gre samo za čiščenje, temveč za odslavljanje vseh uradnikov, ki se nočejo podrediti volji anglodegclističnih obla* sti. ki cbdolžujejo državno uradništvo, da čim« dalje bolj zapada v pasivne reforme. Sovjetski porazi v Doneski kotlini Nad looo ujetnikov, mnogo plena — Hude sovjetske Uničenje sovjetskega motoriziranega gardnega zbora izgube tudi pri Orlu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. febr. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob kubanskem mostišču so bili odbiti novi sovražni napadi, deloma pa razbiti na izhodiščnih postojankah. Na fronti ob Miusu so sovjetske čete nadaljevale z združenimi in močnimi pehotnimi in oklopnimi silami svoje poskuse prodora, ne da bi dosegle uspeh. Dalje proti zapadu je bil uničen v večdnevnih ogorčenih bojih za fronto ob Miusu obkoljeni sovjetski 4. motorizirani gardni zbor. Med mrtvimi je tudi poveljujoči general zbora, generalni major Ba-rastišin. Več nego 1000 ujetnikov je bilo zajetih, 44 oklopnih vozil in mnogo doslej še ne preštetega orožja ter mnogo vozil in orodja pa zaplenjenega. Med Doncem in Dnjeprom so čete vojske in oboroženih oddelkov SS nadaljevale napadalne operacije proti sovjetski ob-koljevalni koloni in so obkolile močne sovražne sile. Poskusi izpadov in razbre-nilni sovjetski napadi so se z velikimi izgubami ponesrečili. Na področju zapadno od Harkova in Kurska so se ponesrečili števTni sovražnikovi napadi. Osamljen sovjetski oddelek je bil s štabom neke strelske divizije vred uničen. Obrambna bitka južno in severno od Orla se nadaljuje. Sovjetski napadalni od- ; delki so pri tem utrpeli najhujše izgube. Samo v odseku severno od Orla je med i brezuspešnimi napadi v zadnjih treh dneh obležalo pred našimi postojankami nad 10.000 mrtvecev, včeraj pa 47 uničenih vozil. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik prešel na široki fronti z močno podporo cklopnih sredstev in topništva k novim napadem. V teh bojih, ki še niso zaključeni, je bilo uničenih 37 oklopnih vozil, od tega 32 od ene same motorizirane pehotne divizije. Tudi južno od Ladoškega jezera je sovražnik po močni topniški pripravi, podprt od neštetih bojnih letal, nadaljeval svoje napade. Tudi včeraj je bil zopet z najtežjimi krvavimi izgubami odbit. Oddelki letalstva so v tesnem sodelovanju s četami kopne vojske posegli v napadalne in obrambne operacije. Sovjetska zbirališča vojske in kolone ter oskrbovalni promet v sovražnem zaledju so bili močno prizadeti. Naprave murmanske železnice in mnego železniškega materijala ob Kanda laškem zalivu so bile razbite v strmoglavnih napadih. Nemški lovci so včeraj v neštetih letalskih bitkah ob samo šestih lastnih izgubah sestrelili skupno 99 sovjetskih letal. Protiletalsko topništvo letalskega orožja je sestrelilo nadaljnjih 19 letal. S tuniškega bojišča so poročali včeraj samo o krajevnem bojnem delovanju. Nemški letalski oddelki so v strmoglavnih in nizkih poletih rapršili sovražne oskrbovalne kolone. Palsžaj v glavnih oSsaklh vzhodne Sronte Berlin, 23. febr. Rusko vrhovno povelj- j nišivo je imelo ramt.i. obkoliti nemške čete na vzh dnem robu doneškega področja z obširnim manevrom v podobi klešč s se-verozapada in s področja na jugu Harkova. Čete, ki so jih Rusi uporabljal1" pri tem. nr> s^rno niso dosegle svojih ramenev in ciljev, marveč so bile v izve tnem času odrezane od svo^.e glavnine obkoljene in delno uniče-e. Kakor poroč- nemšk- vojno poročilo, se ponesrečeni poskus vsaj nekoliko časa n' mogel ponov ti. Nove vremenske koliščine, ki so pred nekaj d~evi naotopile na južnem delu vzhodne fronte, onemogočajo obnovo akcij velikega obega na prostoru, kjer je prišlo do s vražnega poraza. Vsekakor je res, da so Rusi v novem razdobju borbe obrnili smer svoje ofenzive proti severu, ter 90 z znatnimi četam' izvršili napade severno cd Harkova, iapad-no od Kur ka, južnovzhodno od Orla in na področju Ladoškega jezera. Zaradi sedanjih okoFščin in zandi sedanje faze obrambne bitke je nastopil cdmor v katerem so v Berli"u podali začasen obračun druge z:mske bitke. »D. a. D.« beleži mnenja in vtise vojaških krogov in pripominja, da je boi med ruskimi četami in vojskami Osi tra"jal na mnogh krajih samo v zadnjih mesecih. Le 9redrj* del fren-te med Rževcm, Orlom in Moskvo je bil popolnoma miren in tam skoro ni bilo nikakršnih bojev. Na vseh drugih točkah pa je bila bojna delavnost zratna. pri čemer so se neprestano menjala žarišča spopada. Danes bi bil poležaj približno naslednji: Severni odsek obsega približno fronto obkoljenega Petrcgrada. frcr.to ob Nevi do Ladoškega jezera in področje Volhova južnovzhodno od Ilmenskega jezera. Od 13. januarja dalje si Rusi prizadevajo prodreti nemške črte z namerom, da bi oprostili Petrograd ter se polastile železniškega in cestnega omrežja na tem podr- čju. Zato sc svoio fronto pomaknili na črto Petrcgrad — Ilmensko jezero. Glede ca dosežene cilje je treba smatrati to rkcijo za ponesrečeno. Rusom je uspelo zasesti samo ozek pas na severnem bregu Ladoškega jezera, toda ta zasedba je zelo f.kromna, kajti zasedeno področje je brez uporabnih cest za eskrbo Petr ograda. Srednji odsek sega od Ilmenskega jezera proti jugovzhodu preko Velik h Luk, ki so najbolj zapadna točka frente do Rževa. Tukaj so se posamezni rusk' napadi razbili ob nemških obrambnih postojankah. Sovražnik je dosegel le krajevne uspehe manjše važnosti, plačal pa jih je s hudimi izgubami. V južnem odseku je b'l pritisk ruskih čet največji in ta ; dsek obsega črto od Orla do Kavkaza. Z^rad* sovražnega pritiska se je obrambna fronta pomaknila proti zapadu in poteka danes od Orla preko področja pri Kursku do cbale Azovskega mona; pri tem gre zapadno od Harkova in seka doneško področje. Njen najjužnejši vogelni kamen, ki ni zvezan z glavno fronto, je mostišče na Kuba~u. ki obsega važne posto-anke pred Kavkazom ter ne brani samo Kerča in Krima pred napadi z vzhoda, marveč predstavlja tudi dragoceno oporišče za bod če ofenzivne operacije. V južnem odseku so sovjetske čete s hudim izgubami ljudi in vojnih potrebščin dosegle precejšnje osvojitve ozemlja. V nekaterih kraj'h sc, kakor znar.o, celo prekosile izhodne postojanke zadnjega velikega nemškega napada. Kljub temu pa niso mogle doseči strateških ciljev, ki so si jih zastavile, namreč prodora obrambne fronte v doneški kctlini. Nemško vrhovno po-vel jn štvo je žrtvovalo nekaj ozemlja, da je prštedilo čete, potrebne za vzdrževanje sedanje fronte. Treba je pripomniti, da je sedaj konec vremenskih prilik, ki so bile ugodne sovjetsko vojsko. Bliža se ura, ko bodo pogoji za spopad zopet na obeh straneh enaki. in takrat se bo pokazala premoč čet n poveljništva Osi. (II Piccolo.) svojo aktivnost preko mej Ljubljanske Delovanje GILLa Otvoritev tečaja za telesno vzgojo. — Tiskovni urad Zveze borbenih fašijev poroča: V nedeljo 21. t. m. ob 10. dopcldne je bil v telovadnici Zveznega poveljstva GILLa otvorjen tečaj telesne vzgoje za ljubljanske učitelje. Kot zastopnik Zveznega tajnika se je otvoritve udeležil Zvezni podtajnik Capurso, nadalje so bil navzoči Šolski komisar kom. Depoli, voditelji GILL-a in Šolski voditelji. Zvezni podtajnik je obrazložil namen tečaja 'n je priporočil šolskim upraviteljem ln učiteljem, naj propagirajo kor stnost in pomen telesne vzgoje, da bodo učenci z veseljem, zanimanjem in navdušenjem hodili k telovadbi, šole in zavodi, ki 9e bodo v tem pogledu še posebej izkazali, bodo s svojim zgledom še bolj podžgale udeležence. Nato se je pohvalno izrazi o zadovoljivih rezultatih, doseženih lansko leto, zahvalil pa se je tudi za zanimanje, ki so ga vsi udeleženci pokazali. Nato je bila poskušnja, ki je pokazala vaje telovadnih tekem v tekočem šolskem letu. Ob koncu vaje je Zvezni podtajnik odrediil pozdrav Duceju. pokrajine. V splošnem se je izvoz pro'zvo-dov pokrajine v poslovni dobi zadovolj vo razvijal predvsem v stroki papirja, karto-ranžih in galanterijskih izdelkov ter tor-barstva, kovinskih predmetov in pohištva ter pletenin. Zavod za pospeševanje strokovne izobrazbe za obrtništvo, ki obstoja pri Pokrajinskem svetu korporacij, je priredil v preteklem letu tečaj za mizarsko risanje, ki še traja. Specijalni tečaji so se poleg tega vr-šili še za grafične stroke in elektroinsta-laterje. Za tekoče leto je predviden obširnejši program 15 strokovnih tečajev za obrtništvo ter so bili v to svrho stavljeni potrebni zneski za kritje stroškov v proračun. Na novo je bila osnovana pri svetu posebna komisija za reševanje pritežb proti neupravičeno visokim najemninam v novih zgradbah, ki bo v kratkem sklicana k zasedanju. Za strokovno izobrazbo naraščajo skrbi Pokraj nski svet na eni strani z denarnimi prispevki in učili za vzdrževanje strokovnih in nadaljevalnih šol, ki obstojajo v pokrajini, kakor tudi za vzdrževanje nadaljevalnih 'tečajev za trgovske in obrtne vajence v onih kraj;h, kjer se ne morejo vršiti redne šole. Poleg tega pa ima Pokrajinski svet korporacij tudi dvoje lastnih učilišč m sicer Dvorazrednj trgovsko šolo ter abituri-jentski tečaj. Na dvorazredni trgovsk; šoli je vpisano v I. letniku 16 učencev, v H. letn ku isto tako 16. V abiturijentski tečaj je v tekočem letu vpisanih od početka šolskega leta 117 rednih slušateljev in 3 izredni dočfm se jih je 11 vpisalo naknadno. V tečaju poučuje 18 strokovnih učnih moči, ki predavajo skupno 35 učnih ur tedensko. Omenjeni zavedi uživajo po svoji organizaciji in učnem uspehu dober sloves. Posebno abiturijentski tečaj nudi v prilikah, ko je moralo mnogo oseb opustiti nadaljnje študije ali izpremeniti poklice, dobrodošlo priliko za izpopolnitev znanja o gospodarstvu. Zavodi se vzdržujejo z lastnimi dohodki in ne obremenjujejo proračuna Pokrajinskega sveta korporacij. Za tekoče leto je bil sestavljen proračun v višini 3,375.372 lir stroškov in isto toliko dohodkov, ki so potrebni, da se stvori Pokraj:nskemu svetu korporacij primerna podlaga za uspešno udejstvovanje na širokem delokrogu neve pristojnosti. Pri tem se je posebno jemalo ozira na mnogobrojne potrebe akcij za obnovo gospodarstva ter za pospeševanje stic kovne izobrazbe obrtniškega, poljedelskega ter industrijskega naraščaja. Za obsežno in koristno poslovanje sveta gre posebna zasluga podpredsedniku ki v svojem vztrajnem in Deumornem delovanju pozorno motri gospodarsko življenje pokrajine ter poslovanje uradov, ki se pod preudarnim in hvalevrednim vodstvom podrav-natelja in oddelkevih starešin kar najbolje trudijo, da se poverjena jim dela točno, redno in hiti o izvršijo. Temu kratkemu prikazu poslovanja sveta v prvi dobi svojega delovanja je treba, da sledi vsaj v glavnih obrisih še očrtan je gospodarskega položaja pokrajine. Poročevalec je nato podal kratko sliko o gospodarskem položaju Pokrajine, ki se tiče dela korporacijskega sveta in je zaključil takole: Ne morem zaključiti tega kratkega pregleda o poslovanju Sveta v prvi dobi njegove nove ureditve, ne da bi izrazil v imenu Sveta vdano zšdivalo Ekscelenci Visokemu komisarju za veliko in stalno podporo, s katero je olajšal našo. ce baš vedno lahko nalogo. Naše delo bo moglo postati bolj intenzivno in učinkovito v novi dobi, ki pričenja danes z nep: srednim sodelovanjem predstavnikov produktivnih kategorij, ki so vse zastopane v krogu Sveta. Prevzemamo nase obvezo, da se bomo pri našem bodočem delovanju ravnali z vnemo in disciplino po navodilih našega odličnega poglavarja pokrajine. Okrnjevanje pravic egfptskega parlamenta Ankara, 23. febr. s. Egiptska vlada je sklenila zavrniti odslej vse interpelacije glede ustavnih vprašanj in pravic parlamente, ki so de-tnagoškega značaja. Ta sklep je nastal zaradi interpelacije opozicije glede zlorabe oblasti s strani vlade in glede aretacij poslancev. Opozicija je zlasti v senatu, kjer je močna, živo reagirala in obdolžila vlado, da si prilašča diktatorsko oblast. Ponesrečeno prekooceansko potniško letalo Lizbona, 23. febr. s. Snoči je nastala na letalu »Clipper«, ki je prispel z New Yorka, ko je pristajal na Tagu, silovita eksplozija. Od 27 potnikov in 13 mož posadke se je rešilo samo 16 oseb, ki so bile vse hudo ranjene. Našli so štiri trupla, pogrešajo pa še 20 oseb. ki so najbrže utonile. „ . , . .. Lizbona, 23. febr. s. Umrl je nadaljnji ranjeni potnik ob eksploziji na letalu Clipper. Letalo je prišlo iz New Yorka tn na njem je nastala eksplozija, ko je pristajalo na Tagu. Ameriško poslaništvo noče objaviti imen 40 oseb, ki so se nahoajale v letalu in med katerimi je. kakor se zdi, tuli veleposlanik v Indiji Phllipps. Gospodarstvo Cenik za zelenjavo In sadje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov cenik za zelenjavo in sadje št. 3, ki velja od četrtka 25. t. m. naprej in določa naslednje maksimalne cene (vse za kg; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene, v kolikor so spremenjene): Česen 9.30 lire na debelo — 10.60 lire na drobno; karfijola 3.10 — 3.60; čebula 2.60 — 3.05 (1.90 — 2.40). kopre (finoki) 3.40 — 3.90 (2.95 — 3 45); solata glavnata 415 _ 4.95; radič 6.70 — 7.50: špnai« 4.60 — 5.40; zelena 4.60 — 5.60; pomaranče Ia 6.70 — 7.70 (6.20 — 7.20); limone Ia, 15 cm obsega. 3.45 — 4.50. za kos 0.55; mandarine 4.55 — 5.20; jabolka Ia (n pr. zlata parmena) 5.90 — 6.80 (5.30 — 6.20); hruške Ia 6.25 — 7.25 (5.60 — 6.60). Gornji cenik vel j i le za uvoženo blago, brez tare. Za domačo zelenjavo in sadje v Ijubljani pa veljajo v trgovini na drobno najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. Za blago prve vrste velja pri zelenjavi in sa-^ju t.logo, ki je zdravo in sposobno za prevoz in so izločeni pridelki, ki so izobličeni. poškodovani, nagnit' ali nezadostno sočnati. Zelenjava v prodaji mora biti br^z listov in neužitnih dflov. Ta cenik mora biti izobešen na dobro vidnem mestu. