Po glavni skupiiini v Skoplju. (Drugo mišljenje.) V 7. številki »Učit. Tov.« z dne 1. sep» tembra 1927 je napisal tovariš urednik Ivan Diuinik pod gornjim naslovom uvodni članck, v katerem je objasnil svoje mišlje= nje, zakaj je prišlo na letošnji glavni skup^ ščini UJU v Skoplju do »larme«, ki je imela za posledico takojšnjo zaključitev zaseda^ nja skupš6ine. V isti številki »Učit. Tova> riša« je tudi poročilo o poteku državne skupščine v Skoplju. Omeniti moram takoj v začetku, da sem skoraj nestrpno pričakoval te številke »Učit. Tovariša«, da bi že čital pravo po= ročilo o naši glavni skupščini, kajti poro* čila, ki so jih prinesli dnevniki širom do-movine, niso prav nič pogodila vzroka bur* nega potcka letošnje glavne skupščine. ČU tali smo o pomanjkanju rodobljublja, nediscipliniranosti in o že skoraj običajnem strašilu današnje dobe: o komunistih! Porocilo o državnj skupščini UJU v Skoplju, kakor ga čitamo v »Učit. Tovas rišu«, pravi, da je bila izredno burna skup= ščina, vzroki pa da niso resnejšega in širj šega značaja, ampak da dma odpor le in* terni značaj med srbskimi tovariši. Tov. urednik pravilno našteva več vzros kov, ki so dovedli do izredno burnega za= ključka letošnje glavne sikupščine. — Ti vzroki so med drugimd: Odpor učiteljstva iz Južne Srbije proti Izvršnermi i odboru UJU, omalovaževanje pravil poverjeništva UJU Beograd po Izvršnem odboru; sploh omalovaževanje sklepov vseh poverjenis štev po Izviršnem odboru — in seveda brez tega skoraj ne more biti: osebnosti. Ali tisle vzroki Ibi se dali kolikor toliko ublažiti, saj so o njih razpravljali odscki in se je ,tam našla tako za ene kot za druge skupna osnova, na kateri naj se dela po vseh društvih idoče leto, da se pripravi enoten predlog za preureditev naše organi« zacije; o teh sklepih v odsekih so bili dele* gati po svojih članih odsekov tudi obveščeni in bi prišlo, četudi po burni debati, gotovo do sporazumnega odglasovanja absolutorija Izvršnemu odboru. Da se duhovi niso mogli umiriti, pa so vzrok odredbe ministstva prosvete o disci* plinskih sodiščih in zlasti o šolskih odborih in pa nesporazum, ki je nastal med srb* skim na eni in hrvatskim in slovenskim učiteljstvom na drugi strani po predlogu tov. Antona Merviča, naj se že vendar za* ključi brezplodna debata in se za to leto da absolutorij Izvršnemu odboru. Moram napisati, da je po nenadnem izglasovanju tega predloga, ali z večino ali ne, se z besedo »prima se« med splošnim vpitjem ne da ugotoviti, nastala taka »lar« ma«, da se poslužim jugoslovenskega iz* iraza, da sploh ni bilo nič slišati. Dopisniki listov so tiščali ušesa na usta poročeval« cev, ki so drug za drugim prečitali sklepe odsekov, pa še niso mogli razumeti za kaj gre. Pomešal sem se med »kričače« in vpra* šal prvega, pa drugega, za kaj gre, kaj prav= zaprav žele. In sredi »larme« sem zvedel, da so z novo uredbo o šolskdh odborih iz^ gubili vsi učitelji v Srbiji stanovanje in kur* javo,* ki so jo žc od nekdaj uživali brez= placno. In kaj se pravi v Srbiji izgubiti sta= novanje in kurjavo, to ve samo oni, ki po= zna tamkajšnje razmere! Ej, to reže v živo! To ni več demagoški nastop brez pozitivne kritike, ako zahteva vse srbsko učiteljstvo svoje stare in za življenje in delo neolbhod* ne pravice, ampak je to svet boj, ki ni le interna zadeva srbskega učiteljstva, ampak je zadeva nas vseh, je zadeva Udruženja jugoslov. uciteljstva. Je to boj proti odvze* manju pravic, je to boj proti omalovaže« vanju uciteljske organizacije na pristojnih mestih. In kaj je storil Izvršni odbor UJU, da bi se take odredbe ne izdajale, kaj je stonl proti izdaji navedenih odredb? Ako ni nič storil, čemu je potem naša 12.000 članov broječa organizacija? Odbor organizacije, ki ima za seboj 12.000 članov, bi moral ne= kaj pokazati na vsakoletni glavni skupšcini, bi moral imeti ugled na pristojnih mestih in bi se ne smelo ničesar ukrendti na šoU skem polju brez ali vsaj ne proti intere= som 