Okrogla miza o delu društev in družbenih organizacij v krajevnih skupnostih
Več zanimanja za društva v krajevnih skupnostih
Najaktivnejša društva poznamo v vsakem okolju. S svojim delom v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, šolah in domovih mladih se mora vsako društvo večno potrjevati. Tudi ko gre za širše družbene interese, sodelujejo aktivna društva. Vključujejo se v sredine, kjer delujejo. Mladi in sta-rejši se vključujejo v društva, katerih delovni pro-grami jih privlačijo. Poznamo številne organizacije, od športnih, tehničnih, kulturnih do znanstvenih. Šiška slovi po izredno bogati dejavnosti. saj raču-namo, da je v vsa občinska društva vključenih okrog 40.000 Šiškarjev. Mladih in manj mladih. Težko je izločiti najboljše. najbolj marljive. Vsaka organizacija ima svoje težave, svojo specifičnost. Vsako društvo sebe smatra za družbeno pomembno. Vsako druš-tvo se bori za obstanek. Težave so običajno v zača-ranem krogu: SREDSTVA — KADRI — PROSTO-Rl. Iz številnih razgovorov na letnih zborih, konfe-rencah in ob drugih priložnostih pa lahko kar ehotno povzamemo malce zagrenjene pripombe funkcio-narjev posameznih društev, ko omenimo sodelova-nje krajevnih skupnosti. Izredno malo jih je, ki se lahko pohvalijo, da dobro sodelujejo s krajevnimi skupnostmi ali da bi posamezna telesa KS poma-gala društvom. V glavnem gre po istem kopitu: sam si pomagaj, pa ti bo tudi krajevna skupnost pomaga-la. Slednje bolj za šalo kot za res, saj tudi krajevni or-gani pogrešajo delavoljnih mlajših oseb. Teh pa ne bo, če jih starejši ne bodo razumeli, če bodo od njih samo zahtevali. kot smo slišali: plačajte ogrevanje, sodelujte v akcijah KS, vključujte se v aktivnosti na terenu (v krajevni samoupravi), vrgli vas bomo na cesto, če ne boste plačali tega in onega in podobno. Največ pripomb ima mladina. Starejši vidijo le slabe strani in jih pjosplošujejo na vse mlade. Da pa se po-samezni mladinci skozi ves teden trudijo v določenih organizacijah, pa tako nikogar ne zanima. Ustavi se seveda pri denarnih pomočeh. Stroški za najem prostorov za športna srečanja, sestanke, zbore ali morda plese so zelo različni. Preveč se vrti okrog denarja. Premalo je entuziazma, ki ga starejši poz-najo iz časov, ko so gradili porušeno domovino. Skozi (skoraj) vse probleme se vleče zoprna rdeča nit: koliko bom plačan, kdo bo plačal, kje bomo dobili denar...
So pa tudi izjeme. Krajevne skupnosti in društva.
Na okrogli mizi, na katero so bila povabljena vsa društva. so sodelovalfe najaktivnejša in najbolj resna. Neresnih očitno ni bilo, kot jih tudi ni na razna podobna srečanja. Res pa je, da je bil poudarek na delu društev. ki se na kakršenkoli način povezujejo v občinskem merilu v zvezi ali le delovno.
Predstavniki društev so pripravili izvlečke o pro-blematiki svojih organizacij. Za uvod je posredoval izkušnje o delu v krajevnih skupnostih predstavnik telesno kulturnih organizacij, ki predstavlja najšte-vilčnejšo organizirano dejavnost v občini. TELESNA KULTURA
Pred desetimi leti je ZTKO v naši občini ustanovila posebno komisijo za športno rekreacijo v krajevnih skupnostih. Ta komisija se je ukvarjala predvsem s povezovanjem vseh, ki so razvijali telesno kulturo. ustanavljala je komisijezašport in rekreacijp v KS, ki so imele opredeljene naloge. Komisija pa je tudi so-delovaia pri ustanavljaniu izvajalcev programa tele-sne kulture na območjili, kjer teh še ni bilo.