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne oene ter moraio tudi kupcu, na zahtevo izdati tak račun. Okrajna načelstva lahko določijo ee nižje cene od goraj navedenih, vsako zvišanje pa mora prej odobriti Visiki komisariat. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo cene iz zadnjega prejšnjega cenika. kjer je bilo dotično blago navedeno, razen če je bila s po?ebno odločbo določena drugačna cena. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8. z dne 26. januarja 1942-XX z zaporom do 2 mesecev ali v denarju do 5000 lir. Prevzemanje blaga na postajali Drenov grič in Vrhnika Direkcija drž. železnic v Ljubljani obvešča, da se odpravljajo od dne 1. marca t. 1. dalje na postajališču Drenov grič, potniki, prtljaga in ekspresna roba.. Brzo-vozne in sporovozne komadne pošiljke postajališče od navedenega dne dalje ne bo več prevzemalo in oddajalo. Postaja Vrhnika pa bo posredovala pri predaji in oddaji vagonskih pošiljk, ki se bodo lahko še nadalje predajale in oldajale na nezasedenem tovorišču. Vse potrebne informacije dobe udeležene stranke v uradnih urah pri šefih postaj. Omejitve penrabe e!efcti*iš* nega toka ukinjene Pozimi ob naihuišem mrazu je morala biti zaradi zamrzovanja rek pornhn električnega toka v Ljubljani omejena ter j* Visoki komisarijat zato odredil prepoved obratovanja z elektromotorji in z drugimi električnimi aparati med 16. in 19. Ker je sedaj dobava električne energij«* iz hidrocentral zanesljivejša in je večerna, obtežba mestne električne centrale zaradi daljšega dneva postala nižja, jo bo centrala mestne elektrarne z elektrarno v Tacnu lahko sama krila, če prav bi odpadla dobava energije od drugod. Zato je Visoki komisarijat omejitev porabe električnega toka ukinil ter preklical prepoved obratovanja z elektromotorji in drugimi električnimi aparati. Navzlic dovoljenju, da odjemalci električnega toka sni e jo brez omejitev obratovati z elektromotorji in drugimi električnimi aparati, vendar opozarjamo stranke na čim največje varčevanje z električno energijo. Razdeljevanje krmil za krave mlelcarlce Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da se bodo dne 24., 25. in 26. t nv od 8. do 12. in od 15. do 18. delile pri Uradu za razdeljevanje mleka v Maistrovi ul. št. 10, nakaznice za riževe otrobe producentom kravjega mleka tostran kontrolne črte, ki oddajajo mleko po nalogu Prevoda. Krmila se bodo razdeljevala na podlagi količine mleka, ki ga vsak proizvajalec oddaja. Pcgczdftev sb cestah lis železnicah posekanih gozdnih parcel Ljubljansko mestno poglavarstvo opozarja prizadete posestnike, naj v lastnem interesu takoj začno pogozdovanje ob cestah in železnicah posekanih gozdnih pasov. Sadike bo oddajala pokrajinska drevesnica, a manj premožni gospodarji bodo na predlog mestnega poglavarstva dobili sadike brezplačno. Zato naj posestniki s posredovanjem gozdn'h čuvajev al! pa kar neposredno mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ul. 7, soba št. 35 naznanijo, koliko sadik potrebujejo za pogozditev gozdnih jas in posek. Gospodarske vesti = Lanski svetovni pridelek svile. Prejšnja leta je lyonsko združenje trgovcev s svilo izdajalo vsako leto obsežno statistiko svetovne proizvodnje svile. Ker lyonska organizacija sedaj te statistike ne izdaja več. je mianska ustanova »Ente Serico« na podlagi dosegljivih podatkov sestav;la pregled proizvodnje za leto 1942. V tem letu je znašala svetovna proizvodnja svilenih kokorcv okrog 343 milijonov kg. Prišteti je še 41 milijonov kg odpadkov. V primeri s prejšnjem letom je pro-zvodnja nazadovala ža 51 milijonov kg, v primeri z letom 1940 pa za 65 milijonov kg. Vse to nazadovanje odpade v glavnem ra Japonsko, Toi je še pred izbruhom vojne z Zedinjeniml državami prisilno zmanjšala proizvodnjo, tako da je b!la lanska pro zvodnja za 37S manjša nego pred dvema letoma. Tudi proizvodnja na Kitajskem je nazadovala. Proizvodnja v Italiji je znašala 25 milijonov kilogramov in se je držala na višini prejšnjega leta. Ostale države zavzemajo v svetovni proizvodnji malo pomembno vlogo, zato povečanje pro;zvodnje v RumunlJS Madžarski, Turčiji in Braziliji ni moglo vplivati na celotno svetovno proizvodnjo. Posebei navaja stat!stika proizvodnjo Sovjetske Rusije, ki se da le približno oceniti in znaša okrog 23 milijonov kilogramom. Pohod skozi ledeno zimsko noč S seje Pokrajinskega korporacijskega sveta Pogled na zborovalce prve plenarne se Je Pokrajinskega korporacijskega sveta Varujmo sadno drevje pred pozebo Sadno drevje pozebe navadno v zgodnji pomladi, ko so dnevi izredno sončni in topli, noči pa mrzle. V toplih dneh se začno pretakati sokovi, hud nočni mraz pa jih ne samo ustavi, ampak povzroči zmrzal in pozebo. Posebno rado pozebe ono drevje, ki je bilo napačno gnojeno in niso mladike do zime povsem dozorele. Pogostokrat opazimo to napako že od daleč, listje namree v jeseni pravočasne ne odpade, ampak se drži dolgo v zimo, da ga navadno šele prvi sneg posmuka s sočnih mladik. Zato ne gnojimo drevja po juniju ali še kasneje. Kdor gnoji prekasno z gnojnico ali kakšnim dušičnatim gnojilom, ki sili drevje v rast. mora računati s pozebo. Pozebi je posebno podvrženo sadno drevje, ki raste v nizkih in mokrih legah. Drevje, ki raste na prisojnih legah in v suhi zemlji, navadno popolnoma dozori in dobro prezimi. Seveda so tudi nekatere sorte bo:} občutljive za pozebo. Drevje, ki rado pozebe, ima v zemlji navadno preveč dušika in premalo apna, kalija in fosforja. Takemu drevju dajmo apna in ga pognojimo s superfosfatom ali Tomaževo žlindro ter s kalijevo soljo aH s pepelom. Pogostokrat pa ozebejo spomladi debla, posebno na drevju, ki raste na prisojnih legah. Tako drevje moramo zavarovati pred prezgodnjim in premočnim ogrevanjem s tem, da zasenčimo debla z deskami, lubjem ali čim drugim, ki odbija sončne žarke, da se debla preveč ne segrejejo in ne vzbude sokovi, ki ob prvem močnejšem nočnem mrazu zmrznejo in poškodujejo lub, ki pozneje odmrje in začne troh-neti. Zelo pomaga, če v februarju in tudi še v marcu pobelimo z apnom debla in veje. Najboljše in najhitrejše to opravimo, če poškropimo z beležem vse drevo. Bela barva odbija sončne žarke, da se drevo ne segreje in začne kasneje odganjati, ko so noči že toplejše. Kasnejše odganjanje pa ima še druge dobre posledice. Pobeljeno drevje bo tudi kasneje cvetelo, kar je zopet velikega pomena z ozirom na pogoste pomladne mrazove, ki se pri nas pojavijo za časa cvetja. Ozeble mladike porežemo v živo do zdravega lesa. Ozebel lub na deblu in vejah odstranimo in obrežemo do živega, rano dobro zamažemo s cepilno smolo, če te ni pri rokah, z dobro predelano ilovico, vse pa povijemo s staro vrečevino. čim bolj je rana zavarovana pred vremenskimi vnli- vi in vlago, tem prej se bo zacelila in za-rastla. E. Joein: Stara Ljubljana XL Julius Schmidt, rojen v Kdstlnu na Pome ranskem leta 1844, je bil učitelj telovadbe od leta 1875. Po službenih letih je šel leta 1891. v pokoj ter ustanovil pn-vatni ortopedični zavod za male šolske otroke v stari Reherjevi hiši. Viljem Linhart, rojen leta 1840. na nekem gradu na Zg. Avstrijskem, je postal po izvršenem univerz, študiju supleat na ljubljanski gimnaziji, leta 1871. pa profesor na ljubljanskem učiteljišču. Leta 1894. je postal deželni šolski nadzornik v Grazut umrl je leta 1932. v Maria Griin pri Gra-zu. Kot Nemec je ustanovil »Laibaeher Sebulzeitung« ter »Deutscher Kalender ftir Kram«. Profesorji so bili še: vitez Gariboldi, Vodeb, V. Zupančič, Edvard Samhaber. Predika in Kronberger. Gariboldi je učil nemščino in zgodovino; Vodeb naravoslovje in kmetijstvo, V. Zupančič pa nemščino in slovenščino. Prevajalec in častilec Prešerna Samhaber Edvard Samhaber zasluži, da se ga natančneje omeni. Prišel je v Ljubljano še pred letom 1880. kot profesor za nemščino. Kot odličen nemški pesnik se je zelo sanimal za naše lepe kraje. Nikdo prej iz-tr.ed Nemcev ni tako lepo pesniško opisal Gorenjske in ljublajnske okolice. — Pre-vel je Prešerna na nemški jezik; leta 1882. je v Bambergovi tiskarni izšla knjiga pod naslovom »Prešernklange«. Kako je prišlo co tega, popisuje Samhaber tako-le: »Sprehajal sem se na cesti pod Rožnikom, naenkrat slišim iz gozda pesem »Luna sije«. Postojim ter poslušam lepo melodijo ter vprašam nekoga, kdo je to pesem zložil. Odgovorili so mi bolj ironično, da je to pesem slovenskega Schillerja.« Samhaber je bil Nemec in ni razumel slovenščine, naprosil pa je gospodične iz učiteljišča, med temi gdč. Ogrinčevo in Šu-šteršiičevo, da so mu preložile vse pesrm ter tudi znani živctopis in oceno Prešerna, ki je izšla v Dunajskem Zvonu od Frana Levca. Samhaber je postal navdušen Če-Btilec Prešerna ter je želel videti tudi njegov dom na Vrbi. Nekega dne v počitnicah so odšli Samhaber, Leveč in Borghi z vlakom do Lesc, od tu pa peš mimo Brez-nice na Vrbo ter dalje čez Javornik na Bled. Pot je bila dolga. Samhaber kot suh in droben možiček ter profesor Leveč kot krepak mož sta prav dobro hodila, toda profesor Borghi, ki je bil precej rejen gospod ter malo vajen hoje, je omagal in so morali^zaradi njega precej dolgo počivati na nekem travniku. »Prešerenklange« ni nikakor natančen prevod Prešerna, kar tudi Samhaber sam v svojem spisu omenja, temveč je le nekak Prešernov življenjepis, med katerim so vpletene Prešernove pesmi. Podobno Je Samhaber prevedel tudi nemškega pesnika Waltherja von der Vogehveide. Na učiteljišču so bili tudi profesorji: Predika za slovenski jezik in Kronberger za risanje in lepopisje. Vadniški učitelji in učiteljice K učiteljišču je bila prideljena vadnica (ljudska šola). Na deški vadnici so bili: Ivanetič, Tomšič. Epih, Zima in Gerkman. Martin Ivanetič, rojen v Metliki 1.1797., je služboval najprej v Postumii, potem na ljubljanski normalki ter zadnji dve leti 1871 in 1872 na novo ustanovljeni vadnici. Slovel je kot eden najboljših učiteljev sta-lega kova. Bil je strog in je imel vedno v rokah pripravljen »štaberl«, kljub temu pa je bil priljubljen pri učencih in tudi pri drugih ljudeh. Umrl je leta 1881. Ivan Tomšič, rojen na Vinici, je bil mladinski pisatelj in urednik »Vrtca«. Na dekliški vadnici so bile že pred 70. leti učiteljice: Frohlieh, Heinricher, Schulz in Supantschhitsch. Frohlichova je bila sestra ljubljanskega hišpiega posestnika Frohlicha. Posestvo je bilo zelo obširno, segalo je med Dunajsko cesto, sedanjo Puharjevo ulico ter Gledališko ulico. V Fiohlichovi hiši v Puhar-jevi ulici je bila obče znana Pogačnikova žganjarna, ki je bila pred 70 in 60 leti ]- av dobro obiskana. Pogačnik je bil oče znanega operne??- nrva Poc?č"ik-Navala. Frčihlichovo posestvo je še pred prvo svetovno vojno kupil I. Tomaž.č, bivši uslužbenec pri tvrdki Hartman na Gosposvet- KULTURNI PREGLED Prešeren nam je dal s pesmijo »Nova pisari ja« vzoren primer satiričnega obračuna s tedanjimi razmerami v slovenskem slovstvu. Pesem je v tem žanru klas;čna ne samo zato, ker je klasična vsa Prešernova poezija, marveč tudi zategadelj, ker pričuje o pesnikovem tankem čutu za mero, o njegovem duhovitem humorju in očitnem prizadevanju, da bi bil v svojem obsojanju danih razmer pravičen in neoseben. To so bile vsekdar odlike dobrega satirika. Ce se e zrem o po svetovni satirični poeziji in pro_ zi, vidimo, da so vsi veliki satiriki delali to', kar karikaturisti: v svojem pregnanem gledanju so skušali poudariti nekatere smešne poteze, niso pa hoteli žaliti. Morda so samo avtorji epigramov šli nekoliko dalje v grajanju ali smešenju osebnih lastnosti in slabosti, toda večji in širši duhovi, katerih dela so se edina ohranila, se le redkokdaj izneverijo zdravemu čutu dostojnosti. Pesnik je človek, ki ljubi in sovraži, zaničuje in povzdiguje, toda v resno poezijo prehajajo njegova čustva in njegove strast; prečiščene; njegova ljubezen in sovraštvo se iz zgolj osebnega in konkretnega dvigneta k nečemu tipičnemu, postaneta to, kar lahko občutijo in razumejo tudi drugi ljudje. Tako izvršuje njegova pesem ne le umetn;ško, marveč v danih primerih tudi etično funkcijo. Satire, ki so b;le samo osebno maščevanje užaljenega pesnika m ki z izrazom njegove togote niso prinašale nič nadosebnega, tudi za druge ljudi pomembnega, take satire so zgub:le svoj pomen že v tistem trenutku, ko so izšle Zakaj ljudi ne zanima pesnikovo najbolj povprečno čustvo, marveč jih mika samo to, kaj ume napraviti iz takega, denimo, banalnega čustva in kakšen višji snvsel in nadosebni učinek dobiva njegova togota, pa naj je objektivno upravičena ali ne. ski cesti; po smrti Hartmana je postal Tomažič kot dedič lastnik njegove tvrdke. Po smrti Tomažiča je bil dolgo let upravitelj posestva njegov prijatelj dr. Milju-tin Zamik, magistratni direktor v Ljubljani. Tomažičevi dediči so se po dolgih pravdah zedinili. posestvo prodali ter si Izkupiček razdelili. Učiteljica Heinricher je bila hči sodnika, pozneje dvornega svetnika pri višjem sodišču v Gradcu. Sestra učiteljice Heinricher je bila omože&a z dr. Gottfriedom Mysom, bibliotekarjem licealne knjižnice. Heinricherjeva je bila zelo nervozna in kratkovidna; ker je bila premožna, je šla predčasno v pokoj. Učiteljica Sehulz je imela dve sestri, ki sta skupaj z njo stanovali zadnja leta v Nadporočnik nemške vojske Heiland poroča v rajhovskih listih: Zimska noč. Korakamo naprej. Roke potiskamo do komolcev v globoke žepe sukenj in teptamo globoki sneg. Tu m tam zdrknemo v kakšno luknjo' in takrat izustimo