12.000 članske organizacije, ki nosi zasluženo ime narodnih kultuirnih delavcev. Kdo so naši voddtelji in koliko gibčno« sti, borbenosti, uvidevnosti, širokogrudno* sti imajo še, to jc važno vprašanje v naši organizaciji, niso to osebnosti, ampak je to idejno vprašanje našega vodstva. Nismo prisegli na osebe, ampak smo prisegli na program strokovne stanovske organizacije, ki ima mozeg v sreskih društvih, srce v po« verjeništvih in roko v Izvršnem odboru. Ako pa si Izvršni odbor sam nadene vlogo uikaznega odbora navzdol, navzgor pa mol* 6i in se poslušno pokorava, potem ga pra= vično zadenejo besede uglednega srbskega tovariša: »Mi smo vas rodili, mi vas tudi lahko ugonobimo!« Da nujnih življenskih ¦ pravlc oropani učitelji, niso mogli kar molče dati prdznanja Izvršnemu odboru, je razumljivo, prav tako pa je tudi razumljivo, da slovenski in hr« vatski delegati niso z odglasovanjem abso« lutorija Izvršnemu odboru, hoteli izigrati * Izvršni odbor jim je to pravioo pri= dobil še pred skupščino v Skoplju nazaj, kar smo poročali v zadnjem listu. — Uiredn. sribskih tovarišev, ali jih pustiti same v pravični borbi za stare pravice učiteljskega stanu, kakor so si v vihri in oluji besed tolmačili predlog tov. Antona Merviča, ampak so hoteli lc opozoriti na dek>, ki nas 6aka doma v učitcljskih društvih, kjer jc dovolj casa in prilike, da se razgovorimo in tudi spoprimemo ali lc z enim namcnom, da dvignemo veliko stanovsko organizacijo do ugleda in vcljave. Izvršni odbor jc ob sklepu šolskega leta 1926./27. izdclal pirojckt pravil UJU in ga tik pred pokrajinskimi skupščinami po= slal poverjcništvom, da o njcm razpravljajo žc na letošnjih skupšcinah. Ncmogočc p.i je bilo, da bi bila učiteljska društva žc lc= tos prcd pokrajinsko skupščino obravnavala projckt pravil Izvršncga odbora, kcr jc bil objavljcn v času, ko društva sploh niso več zborovala. Radi tega se tudi ni obravnaval nc na pokrajinski in ne na glavni skupščini v Skoplju, 'ker vsa povcrjcništva so sc zedinila v sklepu, da nolbena pravila ne mo=< rejo biti sprejcta, ako jih niso prcj obrav= navala učiteljska društva. Na glavni skupščini v Skoplju jc bil <;lcde na pravila sprejct ta sklep: 1. Odsck za pravila ni mogel otaravna* vati prcdloženih pravil, kcr se o njih šc niso izrazila učiteljska društva. 2. Projdkt pravdl Izvršnega odbora z vsemi sklepi, ki so bili storjcni na pokra= jinskih skupščinah poverjeništev UJU, sc vzamc kot osnovo za razpiruvljanjc o pra* vilih UJU pri srcskih učiteljskih društvih. 3. Sreska učitcljska društva morajo najpozneje do 1. februarja 1927 obravna« vati projckt pravil UJU kakor jc natisnjen v »Učit. Tovarišu« štev. 46. z dne 23. ju= nija 1927 z izpremcmbami natisnjenimi v »Učit. Tovarišu«, štev. 3. z dne 21. julija 1927 in do tega dne prcdložiti izdelkc po* vcrjcništvu UJU Ljubljana. 4. Poverjeništva morajo najpozneje do 1. aprila 1928 na skupni seji povcrjcnikov in predsednika in tajnika Izvršnega odbora scstaviti cnoten načrt pravil na podlagi prcd= logov svojih učiteljskih društev. 5. Izvršnj odbor mora najpoznejc do 1. maja 1928 poslati ta, od poverjcnikov iz= delani načrt pravil vscm sreskim učitcljskim društvom, da o njem razpravljajo na do= mačih zborovanjih, na pokrajinsJ^i skup« ščini poverjcništcv in na glavni skupščini UJU lcta 1928. 6. Doklcr sc ne sprejmcjo enotna pra* vila UJU, sc upravljajo povorjeništva po svojih doscdanjih (zadnjih) pravilih. Zdaj torcj začenja doba dela. Naj vsa= ko društvo takoj izbere iz svoje srede one tovariše(ice), ki se zanimajo za organiza* cijo vsakdo pa naj po svojih močeh in zmožnostih prispeva in posrečilo se nam bo z rcsno voljo in ljubeznijo do stvari postaviti tcmelj stanovski organizaciji, ki nam bo v ponos in zatočišče v vsaki sili. Do tedaj pa bodimo obzirni napiram scbi in driK;im, pustimo osebc ob strani in strcmimo za cnim ciljem: Urcditi stanov* sko in šolsko vprašanjc v korist velikcmu jugoslovenskemu narodu. Anton Skala.