Že leta 1979 je bilo v tedanjih 21 krajevnih skup-nostih vsaj po eno telesnokulturno društvo. Te komi-sije so na terenu tudi usklajevale programe društev v krajevnih skupnostih. Od leta 1978 do 1982 je bilo v krajevnih skupnostih ustanovljenih deset novih društev. V naši občini so vzpostavljene pomembne povezave med društvi v organizacijah združenega dela — z delavskimi športnimi društvi (KS Medvode, Bratov Babnik, Šentvid, Litostroj itd).
Posebno kvaliteto v povezovanju športnih organi-zacij pa predstavlja sodelovanje športnih organizacij s šolo in vzgojno varstvenimi organizacijami. Uspehe beležimo pri vzgoji in izobraževanju otrok in mladine v osnovnih panogah telesnokulturne aktiv-nosti (smučanje, plavanje). Aktivnost se odraža tudi v organiziranju in delovanju šolskih športnih društev in v skupnih nastopih ob raznih obletnicah, memo-rialnih prireditvah, še posebej v okviru praznovanj praznikov krajevnih skupnosti.
Te organizacije so neposredno vpete v dogajanje na terenu, kjer imajo sedež, ko gre za razvoj. vzdr-ževanje in izkoriščanje oziroma posodabljanje tele-snokulturnih objektov in športnih naprav. Zrasla je vrsta zanimivih objektov.
Telesnokulturni delavci ugotavljajo, da pri sodelo-vanju s KS ni toliko pomembna finančna udeležba KS, ampak vključevanje vseh subjektov KS v okviru pomoči pri pridobivanju ustrezne dokumentacije za uresničitev načrtovanih objektov.
Pomemben uspeh je tudi pri združevanju sredstev za telesnokulturne objekte, kjer je v večini primerov prek 70 % lastne udeležbe (prostovoljno delo, pri-spevki članov) oziroma svobodna menjava dela (OZD).
Posebej velja'omeniti vlogo, Ki jo ima Partizan Slovenije pri razvoju telesne kulture pri nas. Naša društva so zelo aktivna, vključujejo veliko število članov. Ta društva organizirajo tudi poznano tekmo-vanje v SR Sloveniji pod nazivom »Iščemo najboljšo krajevno skupnost«. V tem tekmovanju je leta 1981 osvojila med vaškimi KS 8. mesto KS Medvode, leta 1982 pa 2. mesto. KS Sentvid p»v letu 1983 drugo mesto med mestnimi KS.
Teiesnokulturni delavci pogrešajo boljšo poveza-vo, ne toliko s krajevno skupnostjo kot v občinskem merilu pri realizaciji skupnih programov SIS. Pro-blematične so tako imenovane mejne dejavnosti. Sem štejemo društva, katerih dejavnost oziroma programi posegajo v interesno področje več SIS.
Telesnokulturni delavci izpostavljajo v tem pri-meru taborniško dejavnost, ki je v naši občini izredno razvejana. Taborniki sodijo v vsam vrh jugosiovan-skega taborniškega gibanja, zato je tudi njihovo članstvo večje. potrebe pa vse zahtevnejše. glede kadrov, prostorov in seveda sredstev za razvijanje bogate dejavnosti. Taborniška organizacija je sofi-nancirana izključno le preko telesne kulture. Lahko pa bi znatno pomoč prejemala npr. tudi od sisov za vzgojo in izobraževanje, otroško varstvo in tudi osta-lih. Tudi Zveza prijateljev mladine sodi med mejne dejavnosti, je pa uspela bolje rešiti sistem financira-nja svoje bogate dejavnosti, saj je s svojimi programi praktično vključena v vse SIS. Slabše so se znašle organizacije invalidov in upokojencev, Ljudska teh-nika, Rdeči križ, Počitniške družine s celotnim pro-gramom mladinskega turizma. Ni rešeno tudi zaru-ževanje sredstev za programe šole v naravi, zimo-vanj, letovanj in še številnih aktivnosti.