kletvico. Od naših kapuc vise bele ledene brade, tembolj smešne, ker se začenjajo že pri nosu. Leden veter žvižga od vzhoda in povzroča, da zmrzu-je sapa sproti, ko jo izdihnemo. Nad nami se boči črno nebo in na njem se lesketajo tu in tam drobne zvezdice. Sneg škriplje pod čevlji vojakov in pod kolesi voz in topov. Vodja stotnije nateza vid, da bi razločil s šopi slame označene kole, ki kažejo zasneženo pot. Se včeraj smo sedeli v toplih kočah, pisali smo pisma ter smo pošiljali misli v domovino. Napravili smo red v siromašnem gnezdu, kjer smo se pomudili. Ženske in starci so morali napraviti prostor za naš bataljon. Priskrbeli smo si čista ležišča, okrasili smo stene z zelenjem, v veliki družinski peči pa smo kuhali toplo juho. Posrečilo se nam je celo, da smo se de« loma iznebili skrbi. Alarm pri 35° pod ničlo V sredino našega mirnega, skoraj praznične* ga razpoloženja je udaril klic po alarmu. M-.il-če smo se pobrali, se napotili proti vzhodu, kjer so nam kazali smer topovski izstrelki. Grmelo je s strašno silo, kakor da se hoče zrušiti obok nočnega neba. Kratek odmor smo napravili šele v neki naselbini, kjer smo se stiskali vsi v prenapolnjen no zakajeno izbo*. Tam smo se ogreli s požirki vroče kave. katero nam je skuhala našo poljska kuhinja. Kruh, ki je zmrznil na potu. smo segrevali nad ognjem in ko smo ga v odlomk h nosili v usta. se je zdelo, da pokušamo pečenko. Tako smo na pol stoje in na pol sedč preživeli nekaj minut. Potem smo odrinili naprej skozi ledeno rusko zimsko noč. Pred majavim lesenim mostičem smo zopet imeli kratek postanek. Sestradana krava, ki jo je vodila s seboj naša poljska kuhinja, ni hotela dalje. Pomagalo ni ne prigovarjanje ne udarci. Medtem ko smo spravljali kravo dalje, smo ugotovili, da stojimo v mrazu 35° C pod ničlo. Prav tedaj pa nam je sporočil poveljnik, da so aovjeti podvzeli napad in da se mudi naprej Od konj, ki so vlekli našo vprego, se je kadilo kar v oblakih. Potisnili smo živali dalje in tudi krava je ubogala. Zdaj smo korakali ob sivi svetlobi medtem izišlega meseca. Plave sence so rasle na obeh straneh sneženih žametov, na desni in lev) strani ceste ob drevesih. Na nekem kr žpotju smo videli kažipot, ki je kazal našo smer. Pot se je izgubljala med siromašnimi kočami. Na cilju Končno smo se ustavili. Za nami smo imel) v hrbtu gost črn gozd, pred nami st ie raz« rosbrala bela široka ravnina, za njo pa zopet gozd. Vodje in skupine so dobili svoja po* velja. Sporočili so. da se je sovražnik približal čez majhno reko. kjer je stvori] mostišče, zaradi česar je treba v jutrnjih urah pričakovati napada, V največji naglici smo začeli gradit' postojanke v globokem snegu ter smo si pripravili kritja, kolikor je bilo to mogoče v temi Polagoma smo utrudili pri tem delu n oči so nam jele lezti skupaj. Toda treba jt bilo drža--ti. .. S čakanjem, seveda. Polagoma nas je zbadal mraz skozi kožuke in plašče, čeprav je gozd zadrževal mrzlo sapo. Kmalu so nam zmrznili tudi škorrji nod nogami. Slednjič se je jelo daniti. Plesali smo, v satiri Prešeren je imel dovolj povoda, da je bil nezadovoljen z obdajajočo ga družbo in vendar je svoj gnev nad nekaterimi ljudmi iz te družbe pokazal v obbki ki razodeva vzlic vsej ostrosti notranjo plemenitost. In če vzamemo modernejši primer in se spomnimo Cankarja, ki je bil — kakor pravijo — v zasebnem življenju zadirčen, piker in — kakor vsi zagrenjenci — brez prave mere v obsojanju tujih napak in slabosti, vidimo, da je njegov obračun z družb? in z osebnimi nasprotniki literarno dostojen, duhovit in vzlic vsej strastni pristranosti ob_ jektivno pomemben, ker je psa tel j preveč spoštoval napisano besedo, da bi prenašal vanjo neprečiščena, čisto povprečna čustva. Simptcmatičen znak upadanja literarnih nravi in opuščanja najosnovnejše, v sami človeški dostojnosti zakoreninjene noblese satiričnega pesnika je pesem »Prolog«, ki je izšla v zadnji številki mesečnika za umetniško kulturo. Pesnik teh verzov je kazal v t;stih nekolikih satirah, kar jih je bil spisal doslej, čut za mero in za dostojnost; ker zavzema viden položaj ne le v slovenski poeziji, marveč tudi v n3Šem gledališču, je »Prolog« samo pričevanje upadanja literarnih nravi in okusa, zato pa tem zna-čilnejši pojav v moralni kron:ki naše kulture. — Tudi veliki Goethe je napisal zelo ostre besede o recenzentu in najsi jih danes citirajo na splošno, je vendar dejstvo, da Gcethe ne govori pavšalno. Prikazal ga je kot vsiljivega gosta, ki je nepovabljen sedel za pogrnjeno mizo in mu snedel kosilo nato pa ga je pri sosedu obrekoval, češ, juha bi bila lahko boljše začinjena in vino finejše. »Pobijte psa,« vzklika pesnik, »je recenzent«. Kdor pa primerja ton »Prologa« s to, morda najostrejšo Goethejevo satiro, vidi. da si je naš satirik dovolil mnogo več in sicer v času, ko ima zanj in za Komenskega ulici, ter brata, ki je bil dolgo časa preparator v deželnem muzeju za časa kustosa Karla Deschmana. — Schulzo-va je bila dobra učiteljica in je učila prvi razred na vadnici. Učiteljica Julija Supantschitscheva j« bila sestra Frana šukljeta, dvornega svetnika in poznejšega glavarja. Supantschltsch je bil avstrijski oficir (poročnik pri Lovcih), zgubil je leta 1866. v vojni nogo ter bil dolgo let redakter pri uradnem listu »Lalbacher Zeitung«, potem pa uradnik pri Kranjski hranilnici. Oženil se je z Julijo šukljetovo. Njena hči se je poročila s Cer-nivcem, direktorjem na ljubljanskem učiteljišču, ki je pred leti umri. Učiteljica Supantschitscheva živi v visoki starosti r Ljubljani. poskakovali, privzdigovali noge, otepali z rokami in delali vsakovrstne kretnje, da bi se malo ogreli, kajti bili smo trudni brez primere. Zdaj je postalo še bolj mrzlo. Nekaterim vojakom se je posrečilo izkopati nekoliko zemlje za zgraditev prvih bunkerjev. Napad Tedaj se nenadoma razleže klic: »Bcljševi-ki! Prihajajo!« Že slišimo nj hov hripavi »hu-ra« in rcgljanje strojnic, obrnjenih proti nam. Rakete švigajo in raztreskavajo v d^evesn h kiošnjah. Tedajci sc oglasijo naše lahke m tež» ke strojnice. Učinek je takoj \iden. Gosti rjavi kupčki, ki so se prikazali iz gozda, se sesedajo. Ponekod še lezejo posamezniki skozi globoki sneg. toda za vsakogar je pripravljen strel v naši strojnici in v metalcih granat, ki raztrgajo vsako žrtev. Tudi mi streljamo. Tik pred nami se oglasi novo vpitje: Po žlebu zemlje se je prebil vod sovjetskih vojakov tik do nas. Sledi borba od moža do moža. Ročne granate frče po zraku in se razletavajo. Tedajci plane naš poveljnik, ki je pravkar nadzoroval postojanko, s skupino v prot napad. Uspeh je popoln. Sovjeti so po kratkem boju uničeni ali zajeti. Čakamo in bdimo. Nad nami se boči črno nebo, na njem žarijo zvezde. Novomeščani urnega kade Novo mesto, februarja 1943. število kadilcev stalno narašča, kar gre deloma na račun nežnega spola, ki v vedno večjem štev lu stopa v krog ljubiteljev tobaka. Vedno večja potrošnja božje travice je tudi pomemben gospodarski činitelj. saj ima od prodaje tobaka vedno več prodajalcev in pri predelovanju tobaka zaposlenih delavcev svoj kruh. Tobaka jc bilo v minulem letu porabljenega 125 680 kg. Med tobačnimi izdelki gredo zadnja leta najbolj v promet cigarete, ki so po« sebno v poslednjem desetletju postale med kadilci nekaka moda. Pri cigaretah nikakor nc odločuje kakovost posameznih vrst cigaret, ampak predvsem cena Tako so Novomeščani pokadili lani 19.000 kg dravskih cigaret Na drugem mestu so Ibar, ki so jih pokadili 4800 kilogramov in na tretjem Zeta z 2800 kg. Največji dvig zaznamuje Morava, ki je postala najbolj priljubljena cigareta srednjih in višjih slojev. Poraba te cigaretc se je v minulem letu podvojila in je bilo spuščenih v zrak 2400 kg Morav. Mnogo manjša poraba je bila najdražje Neretve katere je šlo v zrak le 1440 kilogramov. Tudi italijanske cigaretc so se v lanskem letu že dokaj uveljavile in je bilo piodanih Tort 6800 kg. Daimazie 2680 kg. National 1800 kilogramov, Toscali 1200 kg. AOI 600 kg. Ma-ccdonia extra 120 kg Serraglio 120 kg I ari o Massai«. Revija »L' Ada d' Italia«, ki je začela izhajati leta 1919. na pobudo Duceja, je lansko leto razpisala nagrado Maria Massaia za italijanske novinarje in publiciste. Prvo nagrado v znesku 5.000 lir je prejel poročmk-pilot novinar Leone Concato; drugo nagrado v znesku 3.000 lir major pilot publicist Enrico Meille, tretjo nagjado v znesku 2.000 lir pa je dobil poročnik pilot novinar Salvatore Saldara. Nagrade bodo izročene nagrajencem na dan 28. marca, ko obhaja italijansko letalstvo svoj praznik. Nagrada za leto 1943. znaša 10.000 lir ter bo priso-jena romanu, ki bo obravnaval motiv iz letalskega življenja. * Premiera nove italijanske komedije v Benetkah. Gledališka družina Giulia Do-nadda je te dni imela v beneškem gledališču Golioni premiero najnovejše tridejanske komedije pisatelja Giuseppa Bevilacqua »Quinta Borgia«. Komedija obravnava socialen problem in je dosegla pri beneškem občinstvu odličen uspeh. » Ženske bodo nadomestile moške. Italijanski listi poročajo, da se bodo okrog 1. marca izvršile velike spremembe v vsem javnem življenju, zlasti na mestih, ki jih doslej zavzema moški svet. Moške bodo, v kolikor prihajajo v poštev za civilno mobilizacijo, nadomestili z ženskami. Ministrstvo za korporacije je odredilo, naj se v prvi vrsti zasedejo z ženskami službe v gledališčih, kinematografih, javnih zabaviščih, na tramvajih, v kavarnah, restavracijah, trgovinah z živili, modnih trgovinah itd. Moške, ki bodo postali na ta način prosti, bodo zaposlili v raznih industrijah ter v obrti, ki je potrebna za vojno proizvodnjo. * Novoporočenci potujejo v Rim. V letošnjem januarju je bilo novoporočencem za potovanje v Rim prodanih 365 voznih listkov prvega razreia, 1310 voznih listkov drugega razreda in 530 voznih listkov tretjega razreda. Novoporočenci, ki so se s temi olajšavami pripeljali v Rim, so vsi obiskali Vatikan ter prejeli blagoslov sv. očeta. * Smrtna nesreča letalca. Dne 12. februarja je postal žrtev letalske nesreče v Pisi letalec Silvan Cigoi iz Triesta. Bil je dodeljen letalski posadki kot strokovnjak za fotografiranje. * Nabiranje materiala za vojno. Iz rim skih pooblaščenih krogov je izšla pobuda za intenzivnejše zbiranje materiala, uporabnega za vojne namene. Vsaka italijanska družina, pravijo izvedenci, zavrže vsak teden približno kilogram materiala, ki bi se dal uporabiti v prid vojni industriji: papirja, steklenic, kosti, usnja, gumija in sličnih predmetov. Italija, ki ima 10 milijonov družin, bi lahko marsikaj storila, da se ta material ne zavrže, temveč zbere in izroči tvornicam za predelovanje. Za zbiranje materiala bi prišli v prvi vrsti v no svetilko, kjer so jo prijeli gasilci, živali so potem ko sta se pomirili zopet spravili v kletko. ♦ žalosten konec vožnje v čolnu. Iz Aro-ne poročajo o usodi, ki je doletela 241etne-ga Alfreda Brunellija iz Maserana. Mladenič je sedel v čoln in se z njim hotel prepeljati čez jezero Maggiore. čoln pa je propuščal vodo in se začel potapljati. Bru-nelli, ki ni znal plavati, je izginil s čolnom pod vodo ter so ga pozneje mrtvega potegnili na breg. IZ LJUBLJANI u_ Nov grob. V visoki starosti 82 let je preminul bivši trgovec in posestnik g. Ivan Spoljarič. Zapušča sestri Amalijo m Terezijo. K večnemu počitku bodo blagega rainkega spremili v četrtek ob 14.30 iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Na sporedu tretje javne produkcije Glasbene akademije, ki bo v petek, dne 26. februarja, točno ob 18.30 v veliki fil-harmonični dvorani, so zastopani skladatelji" Beethoven, Brahms, Mozart, Schu-maran Leoncavallo, Sgambati, Brawinsky, Chooin. Musorgski, Rahmaninov, Pavčic in Škerjanc. Sodelujejo slušatelji GA in gojenci SGS. