Gobavosf - .ilm čloĄŁl!Ąa! Malo jih je, ki bi znali, da rje še danes na svetu 300.000 gobavcev. 300.000 ljudi še živi, ki so nepreklicno obsojeni, da počasi segnijejo pri živem telesu. Nobena zdravniška iznajdljivost jim ne more ppmagati. Mnogim boleznim je že _nal človek odvzeti strahote. Na gobavosti pa s_ je do danes še razbila vsaka zdravniška znanost. Gobavost ije že bila znana starim Judom tfer Egipčanom, pa že tedaj ni_o poznali nikakega sredstva, da bi bili vsaj zajezili to strašno bolezem. Edino, kar so starili proti širjenju te počasno morilke, je bil., da so one, ki _o bili n«Kpadeni od gobavosti, izločili iz človeško družbe. Prvotno je bila gobavost omojena na daljni Vzhod, v srednjem vtiku pa so jo zanesle križ. vojne tucll v Evropo, kijer se je razširila z blisvkavico. Že v 9. in 10. stoletju se omenjajo hiše, ki so bile v Nemčiji določene za gobavce. Začetko.m 13. stoletja je bilo na Francoskem že 2000 hiš za gobavost. Grozno bolezen so nekoliko zaustavili na ta način, da je smel vsakdo brez kazni ubiti gobavca, ako ga je zaiotil izven za gobavce določenega prostora. Danes je gobavost v Nemčiji izginila. Le v okolici pokrajine Memel, kl meji na Litvo, poseda Nemčija samo še en dom za gobavce, v katerem umira kakih 30 bolnikov. Manjša gnezda gobavosti je izslediti na Balkanu, na Bretonskem in večja na Norveškem. Tudi Turčija in Rusija nista prosti te kužne bolezni. NajveČ žrtev zahteva gobavost v obeh Indijah, na Malajskih otokih in v Avstr>aliji. Severna obal južne Amerike in Afrike sta zmatno šibani od gobavosti. Gobe so kožna bolezen, ki traja zelo dolgo, ki se pa loti sčasoma celega telesa. Prvi zna.k napada je, da izpadejo obrvi, koža postane brezčutna, na koži se pojavljrajo zemljepisnim kartam podobne risbe itd. Bacil gobavo.ti je odkril prvič norveški profesor Hansen leta 1868. Ba.cil, povzročitelj bolezni, je vitka, nepremična palčica. Kljub tolikemu prizadevanju se ni posrečil., da bi bili ta bacil vzgojili umetnim potom. Edino, kar js dokazano o gobavosti, je dejstvo, da se pojavlja ta bolezen izključno le na osebah, ki so prišle kedaj v stik z gobavcem. Da se sprejeti bacil enkrat na zunaj vidno pojavi, lahko preteče od okuženja 2, 5, da celo 18—22 let. Način, kako se bolezen prenaša, še ni znan. Z dotikanjem se res bolezen prenese, pa le tedaj, ako se v trenutku dotika sre_ajo še gotove okolščine. Najbrž igra tudi pri okuženju vlogo mrčes, kakor: uši in garje. Nevaren glede okuženja :je izmeček nosu gobavca. Preno3 bolezni se dogaja pa le pri tesmejšem detikanju in pri pomanjkamju snage.. Prej omenjeni raziskovalec Hansen povdarja, da ni skozi desetletja opazoval, da bi se bile nalezle gobavosti bolni.ke strežnice. Po vsed državah pa morajo spraviti vsakega na gobavosti obolelega v za ta reveže določeni dom. Znane so kolonija gobavcev, ki so v bližini največjih gnezd gobavosti, med drugim na otoku Malukaj, na Filipinskih otokih in v Rio de Janeiro. V eni taki koloniji je na tisoča gobavih, ki so najstrožje zastraženl Poleg dela je preskrbljeno, da gobavce razvedrijo na vse mogoče načine. Prva prepoved v vsakem domu za gobavco je: ProC z ogledalom! Bolniki ne smejo videti, kako grozno jih bolezen razjeda. Ce bi pa kedo mislil, da krilatita po kolonijah gobavcev otožnost ter žalo..t, bi se motil. Nasprotno, ba_ brezupnost rodi posebno veselost. Bolnikl delajo v raznih poklicih, se med seboj ljubijo ter plešejo — tudi tedaj, ko je že rasprostrla smrt nad niimi svoja krCa.