Telesnokulturni delavci naše občine predlagajo prisotnim na okrogli mizi skupne sklepe:
1.   Društva, ki vključujejo mlade, se morajo pove-zati z OK ZSMS in z ostalimi organizacijami v KS.
2.  Vsem občanom, mladim in starejšim morajo društva v KS omogočiti vključevanje. Posebno po-zornost velja posvetiti populaciji v srednjem usmer-jenem izobraževanju.
3.  V programih društev velja poudariti proble-matiko izrabe prostega časa mladih v zimskih me-secih in med poletnimi počitnicami. Društvom, ki ra-zvijajo te dejavnosti, je treba pomagati in skozi njih omogočiti čimvečjemu številu mladih koristno izrabo počitnic.
4.  Posebno vlogo je treba dati OK ZSMS in mla-dinskemu centru, seveda ob pomoči vseh društev v občini in v krajevnih skupnostih.
5.  Center za prostočasne dejavnosti mladih pri OK ZSMS mora prevzeti vlogo povezovalca celotne
dejavnosti mladih v občini, od krajevne skupnosti dalje.
6.  Cimprej je treba najti ustrezne prostore aktiv-nim društvom, ki vključujejo večje število mladih (Zveza tabornikov. Strelska zveza. Planinska druš-tva, počitničarji).
7.   Komite družbenih dejavnosti pri IS SO Ljublja-na-Šiška pa mora zagotoviti trajno rešitev sofinanci-ranja programov društev mejnih področij.
Telesnokulturne organizacije v merilu mesta Ljub-Ijana pa pripravljajo poseben program vrednotenja dejavnosti vrhunskega športa in društev, ki izvajajo množične športne aktivnosti. V bodoče naj bi vred-notiii programe društev, ki bi tako dejansko preje-mala sredstva za konkretne akcije, ne pa le na ofenovi nekih tradicionalnih okvirov. indeksnih točk iz preteklih obdobij ali zaradi minulega slovesa o po-membnosti ipd. Tak pristop k financiranju oziroma vrednotenju dela posameznega društva bi bil ver-jetno priporočljiv tudi za ostale organizacije.
Večina problemov se prepleta med vsemi društvi. Izstopajo posamezna društva, ki ne tožijo zaradi pomanjkanja sredstev, prostorov ali kadrov, pač pa razvijajo nove oblike dejavnosti, razmišljajo. kako vključiti čimveč otrok v organizacijo in jim ponuditi novo kvaliteto pri razvijanju izvenšolskih dejavnosti.
Omenjamo le najpomembnejše pripombe pred-stavnikov posameznih občinskih zvez društev.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
Ta organizacija zaposluje dvoje oseb, vendar glede na obseg dela ne zmore izpeljati načrtovanih aktivnosti. Finančne težave so nekako rešili, saj si pomagajo na razne načine. Prisotni so na vseh šolah v občini, uspeli so vključiti veliko število star-šev za pomoč pri delu z otroci. Poudarjajo osebne stike s starši. saj pisni ne zadoščajo. Zato tudi nekateri tarnajo, da imajo nesklepčne zbore, da se ne morejo dogovonti pomemDnm stvan, ker po-sameznikov sploh ni na razgovore. Ugotavljajo pa podobno kot ostale organizacije. da v KS ni dovolj razumevanja bziroma pomoči pri izvajanju pro-grama ZPM oziroma Društev prijateljev mladine. Pozdravljajo oživitev mladinskega centra na Vodni-kovi cesti in menijo, da jetreba mladim pomagati. To velja za vsa društva in tudi občinske strukiure.