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice, se dobe po 3 lire, dijaki po 1 liro, v predprodaji v knjigarni Glasbene matice. u— Samo še danes in jutri bodo občinstvu na ogled najnovejše slike mladega slikarskega umetnika arh. inž. Mitje Svig-lja ki jih je razstavil v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika. Razstava obsega 12 krajin, študij in figuralnih kompozicij. ? žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in 9 cvetje »»ROŽA«« cvetličarna u_ Pcziv uslužbencem gostinske str»ke! Sindikat delojemalcev gostinske stroke sporoča, da je prejel doatne živilske nakaznice za ono osebje, ki se je v preteklem tednu v to svrho na sindikatu prjavilo. Karte lahko vsak interesent osebno dvigne, in sicer v četrtek 25., v petek 26. in v soboto 27 februarja med uradnimi urami sindikata od 9 do 11 na sedežu sind kata, Miklošičeva cesta 22, soba štev. 14 v I. nadstropju. Vsak mora prinesti s seboj svojo živilsko nakaznico za mesec februar v svrho vpisa številke. Opozarjamo vse, da dodatne karte gotovo dvignejo v teku navedenih dni, ker jim sicer za mesec februar zapadejo. u— Na ponedeljkovem vokalno-orke-stralnem koncertu Glasbene Matice bo sodeloval tudi naš naj odličnejši violinist Karlo Rupel, ki je že precejšno vrsto let na enem najvidnejših mest med našimi fconcertanti in v našem koncertnem življenju. Rupel je zrel umetnik, ki obvlada svoj instrument do vseh potankosti in se odlikuje z izredno čustveno interpretacijo. Njegovi koncertni nastopi so v resnici za-željeni in pomenijo velik praznik v našem glasbenem življenju. V ponedeljek bo izvajal Pugnanijev Preludij in Allegro, dalje Kogojev Andante in Chopinov Valček op. 64 št. 2, troje del iz treh različnih literatur, vsako s svojimi posebnostmi. Kogojev'Andante lahko s ponosom štejemo med najboljše violinske skladbe naše literature. Rupla bo tudi to pot spremljala pia- JERRY Z 0TOKGV je najnovejši roman zbirke »Dobra knjiga« Napisal ga je znani pisatelj Jack London, godi pa se na eksotičnem področju Salomonovih otokov, na katerih se prav zadnje mesece odigravajo vojni dogodki zgodovinskega pomena. Z užitkom in z zanimanjem ___________„________ - i bodo roman brali vsi, prav posebno pa bo poštev šoloobvezni otroci, poleg njih pa navezal nase ljubitelje živalstva in prirode sploh vsi, ki čutijo potrebo, prispevati h končna zmagi. * Pobeg dveh opic. Iz Parka Borgo Gian-noti pri Lucci, kjer gostuje trenutno cirkus »Arbell«, sta te dni zvečer pobegnili dve opici. Zapustili sta svoji kletki ter se pritihotapili do izhoda. Tam je ena izmed živali ugriznila 161etnega mehanika Luigia Isolo. Mladenič je silno zavpil, nakar so prihiteli čuvaji ter prijeli žival. Druga begunka si je privoščila za žrtev peka Del Rya, poleg njega pa še neko žensko in nekega dečka. Slednjič je planila na električ- sploh. V podrobni prodaji se dobi »Jerry z otokov« v upravi naših listov in v knjigarnah. Broširan velja 10 lir, v platno vezan pa 25 lir. Po znižani ceni lahko dobite tudi ta roman, če se naročite na zbirko Dobra knjiga. Mesečna naročnina, ki je enaka ceni za en roman, znaša za naročnike »Jutra« in »Slovenskega naroda« 8 lir za broširano in J 8 lir za vezano izdajo, za ostale pa 9 In 20 lir. nistka Zora Zarnikova. Njeno koncertno spremljevanje je umetnost prav posebne vrste, kar je bilo že ponovno ugotovljeno ob najrazličnejših prilikah njenega koncertnega udejstvovanja. V ostalem bodo nastopili na tem koncertu: pianist Anton Trost, sopranistka Valerija Heybalova, basist Julij Betetto in godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta L. M. Skerjanca. Koncert bo v ponedeljek, 1. marca, ob pol 7. v veliki unionski dvorani in so vstopnice že razprodane. u— Najpotrebnejše nauke za pridelovanje zelenjave na Viču in v Mostah bo prebivalstvo dobilo na mestnih zelenja-darskih tečajih, kjer predavajo sami znani strokovnjaki prav o vsem, kar je potrebno začetnikom in tudi izkušenim pridelovalcem znati pri obdelovanju vojnih vrtov. Na Viču bodo predavanja v četrtek v telovadnici ljudske šole ter trajajo ves dan od 8. do 11. ure in popoldne od 14. do 17. ure. Predavali bodo isti strokovnjaki. ki so predavali po drugih del'h mesta. V petek bodo pa predavanja v deškem vzgajališču Selo v Mostah tudi ves dan od 8. do 11- ure in popoldne od 14. do 17. ure po že za druga predavanja objavljenem razporedu. Zadnje predava-; nje bo pa drugi četrtek 4. marca v ljudski šoli za Bežigradom tudi z enakim razporedom. Spet pripominjamo, da so predavanja brezplačna ter namenjena najširšim slojem prebivalstva, da sami pridelamo čim največ zdrave zelenjave m za prehrano prebivalstva najboljše po vrtnine. Prepričani smo na tudi, da delodajalci gotovo upoštevajo veliki pomen pridelovanja zelenjave ter bodo zato svojim uslužbencem radi dovolili obisk predavanj saj je zadovoljno delavstvo jamstvo za 'delavnost uslužbenstva in prospeh in HI. produkcija Slogine glasbene šole. II. produkcija gojencev Slcgme glasbene šole bo v soboto 27. februarja ob pol 18 v šolski glasbeni dvorani, Praža-kova 19 Na sporedu je klasična glasba, in produkcija b? v nedeljo 28. februarja ob'pol 11 uri istotam. Na cbeh produkcijah nastopajo gojenci pevskega m instrumentalnih oddelkov. Sporeda sta naprodaj v šolski pisarni. u— Gluhonemim revčkom je poklonil petletni Vokov Nacko iz Ljubljane znese« 100 lir kot darilo, ki ga je prejel za svoj rojstni dan. Pcdporno društvo za gluhonemo mladino se svojemu najmlajšemu dobrotniku kar najlepše zahvaljuje in mu zeli še mnogo, mnogo srečnih in zdravih let. u_ Obvestilo. Obveščamo cenjene dame, da je dospela novi poš ljka kosmetičmh preparatov »Ana Karin«. Obenem opozarjamo da pri novem nakupu vrnete stare lončke. Drogerija »Adrija«, šelenburgova ulica št. 1. Z CJore&iskega Apel uslužbenstva pri deželnem svetnika. Zaradi odhoda k vojakom je sklical deželni svetnik v Kranju uslužbenstvo svojega urada ra restanek, pri katerem se je svojim uradnikom in nastavljencem zahvalil za njihovo požrtvovalno sodelovanje. Deželni svetnik se je poslovil tudi od vseh državnih uradov občinskih komisarjev, vodij orožniških postaj, šolsk:h vodstev in krajevnih kmečkih vodij ter jih pozval k na-daljnemu neutrudnemu delu. Za časa službovanja dr. Skalke pri vojaštvu ga bo na-domestoval vladr.i svetn k Michels iz Celovca. V Naklem se je pred dnevi vršilo prvo večerno šolanje o svetovnonazornih vprašanjih. Zbirka za zimsko pom°č je zadnjo nedeljo vrg'a v šmartnem pod šmarno goro 392.16 mark. V Mengšu je bil 9. februarja službeni apel Vodja Hopfgartner je otvoril sestane* s pozdravom na navz;če uradne vodje. Podal je pregled položaja v Evrcp', nato pa so se razgovarjali o tekočem delu v krajevni skupini. Kmečko zborovanje v črnučah. Predzadnjo nedeljo je imel zastopnik deželne kmečke zveze Burgstaller v Črnučah poučno predavanje o proizvajalni bitki za leto 1943. Kmetje iz občine so bil skoro polnoštevilno navzeči. — Isti da.n je bilo v Črnučah šolanje NSDAP. Govoril je mladinski vodja Huber 'z Kamnika. Člani Volksbunda so se predavanja v velikem številu udeležili. Poslušalci so izrazili željo, da bi se svetovno-nazorna šola.nja v Črnučah pogosteje vršila V G: rjOh je bilo prvo nedeljo v mesecu zborovanje kmetov. Predaval je kmečki vodja dr. Mauer o napredku poljedelstva in živinoreje. Udeležba je bila popolna. S tuniškega bojišča: ameriški tank, ki ga je uničilo italijansko letalstvo Iz Spodnje štajerske 841etni Jakob Blažič iz Lokovega, 831etna Pri zadnji nedeljski zbirki so na štajerskem nabrali 880.223 RM. Vsota je za 76"/0 večja kakor lansko leto. Spodnja štajerska ni zaostajala za staro pokrajino. Fri-spevala je 244.996 RM nasproti 140.000 RM v lanskem letu. Trboveljsko okr žje je prispevalo 106«/o več kakor lani. V Mariboru pa so nabrali 59.500 RM. Odhod obveznikov delovne službe iz Maribora. V soboto v opoldanskih urah so se v Mariboru zbirali obvezniki delovne službe. Ol vseh strani so prihajali, iz mesta in z dežele. Ko so bile posamezne skupine izpopolnjene, so obvezniki v spremstvu godbe odšli na kolodvor, spremljala pa jih je tudi velika množica meščanov. Mariborski dnevnik poroča, da so bili mladi možje polnoštevilno zbrani in najboljše volje. Umrli s©: Pavla in Olga Brezec. Avgust Mesarič, vsi trije iz Celja, dalje Ferdinand Trenz iz Dobrne, Avrelija Sevnikarjeva, po rolu Stebletova in Viktor Dokler iz Višnje vasi pri Vojniku, Ivan Hrastnik iz okolice Laškega. V Dobrni so nadalje umrli Alojzija Lešnikova iz Lipja in 721etna Helena Felicijanova iz Zavrha. V Mariboru je umrla 591etna Marija StraLnschagg, 70-letni železniški upokojenec Franc Rozman, 341etna ključavničarjeva soproga Marija Krajnčeva in 591etni Franc Stelzl s Po-brežja. Nadalje je umrla v Glasbachu pri Radgoni v visoki starosti 80 let posestnica Neža Kremplova. V starosti 72 let je v Mariboru preminil občinski delavec Jakob Krois. V Gradcu je umrla 671etna Mariborčanka Olga Kokolova, vdova po oskrbniku. Njeno truplo bo prepeljano v Maribor. Nadalje je v Mariboru umrl v visoki starosti 83 let železniški kovač Jakob Bele-škovič. V Tratni je umrl Matej Berger, v Hruševci pa. Elizabeta Vrečar jeva. Celjsko lutkovno gledališče na gostovanju. Preteklo soboto je lutkovno gledališče iz Celja priredilo predstavo za otroke v Žalcu. Naslednji dan je lutkovno gledališče obiskalo krajevno skupino v Slivnici pri Celju in razveselilo z uspelo predstavo domače otroke. Pse je treba prijavili In sicer ustno med uradnimi urami od 8. da 11.30 v izvršilnem odseku mestnega poglavarstva telja, marveč tudi vse tiste neslutene možnosti ki jih ima v sebi nova italijanska literatura. Le-ta skuša kar najgloblje prodreti v človeško dušo, se poglobiti v vse njene najbolj skrite sloje in kotičke, jih odkriti, pojasniti razčleniti in nam jih pribl žati. da bi kar najbolj spoznali vso človeško veličino in bedo O tem prizade* vanju pričuje tudi ta psihoanalitični roman Alberta Moravie. V njem se pisatelj s svojstvenim prikazovanjem bolj ali mani žalostnih junakov poglablja v smrdljivo močvirje lažnive morale nekaterih meščanskih plasti. Njegova knjiga je zares roman o ravnodušnih ljudeh iz tako imenovan h višjih družbenih slojev, ki nič ne delajo, a imajo vsega v iz» obilju in so že trudni od svojega večnega in parazitskega lenuharjenja. So to utrujeni, pre-nasičeni in blazirani ljudje, proizvod starega družbenega reda. predstavnik' slo>a ki danes že izunrra. Ljubezen, prijateljstvo čustva, strasti, požrtvovalnost, sreča, radost in bolest, vse to so zanje domalega neznane stvari; nasproti vsemu so ravnodušni ali pa imajo kaj tega v nakazni, bolestni obliki, ki je bhžia patologiji kakor pa zdravi naturnosti normalnega človeka z njegovimi etičnimi načeli. «Zanj niso več obstajale vera, iskrenost, tragičnost; vse se mu je zdelo žalostno, smešno napačno, vendar je do* umel težave in nevarnosti svojega položaja; moral se je navduševati, trpeti, premagovati tisto slabost, ijubimkanje, laž al' občutek smeš-nosti; moral je biti tragičen in i6kren«, pravi Moravia na nekem mestu o enem svojih junakov. Kolikor te njegove osebe niso povsem ravnodušne za dogajanje okreg sebe. se krčijo v svojih slabostih; med nj:mi je spolnost naj« važnejša komponenta, ki jih tud. najbolj malici in uničuje. Kompozicija in vsebina romana sta prav zanimiva, tembolj zato, ker obsega delo v vsem samo petero oseb, a dejanje se odigrava samo tri dni na treh raznih kraj.h: v vili vdove Mariegrazie Ardengo, v stanovanju njenega ljubimca in v stanovanju prijateljice Lize. Vse druge osebe in dogodki so povsem izključeni iz dejanja tega Moraviovega romana. Managrazia Ardengo ima dvoje doraslh otrok: 241etno hčerko Karlo in ntkol ko mlaj* šega sina Michela. Sama je vdova, zdai že na zatonu svoje nekadnje lepote m zapeljivosti. Razen Karle in Michela ima še ljubimca Lea Merumecija in prijateljico Lizo. ki ji ie bila nekoč iztrgala Lea. Len pa je star ženskar; z Mariograzio ga vežejo tudi poslovne reči, hipoteka na njeno lepo vilo in strast do mlade Karle. Prav sedaj preži Leo na Karlo. prijateljica Liza pa na Michela Razvija se zahrbtna in bolestna borba med Mariograzio, Leom in Lizo. temi izkušenimi razvratmki. za Karlo in Michela, ki pri vsem tem sodcluieta docela pasivno, utrujeno, ravnodušno, ker predobro poznata svoje partnerje v tej igri za njuno usodo; prepuščata se vrtoglavemu toku dogodkov in volji dveh ostarelih žensk m piezrelega moškega. Karla se Leu prostovoljno vda. Ne pač iz ljubezni ali iz nekega posebnega nagiba in ^strasti, marveč zato. da bi tako »začela no* vo življenje«, kakor si zamišlja predvsem pa zato. da bi razbila enoličnost dotedanjega gnilega ;n zoprnega življenja ob materinih večnih izbruhih ljubosumja ter očitkih na račun Lea in njegovih prevar. Medtem ko se okrog njiju vse krči in giblje v temnih, prk 'tih str--'-'" in bolestnih nagnjenj:h, se teh dvoje otrok živčno prenapetega časa — Karle :n M.ichcla — docela predajata ravnodušnosti in kažeta popolno pomanjkanje volje. Pasn-no drč'ta po površini vzburkanih strrsti in bolestnih hotenj svoje najožje okolice, ki ju je bila že za mladih nog okužila s svojimi lažmi, prevarami hi* navstvom in gnilobo, dokler naposled ne spoznajo vsi ti ljudje, da od tod ni izhoda, da so pcmandrani in dokončno okuženi od lastne trohnobe. Tako se nrepuščajo svoji usodi in da se prenreči večji škandal, se bo Leo oženil s Karlo, Michele pa bo zbog svoje prirojene mevžavosti postal Lizin ljubimec Michele nima moči, da bi se uprl, zakaj duh lažnive morale in zakon konvencionalnosti sta ubila v njem sl-htrn odpor. Moravia je dobro obdelal to gnilo in bolno družbeno okolje, smelo razkril njegovo lažnivo moralo in njegove prazne konvencije, ki nimajo nič več skupnega z zdravimi in globo kimi čustvi moralno izgrajenega in naravnega človeka. Edino, kar bi mogli očitati pisatelju »Ravnodušnih ljudi«, je to, da je njegov roman preveč nasičen s skepticizmom in pesimizmom; vse je problematično', nikjei ni svetle točke in ne svetle človeške podobe; povsod nas obdajajo bolestnost. dvomi, utrujenost in tema, nikjer ne vidimo izhoda, čeprav izhod je in mera biti. Knjiga Alberta Moravie je zrelo umetniško delo ter jc kot prevod v hrvaščino pom .iben donesek k boljšemu spoznavanju sodobne italijanske literature. —a. Združitev revij v Nemčiji Tednik »Das Reich« je posvetil v kulturni rubriki daljš; članek vprašanjem revialne književnosti v Nemčiji. Trde potrebe vojnega časa, združene ne le z varčevanjem papirja, marveč tudi s totalno mobilizacijo vseh razpoložljivih sil in sredstev za vojne namene. — ugotavlja berlinski list. — narekujejo tudi na tem področju velike so/oimemba Pred sedanjo vojno je štela Nemčija približno 4000 Časopisov; izmed teh se jih ie prebilo skozi vojne razmere vse do zadnjega čaca kakih 1500. V zadnjem času so se izvršile velike oreosnove. Luksuzne revije, kakor so tudi ori na« mnogo čitani mesečniki »Die Dame«. »S:lberspiegel« itd., so morale prenehati. Takisto so ustavljeni kot nepotrebni vsi modni in filmski listi, ki jih n: bilo malo Nadalje so ustavljeni vsii listi, k; -lužijo privatnemu zanimanju, v kolikor ie-to (kakor na pr. gospodinjski in gospodarski časopis;) ne služi pospešeyaniu proizvodnje A tudi strokovni listi, ki so v -lužbi javnih interesov, se morajo omejiti n /družiti. To velja tudi za umetniške ln nabavne l;ste orav kakor za znanstvena »lanila. Zaradi teh odredb se bo v Nemč'-ii združiia cela vrsta revij v eno samo. ki bo izhajala še nadalje. Krogi, ki vodijo Ljubljana. 23. februarja. Po pravilniku o občinski taksi na pse. ki ga je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odobril z odločbo št. 233 Gab. dne 18 januarja 1943sXXI, poziva mestno poglavarstvo vse lastnike in rejnike, nai prijavijo svoje pse zaradi vpisa v pasji kataster. Lastniki in rejniki psov morajo prijavo, k: se nanaša na datum poleženja na spol in pasmo, na barvo in uporabo psa (za čuvaja za lov itd.), napraviti ustno med uradnimi urami od 8. do 11-30 v izvršilnem odseku mestnega poglavarstva, Lingarjeva ulica št. 1. soba št. 1 na levi v I. nadstropju, in sicer tako, da lastniki in rejniki z začetnicami priimmkcv A do G pridejo na vrsto 1., 2., 3., 4. in 5 marca, z začetnicami H do L 6.. 8-. 9.. 10., 11. in 12. marca, z začetnicami M do R 13.. 15.. 16.. L , 18. in 20. marca, z začetnicami S do W 22., 23., 24.. 26., 27. in 29. marca, z začetn cami Z in 2 ter'morebitni zamudniki pa dne 30., 31. marca l.. 2. in 3. aprila 1.1. Pse, ki so bili nabavljeni ali so dosegli sta= rost 3 mesecev po 30. januarju t. 1., morajo lastniki naznaniti v 10 dneh nato. ko so bili ps' nabavljeni ali so dosegli starost 3 mesecev. Naznaniti ie treba tudi vse pse, k; ostanejo samo začasno na ozemlju ljubljanske občine, to pa najkasneje 15. dan. odkar so v občini. Najkasneje v 3 dneh je treba mestnemu poglavarstvu naznaniti tudi vsako spremembo, ki se tiče psa. posebno vsako sumlj;vo obolenje, pogin, pobeg, zopetno vrnitev ter nresclitev ali oddajo psa drugemu lastniku ali rejniku. Psi so razvrščen: na dve kategoriji ter so v prvi skupini vsi psi čuvaji, v drugi kategoriji pa vsi drugi psi. in nadzorujejo to združevanje, irnajo pred očmi spiošne kulturne in nacionalne interese ter skušajo obvarovati najpotrebnejše. Izginiti pa mora vse, kar je nastalo kot pojav preobilja in normalnih časov. »Das Reich« pravi, da zdaj izginjajo zadnje oaze zasebnih koristi in potreb v revialnem svetu, počfiednji cvtanki luksuza. Med žrtvami, ki jih zahteva današnja totalna vojna — sklepa list — je to še najmanjša. ZAPISKI Dr. Joža Glonar, »Slovenski pravopis*. V zvezi s člankom »Opazke k nazoru o jeziku« v torkovem »Jutru« nas nekdo vprašuje, ali ni morda dr. Glonarjev uvod v »-Slovar slovenskega jezika« dost>pen v posebni izdaji. Citatelj. ki ga zanimajo vprašanja slovenskega jezika, res lahko še dobi ta uvod v posebni brošur; z naslovom »Joža Glonar. Slovenski pravopis«. 48 stkani obsegajoči ponatis se dobiva pri avtorju (Vseučiliščna knjižnica). Nemškj književnosti in umetnosti je posvečena najnovejša številka zagrebške »Hrvatske revije«, ki napoveduje vrsto posebnih zvezkov o literaturah drugih evropsk'h narodov, združenih v interesni skupnosti Osi. V zvezku so razni prevodi iz sodobne nemške poezije in članki o kulturi in umetnosti. Posebno zanimiv je prispevek, v katerem berlinski poslaniK NDH. znani pisatelj dr. Mile B u d a k , opisuje svoj obisk pri največjem kiparju današnje Nemčije Arnu Brekerju. V članku se Budak izjavlja tudi o umetnosti Ivana Meštroviča. »Za me je bil Meštrovič vedno vel'k«. piše avtor, »tudi tedaj, ko sem ga bil hudo napadal že zaradi tega. ker so ga Kosta Strajnič et comp. povzdigovali v nebesa, vendar sem ga vzljubil šele tedaj, ko sem ga doumel, medtem ko mu bodo šele prihodnji rodov; odmerili najvišje mesto med umetniki«. _ Poslanik dr. Budak sklepa svoj članek Značaj psa čuvaja sc prizna le tistemu psu, ki stalno priklenjen na verigi varuje gospodarska poslopja ali skladišča, ki so last gospodarja Tak pes mora vedno biti izven imovinskih objektov, ki jih mora čuvati, in izven stanovanjske hiše svojega gospodarja. Nadalje se značaj psa čuvaja prizna tudi tistemu psu. ki vedno priklenjen na verigi varuje samotno ležečo nepremično imovino svojega gospodarja. Za samotno ležečo nepremično imovino pa se smatrajo le tista posestva ali hiše. ki s<>. mer. jeno od ograje do ograje, ali če ograie ni. mer. jeno od stene do stene, oddaljene najmanj 50 m od sosednjih ljudskih bivališč. Za psa čuvaja se smatra samo pes, ki je vsaj 35 cm visok. Pri vseh navedenih pogojih pa je mogoče za vsako hišno številko priznati le po enega psa čuvaja. Občinska taksa na pse, ki je nedeljiva, znaša za leto 1943-XXI-XXII za pse čuva,e 25 L, za vsakega drugega psa pa 100 L Pasje znamke oddaja, po povračilu nabavnih stroškov, izvršilni odsek mestnega poglavarstva v I. nadstropju Kresije v Lingarjevi ulici št. 1, ki sprejema tudi vse zadevne prijave in nazna* nila. Lastniki in rejniki psov, ki bi psov ne naznanili o pravem času ali bi jih prijavili nepravilno ter bi se kakor koli skušali izogniti plačilu pasje takse, ali bi si na protipraven način priskrbeli pasjo znamko, bodo poleg plačila redne pase takse kaznovani po či. 113 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih b<> lezni z globo do 380 L ali z zaporom do 30 dni. Prav tako bo kaznovan tisti, ki bi potrdilo o plačani taksi ali pasjo znamko prepustil drugemu v uporabo. z upanjem, da bo omogočena velika razstava Arna Brekerja v Zagrebu in Ivana Meštroviča v Berlinu. Naš jezik Jezikovna paša Znak = simptom; znamenje = navus, žig; rdečina je liki belina, rjavina, siv-na to. kar je stalno rdeče, dočim je rdočic® bežna, mimogredč. »Sem videl, kako so bela znamenja od mojih prstov (po klofuti namreč) izgmila iz žive rdečine njegovega lica ter zapustila na njem še bolj živo rdečico«. Župančič" Charles Dickens »Daviid Copperfield«. »Znaki obupa«; »je opazil razne znak«, da ji je malce nerodno«; »so vsi znaki kr-zali na to, kako izvrstna žena bo.« Levstfk: L. N. T:lstoj »Ana Karenina.« 48) Ženska — že-na; moški — mož. Kljub temu. da sem že ponovno opozoril na razliko med enim in drugim, še zmerom srečavam ljud:. ki jim to neče biti jasno. Evo zgledov iz prvega vira! »Vpliv gospe Micav/brove se uveljavlja ▼ trojnem značaju ženske žene in matere.« Župančič: David Copperfield. »Tvoja žena je očarljiva ženska«; »se je nenadoma izpreminiala iz otroka v svetsko žensko«.; »kakšne bodo (oči namreč) šele, kadar se prebudi v njej ženska«; »lahno, krčev:to ic je stisnil ali bi mogel sploh kater; moški ma-j?« Župančič: John Gals-worthy »Temni cvet«. 49. Pero — vzmet, vzmetn!ca — proži na. Včasih smo govorili o peresih v postelji, divanu itd., kar je seveda prestavljeno ir. nemšč'ne: die Feder. Kdor se je ogibal tega, je rabil vzmet in za podlago: vzmetnica* (Federmatratze), pa tud' prožin«. »Divanove prožine.« Levstik: Ana Karenina. Dr. Mirko černič. Med torpedi, črpalkami In ventili Nezadosten dokaz Kakšno je življenje na podmornici? To vprašanje sliši človek vedno iznova. kadar stopi s podmornice na kopno. Tudi če bi momar lahko odgovoril na vsako takšno vprašanje, gotovo ne bi nikdar izčrpal bogatega repertoarja. Kajti na podmonvci ni nič stalnega. Neprestano se menjavajo položaji in razpoloženja, duševno nastrojenje in telesno trpljenje. Slika je torej silno spremenljiva. Ali je torej sploh mogoče op;sati to, kar se odigrava v podmornici? Pač. to je mogoče, toda človek mora pripovedovati popolnoma stvarno in suho. Ob 7 zjutraj zbudijo zaspance. Mož, ki je za to določen, gre od mornarja do mornarja in spravi vse pokonci. Vse — to se pravi tudi tiste, ki so mogoče pred eno ali dvema urama končali stražo in legli k počitku ter morda jedva zatisnili oči. Moštvo plane na noge, marsikateri _ne preveč navdušeno, vendar so vsi prožni, kajti zdaj gre za to, kdo bo prvi pri pipi za umivanje. Zajtrka namreč ne dobi mož prej. dokler se ne očedi. Na podmornici se umivajo samo z morsko vodo. Pip je dovolj na razpolago in tudi vode nikoli ne zmanjka. Zajtrk in kosilo Potem je na vrsti zajtrk. Kuhar ni sku-h~! kave, kajti s pitno vodo velja štediti. Namesto kave je pripravil nekakšno lahko prebavljivo mlečno jtiho. Komur diši kos kruha z mezgo, si ga lahko privošči. S tem je zajtrk opravljen. To je navadno okrog osmih, ko je treba zopet izmenjati straže. Straže se izmenjajo pri krmi. pri strojih in pri črpalkah. Zamenjani možje naglo použijejo zajtrk in odidejo v koje, iz katerih so se umaknili tovariši. Treba je namreč povedati, da nima vsak mornar lastne kajute. Za kaj takega ni dovolj prostora na podmornici. Lahko bi rekli, da na podmornici sploh ni prostora, marveč vlada povsod nepopisna tesnoba. Prostor je določen predvsem za stroje, orožje in municijo, to se pravi za torpede, in za zaloge. Kjer je to, tam ni prostora za moštvo. Kvečjemu si mož lahko najde prostorček na »jeguljah«, kakor imenujejo mornarji na podmornici torpede. Na torpedo položiš desko, pa imaš ležišče. Kadar je končan nemir zaradi vstajanja in zajtrkovanja ter so vse straže zamenjane, nastopi zopet mir in tema v čolnu. Vsaka nepotrebna žarnica ugasne, kajti na vožnji pod vodo je treba z elektriko štediti do skrajnosti. Kdo ve, kdaj bo zopet mogoče obnoviti zaloge nad morsko površino! Denimo, da je vožnja mirna, da je ne moti nobeno škripanje sovražnih vijakov aii neznanih ladij, kar natanko povedo slušala na podmornici, dvigniti se kljub temu ni mogoče. Znabiti se nahaja podmornica v bližini kopne zemlje ter ji preti nevarnost, da bi jo opaziil letalci? Ce je torej takšen »idealen mir«, ostane vsak na svojem mestu do poldneva, seveda če ne potrebuje kuhar pomoči za lupljenje krompirja ali pa, če ni kdo potreben za kako drugo delo na ladji. Med 11. in 12. uro je kosilo. K mizi ni treba nikogar klicati. Znaki, ki spravijo ljudi skupaj, sestoiijo v rožljanju skled in loncev, katere premetava kuhar. Urneje kakor pri zajtrku, so zdaj vsi na svojih prostorih. Mornar na podmornici je namreč vedno lačen. Kosilo sestoji navadno iz juhe. glavne jedi in dodatka. Kadar ima kuhar čas, pripravi puding, namesto s tem pa se je treba včasih zadovoljiti s konzerviranim sadjem. Po kosilu se zopet menjajo straže, tako da ni pri jedi nihče prikrajšan. Nato nastopi zopet mir, kakor pred poldnem. Mornar, ki ni utrujen, seže po knjigi in počene pod kakšno žarnico, ki je prižgana zgolj iz varnostnih ozi-rov. Drugi sedejo h kartam, nekateri si krajšajo čas z ustno harmoniko, tu in tam kateri tudi zadremlje. Kvišku! Poskusimo se dvigniti za kratek čas nad morsko g!ad:no! V podmornici je nastal močan prepih. Skoro mrazi nas, ko pritiska zrak od zgoraj, toda pljuča ga poželjivo vsrkavajo. Zdaj se ponuja priložnost, da zavržemo vse, kar se je nabralo gnilega in odpadlega na ladji: kon-zervne škatle, ostanke zelenjave, odpadke jedi itd. itd. Vse to je okuževalo zrak na podmornici in zdaj roma z velikimi zamahi v valove. Vsi si globoko oddahnemo, bodisi zaradi dobrega zraka, bodisi zaradi »šanse«. Vprašajte mornarja s podmornice, kaj pomeni »šansa«, pa boste videli, kako se mu bo zjasnil obraz. »Šansa« — to je tisti trenutek, na katerega čaka človek ure ln ure, dneve in dneve, tedne in tedne. Zaradi njega plane pokonci iz najglobljega spanja. To je tudi trenutek, ko si lahko Papiga tete Evlalije »Ti kljunonosa pošast, vrag naj te vzame!« Severin je položil v svoje besede ves prezir, ki ga je bil zmožen. Papiga je svojemu gospodu mežikala brez vsakega zanimanja, če bi bila spregovorila eno samo besedo, in naj si bi bila psovka, b! se Severin veselil. Tcda papiga, ki ne govori... »če pomislim, kcliko denarja si me stala bi si pričel puliti lase!« je dejal Severin ogorčeno. Severinu nikakor ni bilo do ptičev. Da si je papigo kupil, je bila neposredno vzrok Minka. dražestna osebica, ki je živela s teto. In teta je živela spet s Kongom, bistroumno papigo. Kongcv sloves je bil dosti boliši nego sloves najbolj spod:bne ženske. Ne samo, da se je znal gladko pomenit', temveč je imel tudi svojo visoko moralo. Njegovo znanje je dalo vsekako slutiti, da se je bil njegov učitelj ž njim nezaslišano potrudil, kajti v njegovem slovarju ni bilo besede, k b: se je morala sramovat' kakršna koli spodobna družba. A tudi za teto Evlalijo, kakor jo je Kong vedno nežno imenoval, je pripravljala usoda težak udarec. Ta udarec se je približal v podobi klavirskega uglaševalca, ki je opazil na kratki, malo neotesani način, kakršen je lasten klavirsk"m uglaševalcem, Konga in dejal kar tako: »Temu pt:ču prisojam kvečjemu še mesec dni. Moj oče je bil strokovnjak za papige in je sveje znanje tudi meni zapustil. Ta ptič stoji, kakor vsakdo lahko momar prižge cigareto! V podmornici pod vodo ne sme nihče kaditi zaradi nevarnosti, kateri bi bila s tem izpostavljena ladja. Zdaj je napočilo osvobojenje v tem pogledu. Na stopnišču, ki vodi navzgor, se zbere vse, kar ni neobhodno potrebno pri strojih. Vsak tišči glavo v odprtino, vsak sesa svojo cigareto in vsakomur se vidi na obrazu, kakšen užitek pomeni to zanj. Tudi nebo se ob takšni priliki nasmehne očesu. Se večje je veselje mornarjev, če se v trenutku, ko se dvigne podmornica na površino, poleg zraka pojavi čista jasnl-na in sonce, po katerem so mornarji dneve, mogoče celo tedne zdihovali. Življenje pod morjem je žalostno. Tam spodaj ni mogoče poslušati radija, ker ni na razpolago antena. V trenutku, ko se ladja dvigne nad vodo, pa se oglasijo zvočniki in godba iz vseh delov sveta in zlije v ušesa. Zopet se oglasi beseda znanega napovedovalca novic. Človek se počuti kakor da se je vrnil med ljudi in je posebno ponosen, če ob takšni priliki ujame vest o novih uspehih podmorniške vojne. Pod vodo je življenje monotono in pusto. Toda ob nedeljah nastopi v enoličnosti majhna sprememba. Med zajtrkom navi-jejo v obednici gramofon in prav ta glasba na ploščah je, ki oznanja nedeljo. Seveda je ob nedeljah tudi kosilo boljše kakor po navadi, posebno se veselijo mornarji svojega pudinga ali njegovega