MLADINSKI CENTER OK ZSMS
Mladinski center na Vodnikovi cesti dobiva novo vlogo, nove možnosti za aktivnejše vključevanje mladih. Vodstvo centra pripravlja zanimive pro-grame za razne zahteve. Prav tako načrtuje pove-zano delo vseh mladinskih klubov v občini, skupne oblike vzgoje kadrov oziroma raznih oblik izobraže-vanja. Ponujajo se številne možnosti za pestrejši program in nove oblike dela. Vključiti se nameravajo v programe vseh SIS, oziroma ponudili bodo svoje programe drušfvom, šolam, sisi pa naj bi prisluhnili in sofinancirali dejavnosti. Le tako bo center lahko zaživel. Več pozornosti bodo posvetili kulturnemu življenju. glasbi, plesom. folklori, patudi ostalim ak-tivnostim, ki mladino privlačijo.
UPOKOJENCI
Na številnih konferencah, letnih zborih in drugih srečanjih ugotavljamo, da so upokojenci v večini primerov, kot je nekdo dejal, »dekleta za vse«. Od njih je odvisna aktivnost več društev. Zbori. delegat-ske konference in druge oblike sestajanja ne morejo ¦ brez izkušenih in skozi življenjske borbe prekaljenih funkcionarjev, ki uživajo zasluženi pokoj. Večina izmed aktivnih upokojencev se pogosto potoži, da imajo sedaj več dela kot prej, ko so bili še v redni službi. Pogrešajo mladino, ki bi se močneje vključila v delo v krajevni samoupravi. Izredno so aktivni na športnem področju, imajo pa težave s prostori. Želijo več tekmovati. Precej pomagajo pri delu v ostalih organizacijah, vendar so še številne možno-sti za še boljšo aktivnost.
VRTIČKARJI
Odlično so se organizirali v krajevni skupn.osti Hinko Smrekar, kjer se lahko pohvalijo z razumeva-njem in podporo krajevnih dejavnikov. Seveda tudi njih bremenijo stroški za ogrevanje prostorov za sesta-janje, lastnih prostorov pa nimajo. Ugotavljajo, da smo otroke preveč razvadili, da jih nismo navadili delati. Lahko bi se bolje povezali na terenu npr. za zbiranje sekundarnih surovin, čiščenje krajevne skupnosti, skupne akcije pri urejanju okolja ipd. Mlade je treba navaditi tudi, da ne bodo gozdovi po-stali smetišča. Prav tako se pritožujejo čez neorga-nizirano postavljanje barak na vrtovih na prostem, saj vsak dela po svoje. Tudi ugotavljajo, da je skrb za onemogle oziroma ostarele občane še vedno pre-slabo organizirana. Mladi niso povsod vključeni v pomoč, ki bi jo lahko ponudili starejšim osebam.
STRELSKA OBČINSKA ZVEZA
Predstavniki te športne močno razvejane dejav-nosti pri nas ugotavljajo, da je takih srečanj premalo. Ne poznamo se med seboj, zato seveda ni moč so-delovati. Strelska dejavnost ni le rekreativna, ampak so tudi na tekmovalnem polju pomembni. Šišenski strelci so osvojili pomembna mesta tudi izven občin-skih meja. V občini imajo prek tisoč registriranih strelcev, delujejo pa praktično povsod od OZD do šol oziroma krajevnih skupnosti. Pogrešajo lastna stre-lišča. Pomoč imajo s strani ZTKO in sekretariata za Ijudsko obrambo, potem pa se že konča. Sem pa tja jim uspe dobiti kak dinar v OZD. Sodobno strelstvo namreč vedno več stane, domačega orožja in muni-cije ni, ali pa ni kvalitetno. Z uvozom pa vemo, kako je. Lahko pa se vendarle pohvalijo, da imajo šišenški strelci več materialne pomoči kot drugod. Vsako društvo se mora samo boriti, ne pa čakati, da se jih bo kdo usmilil. Takih verjetno ni več. Ker je veliko društev, je tudi zahtev veliko. Ugotavljajo tudi, da se mladinska dejavnost na terenu nikakor ne more ra-zviti. ZSMS je prešibka, na terenu je ni. Obratno od njih dokazujejo taborniki, da je možno marsikaj na-praviti, vendar treba je med Ijudi, med otroke, mla-dino in s konkretnim delom navdušiti prebivalce na-selij za interesno dejavnost.