nadomestka. Igre in pomenkl Dejali smo, da je življenje na podmornici vse prej nego prijetno. S čim si mornarji krajšajo čas? Na vsaki podmornici dobiš karte, šah in druge takšne igre, ki so potrebne, da odvrnejo človeka od mra-kobnosti, v kateri tava ladja pod vodo. Polagoma se mornarji privadijo vsega. Zato niso redki primeri, ko najdeš med mornarji zagrizene knjigo!jubce. Po navadi prečitajo na podmornicah vsi mor- Podpis pogodbe o pravni pomoči z Bolgarijo. Pretekli petek je bila v Sofiji podpisana pogodba o pravni pomoči med NDH in Bolgarijo. V ta namen je, kakor smo že poročali, odpotoval v bolgarsko prestolnico hrvatski pravosodni minister dr. Artukovič, ki je s poslanikom dr. 2i-dovcem podpisal pogodbo. Ob priliki podpisa je poslanik dr. Zidovec priredil ministru Artukoviču kosilo, ki so mu med drugimi odličniki prisostvovali predsednik vlade Filov in mnogi ministri. V poslopju poslaništva je bila izročena več;ni bolgarskim častnikom, med njimi vojnemu ministru Mihovu ter generalom Lu-kaču, Airanovu in Penevu visoka hrvatska odlikovanja. Povečanje bolnišnic v Kotor Varošu, Prnjavoru in Ključu. Z odločbo glavnega ravnateljstva za zdravstvo so prišle državne bolnišnice v Kotor Varošu. Prnjavoru in Ključu pod upravo banjaluške državne bolnišnice. Vse tri bolnišnice bodo preurejene in opremljene z vsem potrebnim zdravniškim inventarjem. Vsaka izmed bolnišnic bo imela 100 bolniških postelj. Nagrajena železničarja. General Glaise v. Horstenau je dvema železničarjema, ki sta pri obhodu proge odstranila peklenska stroja, poklonil vsakemu 6000 kun. 60-letnica znanega novinarja. Pred dnevi je dopolnil 60 let zagrebški novinar Tomislav Cividini. Prvo službo je nastopil L 1909. v uredništvu tednika »Trščan-ski Lloyd«. Kljub temu da uživa zasluženi pokoj, je še vedno vnet delavec pri širjenju gospodarske prosvete med hrvatskim kmečkim ljudstvom. Podporniki Matice Hrvatske. Uprava Matice Hrvatske sporoča, da sta se je spomnila v oporoki mr. ph. Hinko Bro-djovin iz Zagreba z legatom 30.000 kun in An dri j a Obelič iz Osijeka z legatom 10.000 kun. Na Hrvatskem je 6639 poštnih uslužbencev. Po podatkih glavnega statističnega urada je bilo lani na področju Neza-visne države Hrvatske zaposlenih pri pošti, telegrafu in telefonu 6639 oseb. Med njimi je bilo 4571 državnih uslužbencev, 379 pomožnih uslužbencev in 1689 uslužbencev pri državnih pogodbenih poštah. Letalski promet med Zagrebom, Dunajem in Berlinom. Po kratkem presledku bo prihodnji mesec spet otvorjen letalski promet na progi Zagreb—Dunaj—Berlin. Obratovala bodo potniška letala »Junkers 86« z 10 sedeži, in sicer vsak torek in četrtek v obe smeri. Prvo letalo pride v Zagreb v torek 2. marca ob 13.20 in se po kratkem postanku ob 14. vrača. Letalo prispe na Dunaj ob 15.20 in nadaljuje pot vidi, že na zadnjih nogah. Tako star je, da vam lahko pade vsak trenutek s prečke.« Teti Evlaliji je postalo pri teh besedah tako tesno okrog srca, kakor da bi ji bili naznanili njeno lastno smrt. Tudi Minko ie potlačilo in je Severinu seveda takoj ponesla žalostno vest. »Teti bo počilo srce, če se papigi kaj zgodi. Saj veš. da je nje edina družba. Kako neki bo, ko se midva poročiva in jo zapustim...« Severin je znal pomagati. Poiskal je gospoda Brtonclja, tistega, ki prodaja živali, pa mu je odkup;l Jakota, kakor se je imenovala papiga, o kateri je gospod Brtencelj velel, da ima izredno nadarjenost za govorilno umetnost. Toda uspeh je bil navzlic vsej skrbni negi, s katero je Severin obdajal ptico, zelo žalosten. Tsočkrat je n. pr. na najbolj vljuden način spregovoril pred papigo besede: »Poljubljam tetko Evlal'jo.« Edini uspeh pa je bil hladen, žalj'v pogled, ki mu je sledila telovadba na trapecu, pri čemer je Jako svojemu gospodu venomer kazal zadnjo plat. Niti na um ni prihajalo zlobnemu bitju, da bi pri tem spregovorilo vsaj eno besedico. Severin si ni vedel več pomagati in če-sto je bil že blizu tega, da bi papigi zavil vrat. Pa vseeno se je posvetoval z M'nko, kaj bi mu bilo storiti. In Minka je dob'la v resnici sijajno domislico. Teta in ona odideta v bližnjih dneh za nekaj časa k so-rodc;kom na deželo. Kong bo ostal ped varstvom kuharice Maričke doma. »Prinesi Jakota k nam,« je dejala. »Postavili bomo obe papigi skupaj, in gaj veš, kako je Kong zgovoren! Nemara, če ga bo slišal Jako tako govoriti, se mu bo zbudilo častihlepje in bo začel tudi sam. Poleg narji vse knjige, liste in brošure, ki so na razpolago, potem pa se o vsaki podrobnosti natančno pomenijo. Kadar pride ukaz, da je treba pogasiti luči in noče leči spanec na trudne oči, o čem se tedaj pomenkujejo mornarji? Beseda gre o dopustu, o ljubezenskih zgodbah, o pristaniščih, o načrtih za novi dopust, o domačem kraju in o njegovih lepotah. Prav ta odljudnost v podmornicah poraja v mornarjih silno hrepenenje po lepi pokrajini. Seveda so to običajno fantastični načrti za potovanja, kajti nihče ne ve, kdaj pojde na takšno pot Vendarle pa vsak sanja o tem med torpedi, črpalkami in ventili... Samo kadar se umiva ali kadar gre pod tuš, mornar na podmornici sleče obleko, drugače nikoli. Spati mora oblečen, kajti pripravljen mora biti vedno na alarm in kadar nastopi trenutek za borbo, ne sme oklevati niti sekundo. Tudi plavalne pasove morajo imeti mornarji vedno na sebi. Seveda ne spijo vsi v njih, kajti posoda za zrak na trebuhu ni nič kaj prijetna prtljaga, toda pravilo veleva, da mora biti mornar vsak trenutek v pripravljenosti. To pa še ni najhujše zlo. Moštvo v podmornici je vedno na tesnem, zanj ni nikoli dovolj prostora, zato mora deloma spati na tleh. Cestokrat pa sploh nima priložnosti, da se spočije, posebno takrat, kadar »vlečejo jegulje«. Od časa do časa je namreč treba torpede sveže napolniti, treba jih je razstaviti in na novo nabiti. Kadar se to delo opravlja ponoči, pride mornar tudi ob spanje. Zelja, da bi se čimprej našli pripravni cilji za torpede, prihaja tudi od tega, ker zahtevajo torpedi mnogo prostora. Cim manj torpedov na podmornici, tem laže je delo z njimi in tem več prostora je mornarjem na razpolago. Zato se čutijo mornarji vedno olajšane, kadar zdrkne torpedo skozi cev proti ladji in spremljajo sledeči pok še z večjim veseljem, posebno. če vidijo, da je zadetek uspešen. Takšno je trezno življenje v podmornici, ki se vedno odigrava med ekstremi. Seveda je to samo ena stran življenja, kajti pri vseh tegobah ima tudi to življenje svoje čare in svoje pustolovščine, ki potegnejo človeka za seboj. proti Berlinu ob 15.40. kamor prispe ob 6 .zvečer. Cene so ostale iste kakor prejšnja leta, in sicer stane vozovnica od Zagreba do Dunaja 760 kun, od Zagreba do Berlina pa 2300 kun. Počitniška praksa v Nemčiji. Za počit" niško prakso v Nemčiji je tudi letos na razpolago večje število štipendij. Praksa je predvidena za meseca avgust in september. V poštev prihajajo predvsem meriicinci, farmacevti in tehniki. Požrtvovalno delo hrvatskih zdravnikov. Minili sta dve leti, odkar je začel poslovati zavod za pobijanje endemičnega sifilisa v Banja Luki. Statistični podatki nam bodo najbolj jasno prikazali sliko zdravstvenega dela za narod. Lani je 69 zavodovih zdravnikov pregledalo 362.072 oseb. Pri pregledu krvi je bilo ugotovljenih 29.925 bolezenskih primerov. Bolnikom so dali 113.685 injekcij arzenovih preparatov in 210.938 injekcij bizmutovih preparatov. predlanskim je bilo pregledanih 190.725 oseb, za zdravljenje je bilo porabljenih 28.186 injekcij arzenovih preparatov in 62.538 injekcij bizmutovih preparatov. V Križevcih bodo ustanovili Mestno hranilnico. Mestna občina je dala na razpolago začetno glavnico 350.000 kun. Mestna hranilnica bo šesti denarni zavod v Križevcih. Zavod za vzgojo hišnih pomočnic. Kakor znano, je bil leta 1934. iz volila Franja ln Terezije Pečakove ustanovljen zavod za vzgojo hišnih pomočnic v Zagrebu. Dom vodijo usmiljenke iz Sarajeva. V njem je na stanovanju 40 deklet, ki jih poučujejo o nalogah hišnih pomočnic sestre in starejše odslužene hišne pomočnice. Prihodnji mesec se bo v Domu pričel trimesečni tečaj za dekleta, ki se žele izuriti v hišnogospodinjskih poslih. Zagrebški gasilci so lani posredovali pri 258 požarih. Med njimi je bil samo en večji požar.**V službi mestaih gasilcev sta dva častnika, 7 podčastnikov in 52 mož. Služba je razdeljena v dve skupini, in sicer je v prvi 25 gasilcev, v drugi 16, ostali gasilci pa so prosti. Zagrebški gasilci razpolagajo z 11 gasilskimi avtomobili, 2 avtomatičnima lestvama 30 m dolžine, s poltovornim avtomobilom za prevoz moštva, 10 agregati (s prenosno motorno brizgalko), s sodobnim gasilskim avtomobilom »Mann« z vgrajeno brizgalko in kotlom za 3500 L Razen tega je v gradnji zaprt gasilski avtomobil z vgrajeno brizgalko. Pričakujejo pa tudi nov »Oppel Blitz« s 12001, ki bo popolnoma zaprt, tako da moštvu ne bo treba stati na obrobnih ploščadih. tega so Kongo vi reki tako mičnj in ljubeznivi, da bo tetkino srce dvakrat veselo ...« Nekoliko ur pred povratkom tete Evlalije in Minke je hotel Severin svojo papigo vzeti domov. Našel je obe ptici v njiju kletkah, nekoliko korakov drugo od druge. Živali se nikakor nista, merili s prijaznimi pogledi. »Nu, Jako,« je dejal Severin, upam, da si se pri svojem uglednem vrstniku nečesa naučil. Torej izreči lepe besede: Poljubljam tetko Evlalijo!« Jako je svojega gospoda samo hladno in porogljivo pogledal. Potem mu je na svoj običajni način pokazal zadnjo plat, potelo-vad*l malo po trapecu in — Severin je menil, da čuje svoj lastni glas. ko mu je vrgel Jako besede »Ti kljukonosa pošast, vrag naj te vzame!« v glavo. Ko je bil Jako nato spet doma, se je zadovoljil s tem, da se je prcduciral na trapecu toda kljuna ni več odprl, kvečjemu za to, da je razčesni' kakšno pečko. Popoldne sta se teta Evlallja in Minka vrnili. »Ah. ah tu je moj mali. sladki ljubček,« je grul'la teta in je stopila h kletki, kjer si je Kong pravkar prizadeval, da bi s kljunom odprl oreh. »AH si svojo gospo zelo pogrešal? Reci mi: Poljubljam tetko Evlalijo!« Kong je malo dvignil oči, potem je nekaj časa mirno obdelaval oreh, korčno je ostanke prav tako mirno spust;l na tla, pogledal svojo gospo z dolgim, kritičnim pogledom v oči in zahreščal: »Ti kljukonosa pošast, vrag naj te vzame!« In potem je teti Evlaliji pokazal hrbet in ni nikoli več spregovoril niti besedice. »Prinašaš mi neko slabo vest, angel moj,« mi je dejal in mi nežno zgrnil lase s čela. »Tule vidim gube, ki mi pravijo, da se ti je nekaj pripetilo. Hotel bi te manj ljubiti.« »Zakaj?« »Da bi imel pogum vrniti ti svobodo. Ne bi mi preostalo drugega kakor da odidem iz tega kraja, tvoj stric bi bil zadovoljen in ti bi bila odrešena vseh tegob.« »Ne govori tako, Eustahij. Ako hočeš ublažiti moje gorje, tedaj mi reci, da me vedno bolj ljubiš.« Odgovoril mi je s poljubom, in za trenutek sva pozabila vzrok najinih skrbi. »So torej znova ugovarjali zoper najino ženitev?« je vprašal, ko sva počasi šla naprej. »Ne, niso več ugovarjali. Dokončno so se pomirili s tem, da sem polnoletna in da si lahko po svoji volji izberem moža, toda na vsak način hočejo, naj se odrečem tebe. Teta, ki ni preveč občutljiva, je celo jokala — prvič, odkar jo poznam. Stric, ki mi je bil vselej tako naklonjen in dober, je bil še boljši in še nežnejši kakor običajno, in dejal mi je, da me ne bo zapustil na poročni dan, ako na vsak način hočem postati tvoja žena; kjer koli se hočeva poročiti, prišel bo, da izvrši obred, in teta me bo spremila v cerkev. Toda roti me, naj resno premislim, kaj nameravam storiti, naj te takoj za nekaj časa zapustim, naj vprašam za svet druge prijatelje, če ne verjamem njemu.« »Ali se je kaj zgodilo, da je od včeraj tako zraslo njegovo nezaupanje?« »Da. Se spominjaš, da sem omenila svojemu stricu nekega tvojega prijatelja, majorja Fitz-Davida? Stric je pisal temu majorju, ker je hotel imeti naslov tvoje matere.« Eustahij ni rekel niti besede. V strahu, da ga ne bi razžalila, nisem hotela nadaljevati. Resnici na ljubo moram priznati, da je bilo njegovo vedenje nekam čudno, ko je prvič govoril z mojim stricem o ženitvi. Stric ga je seveda vpraševal o njegovi rodbini. Odvrnil mu je, da mu je oče umrl in z nekim strahom je sporočil materi, da se namerava oženiti. Čez dva dni je prišel v župnišče s sporočilom, ki nas je začudilo. Njegova mati, ne da bi sicer hotela dvomiti o dobrem glasu mojem ali kogar koli izmed nas, je bila tako odločno zoper ženitev svojega sina, da mu je sporočila, da ne ona, ne ostali člani rodbine ne pridejo k poroki. Ko smo ga prosili za pojasnila, je dejal, da sta ga njegova mati in njegova sestra hoteli oženiti z nekim drugim dekletom in da se pač upirata, ker si je izbral dekle, ki ga njegova rodbina ne pozna. Zadovoljila sem se s tem odgovorom, toda stric je omenil gospodu Woodvilleu, da bi rad govoril z njegovo materjo in si tako laže razložil ta čudni odgovor. Eustahij pa mu nikakor ni hotel dati naslova svoje matere, zagotavljajoč ga, da bi bila njegova intervencija popolnoma nepotrebna. Stric je sklepal, da se skriva za tem kaj bolj resnega in je še istega dne pisal majorju Fitz-Davidu, da bi dobil podatke. »Tvoj stric je dobil odgovor od majorja Fitz-Davida?« je vprašal Eustahij. »Da.« »Si ga smela prebrati?« Ko je govoril te besede, mu je zvenel glas slabotno in obraz mu je izražal vznemirjenost, ki mi je stisnila srce. »Prinesla sem ga s seboj, da ti ga pokažem,« sem odvrnila. kar iztrgal mi je pismo iz rok in mi obrnil hrbet, da je na mesečini prebral pismo. Bilo je dovolj kratko, da bi ga 99. Odkod dobivamo chianti? 100. Ob katerem jezeru leži Locarno? 10L Kateri navadni nlomek ima z veliko približnostjo vrednost Ludolfovega števila? , 102. Tri stave Nekdo je v družbi tovarišev napravil tri stave, s prvim za Vs, z drugam za Vs in s tretjim za V« denarja, ki ga je imel pri sebi Prvi dve stavi je izgubil, tretjo je dobil in je v celean izgubil 34 lir. Koliko denarja je imel pred stavami pri sebi? Sklepajte na pamet! • • * Rešitve nalog 23. t. m.: 95. Izraz »bombastičen« Izvira lz pozno-latinskega »bombax«, kar pomeni bombaž. Konji v vojni V svetovni vojni je imela nemška vojska na razpolago 1,125.000 konj. Približno 400.000 konj je poginilo na bojišču zaradi sovražnih izstrelkov, 558.000 so jih pobrale razne bolezni in preveliki napori. Samo 160.000 konj se je vrnilo iz vojne domov. Toda tudi teh 160.000 konj je polagoma pešalo, deloma ker so bili že ostareli, deloma ker so prišli v roke takim gospodarjem, ki jih niso mogli dovolj izdatno oskrbovati. Ko je leta 1935 prijatelj živali F. K. Finus iz Starmberga na Bavarskem poslal med Nemce oklic za konje, ki so sodelovali v svetovni vojni, so našteli samo še 7512 štirinogih vojnih veteranov. »Oče vojnih konj« je nato vsa leta nabiral krmo za svoje živali in je pomagal v nad 5000 primerih bivšim štirinožnim udeležnikom svetovne vojne. Finus je moral zdaj zopet na vojno, a niti tam nI pozabil na svoje varovance. Za božič 1942 je zbral še dovolj krme, da je lahko nasitil 72 konj iz zadnje svetovne vojne. Atevilo njegovih ljubljencev se sicer od leta do leta krči, delo, ki ga opravlja, pa dokazuje, da človeška srca le še niso izumrla. Krčenje alpskih ledenikov Lansko leto poleti so opazovali spremembe na 56 alpskih ledenikih. Pooblaščenec za znanstvena raziskovanja pri Pla ninskem društvu rektor Klebelsberg z univerze v Inomostu je o dognanjih objavil poročilo, lz katerega povzemamo: V Dachsteinskem pogorju je majhno pod zemljo se odtekajoče jezero ki je nastalo leta 1941. ob levem jeziku hallst&tt- lahko prebral v eni minuti. Lahko bi si ga ponovila na pamet, kakor si ga lahko ponovim še zdaj. »Dragi župnik, gospod Eustahij Woodville je govoril čisto resnico, ko je trdil, da je gentle-man po rojstvu in o položaju in da je podedoval po svojem očetu dva tisoč šterlingov rente. Lovrenc Fitz-David« »Ali je mogoč jasnejši odgovor, kakor je tole?« je dejal Eustahij, ko mi je vračal majorjevo pismo. »Ako bi pisala jaz in prosila podatkov o tebi, tedaj bi to zadostovalo. Toda stric pravi, da je poslal tri strani dolgo pismo; dejal je, da tole pismo ne vsebuje drugega kakor eno samo frazo. Predlagal je majorju, da bi se osebno razgovoril z njim o tej ženitvi, major pa se sploh ni oziral na to stričevo željo.'Prosil ga je za naslov tvoje matere, on pa je molče prešel preko te prošnje. Stricu se zdi kaj čudno to vedenje gentlemana, zlasti še svojega prijatelja, in se je strogo Izražal o tem; star je, ne smeš mu zameriti.« »Ne zamerim mu. Kaj je dejal?« »Dejal Je: »Zapomni si moje besede, Valerija. Za vsem tem tiči neka skrivnost, ki se nanaša na gospoda Woodvillea ali njegovo rodbino in o kateri major ne sme govoriti. To pdsmo je svarilo, če ga dobro prebereš. Pokaži ga gospodu VVoodvilleu in če hočeš, povej mu, kaj sem ti rekel.« Eustahij mi je še enrat segel v besedo. »Veš zagotovo, da je tvoj stric rabil prav te izraze?« je vprašal in pazljivo motril moj obraz, razsvetljen od mesečine. »Zagotovo, toda jaz nisem njegovih misli, verjemi.« Objel me je ln ml pogledal v o«. Njegov pogled me je prestrašil. »Zbogom, Valerija!« je dejal. »Ne obsojaj me in ne misli zlo o menil, ko boš poročena s človekom, srečnejšim od mene.« Vstal je, da bi odšel. Oklenila sem se ga, tresoč se po vsem telesu. »Kaj je to?« sem vzkliknila, kakor hitro sem mogla govoriti. »Tvoja sem, samo tvoja. Kaj sem dejala, kaj sem storila, da sem zaslužila te tvoje besede?« »Morava se ločiti«, je dejal potrto. »Nlsa ti kriva; to je nesreča, ki me preganja. Draga Valerija, kako naj se poročiš s človekom, ki je sumljiv tvojim sorodnikom, tvojim prijateljem? žalostno življenje sem živel, nikdar nisem v nobeni ženski našel te sladke naklonjenosti, te harmonije čustev, ki sem jo našel v tebi. Težko se ločim od tebe, težka mi je vrnitev v moje samotarsko življenje, a iz ljubezni do tebe moram doprinesti to žrtev. Oprosti mi, da sem te ljubil, Valerija, strastno, sveto ljubil. Oprosti in pusti me, da odidem.« Zadrževala sem ga z vso močjo svojega obupa. »Pojdi, kamor hočeš, Jaz grem za teboj ... ne morem živeti brez tebe, moram, hočem ti biti žena.« Nisem mogla več govoriti; Izlila sem svojo bridkost v jok in solze. Ni mogel vzdržati. Miril me Je, govoreč mi z najnežnejštm glasom ter ma prisegal, da mi posveča vse svoje življenje, da bo edina misel njegovega življenja, pokazati se dostojnega moje ljubeznL Ali ni poslej držal svoje prisege? Mar nI sledila najini zaročitvi združitev pred oltarjem, s prisego pred Bogom? Ah, kako sem bila poslej srečna! V prenesenem pomenu označujemo tako besede ali govorjenje, ki je nabuhlo, nakopičeno kakor bombaž, pretirano. 96. Vseh vernih duš dan praznujemo 2. novembra. 96. Adam Riese (1492—1559) Je btl v St. Annabergu montanistični uradnik ln Je spisal prve nemške računi ce (1524.). Se danes je v navadi, da se pravilnost takšnega računa potrjuje z rečenico »po Adamu Rieseju«, torej s pozivanjem na tega »ra>-čunskega mojstra«. • 98. Veriga 1 — 2: koza, 4 — 5: orel, 2 — 3: atek, 5 — 6: lire, 3 — 4: kino, 6 — 7: Etna. skega ledenika, postalo znatno večje. Od ledenikai se trgajo velii ledni bloki ln padajo v jezero. V Silvretti se je najbolj skrčil zapadni ledenik Vermunth-Ferner, ln sicer za 43 metrov. Obrobno razpoko ledenika proti Piz Buinu je možno komaj še prekoračiti. V Oetztalskih Alpah se je močno zmanjšal Hinterelsferner (že do začetka septembra za 54 metrov). Skrajni del ledenika je izgubil tudi na debelosti in meri samo še 11 metrov. Hitrost drsenja se je povečala od 16 metrov v letu 1941. na 21 metrov v lanskem letu. Na področju Grossglocknerja je treba zabeležiti posebno močno srčenje ledenika Fasterce. največjega ledenika v nem. Alpah. Velike Elizabetine skale štrle več kakor 20 metrov visoko iz ledu, medtem ko jih je leta 1924. pokrivala še več metrov debela ledna plast. V skupini Sonnblick ae je prikazal iz ledu rudniški rov. V njem so našli več vrst orodja, kakršnega so svoje-časno uporabljali v zlatih rudnikih. Omenjeno dejstvo zgovorno priča, da so ledeniki kljub močnemu nazadovanju še vedne večji kakor pa so bili v 15. ali 16. stoletju. • Sneg v Jeruzalemu. Te dni je v Jeruzalemu snežilo. Časopisi poročajo, da se je v 20 letih dvakrat zgodilo, da je tam padal cneg. Odkritje stare naselbine pri IachiJL V bližini kopališča Ischije so odkrili ostanke stare naselbine, ki sega po sodbi strokovnjakov v davno želemo dobo. V jamah so našli razno orodje in tudi orožje, ki priča o načinu življenja tedanjih jamskih prebivalcev. Pozneje so votline zasuli zesmeljskl plazovi in so Jih šele zdaj odkopali. Iz Hrvatske IKAJ VEM? KAJ ZT^IAM? ŠPORT Službene objave iz urada CONI-a Nogometna zveza objavlja razpis prvenstvenega tekmovanja v nogometu za L 1943 Objava št. 2 Ljubljana, 22. febr. Nogometno udejstvovanje za društva, ki so za tekoče leto redno vpisana pri nogometni zvezi, bo urejeno po naslednjih splošnih pravilih: a) v tekmovanje I. divizije s štirimi moštvi, b) v tekmovanje n. divizije brez omejitve udeležencev, c) v tekmovanje rezerv brez omejitve udeležencev in d) v tekmovanje dečkov brez omejitve udeležencev. Društva, ki bodo hotela sodelovati v tekmovanju I. diviz'je, bodo morala imeti na razpolago športni prostor. Tekmovanje bo razdeljeno v prvi in povratni del in se bo ocenjevalo po tcčkah. Razlika v golih je odpravljena. Pri enakih izidih za prvo mesto .bo odigrana kvalifikacijska tekma. Vsi igralci, ki bodo sodelovali v tekmovanju, mcrajo imeti predpisane športne dovolilnice za tekoče leto. Tekmovanje v I. diviziji Po dolžnosti sta pripuščena na podlagi ©cen iz jesenskega turnirja Nogometno društvo »Ljubljana« in Športni klub »Mars«. Ostala društva, ki bi hotela sodelovati v tem tekmovanju, morajo predložiti svoje prijave do vključno 28. t. m. Ce bi bilo teh društev več kakor dve, bo odigran poseben kvalifikacijski turnir z neposredno izločitvijo v teku meseca marca. Zadnje plasirano društvo v tem tekmovanju bo nazadovalo v drugo divizijo. Tekmovanje II. divizije V to tekmovanje bodo prepuščena vsa društva, ki bodo do 28. t. m. predložila redno prijavo, razen tega pa bodo po dolžnosti vpisana še ona društva, ki bodo morebiti izpadla v kvalifikacijskem turnirju za I. divizijo. Zmagovalec tega tekmovanja oo napredoval v I. divizijo. Društva morajo obenem prijaviti, na katerem igrišču bodo odigravala svoje tekme. Tekmovanje rezerv Tekmovanja rezerv se lahko udeležujejo vsa rezervna moštva društev, ki tekmujejo v I. in II. diviziji. Pri tekmah lahko nastopajo igralci, ki niso odigrali več kaker dveh tekem v tekmovanju Višjih divizij To pravilo ne velja, kadar igrajo Isti dan istočasno moštvo višje divizije in rezervno micštvo. Isti igralec se isti dan ne more udeležiti dveh tekem. Dan zaključka prijav za to tekmovanje bo objavljen pozneje. Tekmovanje dečkov Tekmovanja dečkov se lahko udeležujejo vsa društva, ki so včlanjena v nogometni zvezi, čeprav ne sodelujejo v tekmovanju ostalih kategorij. Tekem med dečki se ne bedo mogli udeleževati igralci, ki so odigrali več kakor dve tekmi v tekmovanju ostalih kategorij. Iz tekmovanja za to prvenstvo so izključeni igralci, ka so se rodili pred 1. januarjem 1927. Zaradi t-?ga bodo morala društva, ki bodo zahtevala športne dovolilnice za take igralce, predložiti njihove krstne liste v neoverovlje-nem prepisu. Dan zaključka prijav za to tekmovanje bo objavljen pozneje. Prijave in pristojbine I. divizija. Prijava za tekmovanje tn pri-stcibina za tekme 300 lir, plačljivih v dveh obrokih, :n sicer prvi obr.k obenem s prijavo, drugi obrok pa pred pričetkom povratnega dela tekmovanja. TT. d;vizija Priiava zn tekmovanje iti pristojt -na za tekme 1?0 lir, plačljivih v dvji obrokih, in sicer prvi odiok benem s prijavo, drugi obrok pa pred pričetkom povratnega dela tekmovanja. Rezerve. Prijava za tekmovanje ln pristojbina za tekme 100 lir, plačljivih v dveh obrokih, in s;cer prvi obrok obeuem s prijavo, arugi obrok pa pred pričetkom dela tekmovanja. Dečki. Prijava za tekmovanje in pristojbina za tekme 50 lir, plačljivih v dveh obrokih, in sicer prvi obenem s prijavo, drugi obrek pa pred pričetkom povratnega dela tekmovanja. Vse te pristojbine bodo morala plačati tudi društva, ki bodo uvrščena v tekmovanje po dolžnosti. Nagrade I. divizija. Prvi: pokal ln 11 spominskih predmetov v vrednosti 1000 lir; drugi: 11 spominskih predmetov v vrednosti 500 lir. II. divizija; Prvi: pokal tn 11 spominskih predmetov v vrednosti 500 lir, drugi 11 spominskih predmetov v vrednosti 250 Br. Rezerve. Prvi: 11 spominskih predmetov v vrednosti 300 lir, drugi: 11 spominskih predmetov v vrednosti 150 lir. Dečki. Prvi: pokal in 11 spominskih predmetov v vrednosti 300 lir; drugi: 11 spominskih predmetov v vrednosti 150 lir. Vsem ostalim moštvom, ki bodo končno ocenjena, nagrada po 100 lir. Opozorilo Podrobnosti o poteku tekmovanja, razporedih in dnevih tekmovanja bodo objavljene v poznejših objavah. Kolikor ni v teh navodilih nasprotnih smernic, veljajo za tekmovanje vse dolečbe pravilnikov nogometne zveze, ki ima možnost, da jih prikroji za potrebe tega prvenstvenega tekmovanja. Druga nedelja table - tenisa Devet najboljših ljubljanskih igralcev nadaljuje svoj najvažnejši turnir Tritedenski turnir med elito ljubljanskih tableteniških igralcev preide v nedeljo v drugo fazo z novimi zanimivimi srečanji. Med temi bo po dosedanjem poteku sodeč najvažnejše ono med Bogatajem in R. Strojnikom, ki bo morda tudi že odločilno za končno zmago. Druga ogleda vredna partija bo odigrana med šubertom in Brade-škom. pa tudi prvi in R. Strojn'k se bosta močno potrudila za osvojitev točke. Dalje bodo nastopili parj: Bradeško — Poženel, Merala — Bogataj itd. Vsega bo v nedeljo spet na sporedu 12 iger, to pot še bolj napetih kakor so b:le prvo nedeljo. Tekmovanje se začne ob 9. v dvorani hetela Miklič. Organizac'ja bo to pot v rokah članov Mladike. Vstopnina za gledalce je propagandno nizka. O prvem dnevu tega tekmovanja bomo objavili obljubljeno podrobnejše oceno v jutrišnji številki našega lista. (Op. ur.) Ukinitev mednarodnega udejstvovanje Rim, 13. febr. s. Predsednik CONI-a jo spričo potrebe, da se v tem izrednem trenutku nobena sila ne odtegne skupnemu naporu, ki ga zahteva vojno stanje, odločil, naj pripadaj'če športne zveze od 1. marca naprej ukinejo vsakršno mednarodno udejstvovanje. Drobne zanimivosti Nov otroški vrtec v Bohinjski Bistrici je bil pred kratkim odprt. V lepih in namenu odgovarjajočih prostorih je čez dan 40 otrok žena, ki so zaposlene v poklicu. V obliki majhne svečanosti je okrožni uradni vodja izročil ključe Doma otroški vrt-narici. Ogenj na Grmadi. Iz šmartnega pod Šmarno goro objavlja gorenjski tednik dopis, v katerem čitamo, da je predzadnjo nedeljo popoldne začelo goreti na Grmadi ali zarali razposajenosti igrajočih sc otrok aili zaradi običajne nepazljivosti kadilcev. Gasilci iz Tacna so ogenj kmalu pogasili. Pij X. bo proglašen za blaženega. Dne 19. januarja in 4. februarja se je sestala v Vatikanu kongregacija, ki je razpravljala o proglasitvi papeža Pija X. za blaženega. Rezultati debate so bili po kardinalu Salot-tiju predloženi svetemu očetu, ki je odločil, naj se uvede postopek za beatifikacijo. Pomembne arheološke najdbe. Pri kopanju zemlje v Tarentu so našli nekaj arheoloških predmetov velike umetniške vrednosti. Med drugim so izkopali črepinje velikega vrča za vino iz druge polovice 5. stoletja našega štetja. Strokovnjaki se nadejajo, da bo mogoče vrč popolnoma rekonstruirati. Predčasno polaganje pomočniških izpitov. Doslej je bilo v Nemčiji dovoljeno pol leta pred končano učno dobo vajencem plagati pomočniške izpite, če so bili poklicani v delovno ali vojaško službo. Ker pa ta olajšava velikemu delu mladine nd prišla v prid, je minister za narodno gospodarstvo izdal odlok, da lahko v delovno ali vojaško službo pozvani vajenci polagajo pomočniški izpit že po treh letih učenja. N°va naprava za dviganje potopljenih ladij. V Poli so nedavno preizkusili novo napravo za dviganje potopljenih ladij in drugih predmetov iz vole. Izum je patent mornariškega inženjerja, Eugenia Rapara. Z njegovo napravo je mogoče tudi popravljati ladje pod vodo. Mati oglasi Kdor iHe tfoCbo plača m ali Šifro L 2.