GASILSKA ZVEZA
Gasilci so povezani v mestnem merilu. Imajo pov-sem specifično dejavnost, lahko se pohvalijo z bo-gato tradicijo in sistemsko rešenim financiranjem. Tudi z mladimi dobro delajo, ampak so si to sami z lastnim delom izborili. Mladim je treba najprej nekaj nuditi, jih navdušiti, pa ne bo nikdar probfem mlaj-šega članstva! Današnji mladi človek ni zahteven, pričakuje le pozornost, pa ga takoj navdušiš. Na to pozabljamo in se preveč izgubljamo v tarnanju o te-žavah. Te imamo vsi, rešiti pa jih moramo sami. Z
delom. Tudi gasilci ugotavljajo, da ima Spodnja šiška najslabše pogoje za delo društev, predvsem mladih. Ce bodo taborniki uredili lastne prostore, potem bo tu nastal nov družbeni center, vendar po-trebovail bodo precej denarja za prureditev zgradbe, ki so jo pred kratkim dobili v uporabo. Problematika pa je povsod podobna, če ne že ista. SPLOŠNE UGOTOVITVE RAZNIH RAZPRAV-LJALCEV
Strokovne zveže se morajo bolje povezati v KS in ponuditi svoje programe. Seveda pa KS ne bo mogla kaj posebno sodelovati pri sofinanciranju progra-mov. V nekaterih primerih morda, v glavnem pa ne. KS je treba večkrat obiskati, jih obveščati o delu društev. Sedaj so se npr. začele priprave na volitve v letu 1986. V te aktivnosti se morajo vključiti vsa druš-tva. Vsako društvo je del družbene skupnosti in se mora vključevati v dejavnosti, kjer deluje. Ne more vsaka organizacija krojiti lastne politike, zato je nujna povezava vseh, ki se ukvarjajo z vzgojo mla-dih ali pa se srečujejo le na raznih akcijah, ob prosla-vah ipd. Zanimivo je, da kljub številnim društvom, ki delujejo, so npr. otroci na osemletkah praktično iz-gubljeni.
Ni dovolj izvenšolskih dejavnosti, ki bi vključile otroke, ki jih je veliko v naši občini, prevsem v novej-ših naseljih. Tudi to ni najbolje, da so mentorji učitelji. Več navdušencev bi si morali pridobiti iz vrst študen-tov in ostalih, ki jih veseli delo z mladimi! Pozabljamo na organizirano štipendiranje, zaposlovanje in sta-novanjske težave mladih. Tudi v reševanju teh pro-blemov v krajevnih skupnostih bi se morali vklju-čevati.
Vsem je poznano. da imajo npr. tajniki v krajevnih skupnostih že brez društev dovolj dela z administra-cijo in poslovanjem teles krajevnih konferenc, skup-nosti, družbenopolitičnih organizacij itd. Vendar po-grešajo sodelovanje med DPO in DOD. Nekdo mora usklajevati krajevne aktivnosti. To pa je gotovo kra-jevna skupnosl prek svojih komisij, odborov, ko.ordi-nacii itd. Tu pa so kraievne skupnosti zataiile. Dokaz za ta odnos do društev je tudi izredno simbolična prisotnost delegatov iz KS.
Predstavniki organizacij so se dogovorili za pono-ven sestanek proti koncu leta, ko bodo po društvih zaključili letne konference, verjetno bodo tudi precej spremenili vodstva organizacij, ki jim poteče mandat in se na novo organizirali, kar je običajno za jesen-sko obdobje. Vseeno pa gre ugotoviti, da so društva pomemben dejavnik, ki pa jih v krajevnih skupnostih sploh ne znajo vključiti oziroma uporabiti za razvoj krajevne samouprave. Manj tarnanja bi bilo, da ni kadrov, manj težav z zbori občanov, sklepčnostmi konferenc, če bi društva bolje vključili v delo.
S.T.