—. Najmanjši Umos L —>90. aa dr*, m prov. takso —.00, ea dajanje naslova t« oglas* Ja L T/—. — Za ženi t ve tn dopisovanja je plačati ea vsako besedo L 1.—, za vse drage oglase i —j60 sa besedo, za dr«, ln prov. takso L —.60 M dajanj« naslova ali ilfro L 3.—. Najmanj H Iznos » ta oglase je L 10.—. Hišni posli iščejo službe Knjige Dekle ki zna samostojno kuhati in vsa gospodinjska dela, išče službe. Viktorja E.-nanuela 9, dvorišče. 3013-1 Hišni posli dobijo službo Postrežnico za čez dan, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3015-la Služkinjo pridno in pošteno, sprejmem takoj. Beethovnova ul. 16/IV. 3021-la Dekle pridno, mlado se sprejme aa vsa hišna dela in pa pomoč v slaščičarni. Plača Lir 350 in hrana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 3047-la Postrežnico pridno in pošteno iščem v Šiški od 7. do 3. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3039-1a Postrežnico za neki j ur dopoldne, iščemo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3028-la iT' i* Dolomitni pesek za fini omet, terazo, balin prostore, za posipanje vrtov, rizel, gramoz in kamen. Vam dobavi gos. Vodn:k, Podutik 25, Ljubljana 7. Naročila sprejema: »Jeklo«. A. Vodnik, LJubljana, Stari trg 11. 3002 Preproge velik modem toa\«č. kompletna kuhinja ter razno po ceni naprodaj. Pred Škofijo št. 15'III. desno. 3034-6 Športni voziček predvojni, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3017-6 Knjižno omaro lej>o, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Knjižna omara«. 2362 8 Kupim Otroške vozičke športne in globoke, kupimo takoi, plačamo dobro Trgovina »Oeled« Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 2381-7 Gramofonske plošče dobro ohraniene ali pa v neuporabnem stanju kupuje io plača najvtšie dnevne cene »Everest«. Prešernova ulica 44 I-212-M-7 Mačje kože in zajčje, samo velike in zimske — kupuje krznarstvo L. ROT, Ljubljana, Mestn: trg 5 J 29 M ; Vreče stare gume za bicikle, motorna kolesa in avtomobile, kupimo. Plačamo zelo dobro. Gaso-geno Merkur, Puh ar leva 6. 3040 7 Kolesa Triciklje različne velikosti za vsako težo še s starim materialom in za staro ceno, dobavlja Gasogeno Merkur Puharjeva 6. 30U-11 Kapital Manjši kapital iščem za dovršitev nove hiše proti odpisu primernega deleža iste posesti. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3004-16 Lokali Biciklje, Knjižno omaro lepo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Knjižna omara«. 2962-7 Parni stroj (ig-raiiko) tudi rabljen, kupim takoj. Naslov v ogl. odd. J utira* 3002-7 Otroški voziček globok. najmodernejši, predvojni, skoro nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3016-6 Fon aparat za sušenje las na 150 volt, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3038 6 Namizne prte, bele in pisane, nove ali že rabljene, kupim. Ro-bič. Sestica. 3003 7 Športni voziček in šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 3024-7 Staro srebro ter vse sreb.-ne predmete kupim. Plačam najvišjo ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srebro«. 3046-7 Viteški oklep išče slikar na posodo za krajši čas. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za kompozicijo«. 3043-7 Jedilni pribor (Rostfrei) in porcelan, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pribor 222«. 30457 Preprogo perzijsko, pirotsko ali slično, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproge« 3037-7 Srebrne predmete in kovance kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3035 7 Radio Ljubljana ČETRTEK, 25. FEBRUARJA 1943-XXI. 7.30 Slovenska glasba — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operna glasba — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.25 Prenos iz Nemčije. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec. — Pisana glasba. — 14.40 Pisana glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščni. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Nove plošče Cetra. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Na-pevi in romance. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Koncert orkestra Cora. — 21.00 Puccini: Turandot. — V odmorih: predavanje v slovenščini. Po operi: poročila v italijanščini. Inserirajte v »Jutru«f bicikelj gume, motorna kole-sa, gume za motorna kolesa ter gume za avtomobile, kupmo. — Plačamo zelo dobro. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 3042-11 Oblačila Črn damski plašč dobro ohranjen z rnu-fom se proda. Naslov v vseh posl Jutra. 2996-13 Površnik siv. dobro ohranjen, se ugodno proda. Krojaštvo Lombar, Gosposvetska c. 12. 3018-13 Perzijaner kože ali plašč, srebrne lisice in podobno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perzijaner«. 3036-13 Les hlode in rezani hrast, brest, javor, lipo itd. ter bukove hlode za lušče nje kupujem. Ponudit na naslov Artur Sachs lesna eksportna trgovl na, LJubljana, Rimsk trg 8 — poštni predai 240 2927-15 Prostori za obrt, manjšo industrijo, skladišča. garaže ali slično, z večjim vrtom, ugodno prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prilika«. 3023 19 Posest Lepa parcela cirka 1000 kv. m, Ko-deljevo. zelo lepa. sončna lega, 10 rnmut od tramvaja, radi družinskih razmer ugodno na prodaj. Ne zamudite priliko. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 3027-20 Hišo večjo ali dve manjSi- kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 2,400 000'. 3012-cu Dvodružinsko hišo z lepim vrtom, ob tramvaju. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealna lega«. 3011-2u Pohištvo Sobno in kuhinjsko opravo snažno kakor tudi posamezne komade pohištva in druge uporabne predmete kupi takoj Trgovina »Otfied«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 2983 12 Glasbila Klavir dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober klavir«. 3018-26 Izgubljeno Zapestno uro je izgubila revna dijakinja od Obrtne šole do pošte 1» Prešernovi ul.. Sv. Petra nasipu do Sv. Jožefa. Pošten najditelj 6e naproša. -bico blizu gl. kolodvora. i>onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najrajši dve postelji«. 3020-23a Uradnik išče opremljeno sobo * ločenim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«. 3007 23» Šivalne stroje pogrezljive. kupimo. — Plačamo dobro. Trgovina »Ogled«. Mestni vrg 3 (vhod skozi vežo). 2992 28 Pisalni stroj » dobrem stanju ah v neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuie in plača najvijje ceoe Everest, Prešernova 44. 211-N-J-29 Pisalni stroj znamke »Hermes«, prodam. Vprašati Sršen, Breg 2. 3022 29 Šivalni stroj »Jax« se ugodno proda. Ogled prosim od pol 12. ure dalje Sv. Petra 62. 3047 29 Razno Informacije vseh vrst, razne usluge, razmnoževanja, prevode, prošnje in vloge v italijanščini izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. OKVIRJE IZDELUJE SPECIALIST KLEIN ■ VTOLFOVA UL. 4 Umrl nam je naš ljubljeni brat, gospod IVAN ŠPOLJARIČ BIVŠI TRGOVEC EN POSESTNIK v 82. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 25. februarja 1943 ob % 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Dunaj, dne 23. februarja 1943. Žalujoče sestre: AMALIJA, por. GRUBER in TEREZIJA - m Umrla nam je naša ljubljena mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča, gospa ANGELA BRVAR vdova OKORN roj. TEKAVEC VPOKOJENKA TOBAČNE TOVARNE Blagopokojna leži na svojem domu, Vožarski pot št. 3, do dneva pogreba do 11. ure dopoldne. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, Dunaj, dne 24. februarja 1943. ŽALUJOČI OTROCI In ostalo sorodstvo FRANCE NOVSAK* 15 •IVemlr srca .ROMAN Redki sončni žarki so se selili z lista na list, prodirali na mah in robidovje in božali gozdne žuželke, ki so se veselile njegovega napoja. Med velikimi smrekami in bukvami so rasla mlada drevesca kakor otroci. Včasih jima je pod nogami počila veja, da sta se zdrznila in nasmehnila drug drugemu. Pot je vodila navkreber. »Ko prideva na vrh, bova legla v travo,« mu je govorila Marta. »Prav na sredi vrha je velika jasa z lepo travo. Blizu izvira v skali studenec. Proti večeru hodijo tja srne, da se napijejo. Morda se tam tudi igrajo, kaj mislite?« »Gotovo se igrajo,« je resno in nežno potrdil. Prispela sta do jase, s katere se je videla Dolenja vas v vsej svoji ljubkosti, potem reka in vrbe tam dalje, in naprej polja in spet griči. Obstala sta sredi nje. Rudolf je zamišljeno zrl v dolino. Misel mu je skušala prodreti zastore bodočnosti, ki si jo je hotel ustvariti čim sijajnejšo. Slikal si jo je z blestečimi barvami. Njegova volja je bila močna in zmožna doseči vse, tega se je zavedal. »Kam gledate tako zamišljeno, Rudolf? Obraz mu je preletel smehljaj. »Gledam v bodočnost, ki si jo hočem ustvariti.« Vzdihnila je. »Kako rada bi bila jaz deležna trenutka, ko jo boste tudi doživeli ...« »Ali verjamete, da bo res prišla, Marta?« »Ne morem si misliti, da ne. Če bi se drugače zgodilo, bi bila zelo nesrečna.« »Gotovo pride, Marta. Morda ne ravno takšna, kakršne si želim, pride pa gotovo. Saj bo sad dela mnogih let.« Sonce ju je prijetno grejo, ko sta legla v travo. Bilo jima je tako prijetno, ko sta se prepustila svojemu razpoloženju, v edini želji, da bi ta čas nikdar ne minil. Bolj in bolj so se jima zbliževale misli, dopolnjevale so druga drugo, bile so kot dve krili ene ptice. Samota, v kateri nista bila sama, jima je odpirala oči, da sta se spoznala. Nenadoma sta opazila, da ne moreta reči več drug drugemu »vi«. Rudolf je pripovedoval živahno. »Sredi septembra odidem na Dunaj. Upam, da mi bodo prijatelji iz Ljubljane omogočili, da bom odšel tja. V šestih letih bom advokat in bom kmalu lahko odprl pisarno. Potem se začne življenje. Odšla bova v mesto in če boš hotela, boš lahko ostala pri meni ...« Rudolf tega ni govoril kot otrok. Te besede so bile plod dolgega preudarjanja in odločil se je, da pove Marti, čim se mu bo nudila prilika, zakaj drugače se ni hotel vezati na človeka. Ostro je ločil resno in neresno, preostro za svoja leta. Toda spoznanje oboroži vsakogar boljše kot vse knjige. »Ali me res hočeš vzeti s seboj?« je razburjena vzkliknila in ni mogla skriti svoje sreče. »Prvi večer, ko sem te videl, sem vedel, da mi prihajaš nasproti, drugače kot ženske, ki sem jih doslej spoznal. Vsakdo spozna v življenju nekoga, ki mu z velikimi črkami piše usodo. Če mi jo bi pisala tvoja nedolžnost, potem ji brez strahu pogledam v obraz.« Sklonil se je nad njo in dejal. »Zdajle ti bom povedal nekaj, česar nisem še rekel nikomur na svetu. Ne svojim rano umrlim staršem, ne dekletom, ne prijateljem. Ne gozdu, ne rosi, ne soncu ...« Približal je ustnice in ji zašepetal. »Marta, saj že veš, kajne? Potrdim ti tvoje misli.« Odkimala je. »Ne prvvej mi, ni ti treba povedati. Čutim, vem, da je ta'{O.« »In kaj boš rekla ti, Marta.« Ni se mogla več premagovati. Roke so se ji ovile okrog njegovega telesa. Premagana od sladkosti razburjenja, združujoč v sebi vrisk in smeh vse svoje blažene mladosti, ga je rahlo poljubila na ustnice. Nato so jo polile solze, ki jih ni hotela zadrževati. Rudolf je položil njeno glavo v svoje naročje in ji z robčkom, ki ji ga je vzel iz torbice, brisal solze. Kmalu se je že spet smejala, ko ji je pripovedoval prigode iz šolskih klopi. In ko se mu je že dovolj nasmejala, je pripovedoval o svojih načrtih ia skrbeh. Tedaj se je nenadoma spomnila. »Kaj pa, če ti tvoji prijatelji ne bodo mogli pomagati, da bi šel na vseučilišče?« Nekoliko odsotno je zmignil z rameni. »Saj sem jaz tu, Rudolf! Nič te naj ne skrbi. Ali boš kmalu prejel odgovor?« »Šele včeraj sem pisal. Ne mudi se Se, toda upam, da bo pravi čas vse urejeno.« Bila je zaskrbljena za njegovo življenje, zato ji je moral povedati vsako stvar. Če česa ni razumela, ga je prosila, naj ji razloži natančneje. In ko ji je povedal, je bila spet mirna. Ure pa so hitele, te se tudi ob največji sreči ne ustavijo. Sonce se je nagibalo, sence drevja so se daljšale, jasa je bolj in bolj tonila v senci. Rudolf in Marta pa se nista ganila. Šele ko je jela pihati večerna sapica, je dejal Rudolf. »Kmalu bo treba oditi. Marta.« Takšno, ležečo v njegovem naročju, bi jo gledal venomer. Ni se je upal omadeževati, samo poljub ji je pritisnil na ustnice. Čudno se mu je zdelo, kako je mogel biti pri njej tako zbran in tako brez misli, ki so se mu pojavljale pri drugih dekletih, če se je spomnil na mestna dekleta in svoje razmerje do njih, je videl, zakaj s« ni ogrel za nobeno. Prepovršne, prenavadne so bile. Marta pa je bila kakor luč. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jeran - Za Inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani