oi _
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
domžale, 6. iv. 1987, leto xxvi., številka 6
Vključite se v akcijo za čisto okolje:
Čistoča, red, urejenost
To so vrednote! Poskrbimo za to, da bodo prevladale tudi v našem mestu, naših krajih! Vključimo se v akcijo za čiste in zelene Domžale, v urejanje okolja, poskrbimo za odvoz smeti, kosovnih odpadkov ... Pomlad je lepa! Poskrbimo, da bodo lepi, urejeni tudi naši kraji... Akcija bo trajala od sredine aprila tja do prvega maja. Čut za čistočo — pa naj bi trajal kaj dlje ...
Bo aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev zaživel?
Kje si. delavska udarnost?
24. marca 1987 so se na delovnem sestanku zbrali komunisti aktiva neposrednih proizvajalcev v želji, da bi okrepili svoje delo, ki doslej ni bilo tako, da bi vidneje prispevalo k delovanju Zveze komunistov v domžalski občini. Tak sestanek je bil navsezadnje tudi zelo potreben, saj so se komunisti — neposredni proizvajalci v svojem aktivu doslej zbrali samo enkrat.
Gotovo je, da bi bilo iz dela aktiva pričakovati znatno delavsko udarnost, ki izhaja iz tradicionalne delavske narave, iz ljudi v neposredni proizvodnji, koder so delavci z bolj izkazanim revolucionarnim .občutkom in od koder bi vsaj pričakovali več pobud, zahtev, predlogov, želja. Marsikje je opazno oportuno ponašanje, to pa delavcu ni potrebno, saj ne teži za formalistično pojmovano moralno politično brezhibnostjo, ki vodi k boljši in hitrejši karieri...
Prav bi namreč bilo, da bi bilo moč delavčevo besedo preko aktiva slišati na sejah občinske organizacije ZK, jo vključevati v odločanje in vključiti v sklepe ... Področij, kjer delavci imajo kaj povedati, ni malo! Kot so opredelili na sestanku, gre v programu njihovega delovanja za najmanj 4 taka področja:
Bo po temle dogovoru aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev bolj zaživel? ,
— Področje družbenoekonomskih odnosov (gospodarjenje, nagrajevanje, produktivnost, vprašanja planiranja, proizvodnje, izvoza, zalog)
— Politični sistem. Na temo bi aktiv moral povedati svoje ob spremembah Zakona o združenem delu, posebej zato, ker bodo nekatere spremembe delavca še kako zadevale ...
— Kadrovska vprašanja (prenova ZK, prenova v vsebini in v metodah političnega delovanja)
— Sprejem stališč, pobud, predlogov
Z delom aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, koder bi se sestajali po potrebi, vsekakor pa vsakič pred pomembnimi dogodki in ob pomembnih procesih v družbi in občini posebej, želijo vnesti v naša družbena gibanja delavčevo besedo. Le-ta naj bi poskusila iz temeljnih okolij reševati tudi tisto, kar ni posredno sfera članov ZK. Kajti — čas je že ...
Da bi to dosegli, bodo v aktivu določili tudi svoj sekretariat, vsekakor pa skušali dati odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavili v naslovu. M. Brojan
Bili smo v Bohinju
Štafeta mladosti
Ob sekcijski razpravi ob štafeti mladosti 87 v domžalski knjižnici:
Preko zakonodaje težko do »papirjev«
• • •
Zaključki sekcijske razprave o malih produkcijskih enotah v Domžalah
Občinska konferenca ZSMS Domžale je v okviru odhoda štafetne palice iz Slovenije pripravila sekcijsko razpravo na temo: »MALE PRODUKCIJSKE ENOTE«. Sekcijska razprava jejDOtekala v novi knjižnici v Domžalah. V razpravi, ki je bila zelo p*estra, so sodelovali: mladinci iz OK ZSMS Domžale, predstavniki Republiške konference ZSMS, gospodarska zbornica DO Mikrohit, gosti iz družbenopolitičnih skupnosti, izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, Obrtna zadruga Domžale in ostali.
Po dveurni razpravi smo pripravili naslednje zaključke.
Če smo na kongresu v Krškem podprli projekt malih produkcijskih in storitvenih enot oz. mladinskih kooperantov, ki bi bile zunanji izraz mladinske ustvarjalnosti, realizacije idej v samostojnih projektih, način samoza-poslovanja in samoorganiziranja ter samoiniciativnosti mladih, je imperativ sedanjega terenutka, da se naše ideje tudi uresničijo v praksi. Razdelava kongresnih zaključkov nas obvezuje, da delujemo tako po normativni plati (spremembe zakona o združenem delu, zakona o ustanavljanju delovnih organizacij, ki jih lahko ustanavljajo delovni ljudje in civilno pravne osebe, zakon o samostojnem delu ipd.) kot tudi praktična (da posegamo aktivno na to polje in pomagamo mladim k njihovim projektom, da se lažje uresničijo v praksi).
Lani DO Mikrohit
Pot našega delovanja gre predvsem v naslednjih smereh:
a) Spodbuditi množično ustanavljanje malih produkcijskih in storitvenih enot (primer Mikrohita — prva mala delovna organizacija, ki jo je ustanovila ZSM Slovenije dokazuje, da je naša usmerjenost pravilna, da lahko na konkretnem primeru opazujemo, kako se z malo fleksibilno enoto, v kateri delujejo mladi strokovnjaki s perspektivnim programom, lahko poseže v prestrukturiranje obstoječe okostenele strukture gospodarstva, kako mali konkurirajo velikim, kako se spodbije monopolna vloga posameznih organizacij na tem področju in s tem vpliva na cenovno politiko.
Konec koncev je tudi Mikro-ada kot nova delovna organizacija, ki jo ustanavlja ZSMS dokaz, da obstoječe politične (razen ZSMS) in gospodarske strukture še niso dojele pomena malih delovnih organizacij v vsaki organizacijski shemi gospodarjenja. Od nastanka Mikrohita v letu 1986 ni bila ustanovljena (razen v občini Domžale) nobena nova mala delovna organizacija.
Pred razpravo so si navzoči ogledali video uvod, nato pa so se pogovarjali o vprašanjih in delovanju malih produkcijskih enot. V ozadju likovni prispevki mladih domžalskih likovnikov.
b) Olajšati proces in postopke za ustanavljanje malih produkcijskih in storitvenih enot (vplivati na spremembo zakonodaje). Lahko bi proglasili nekaj občin v SR Sloveniji (npr. tiste, ki so pokazale določen interes — Ljubljana Bežigrad, Domžale, Celje) za eksperimentalne, kjer bi se s poenostavljenimi postopki za ustanavljanje novih malih OZD in drugimi
olajšavami, lahko formiral center novih malih OZD, ki bi dale nov zagon sedanji strukturi gospodarstva, ki že predolgo stopica na dnu krivulje.
c) Zavedamo se, da zgolj volja, ideje, projekti, zamisli, znanje, strokovnost mladih in tudi ustrezna normativna ureditev (kamor vključujemo tudi rešitev vprašanja zagonskih sredstev za funkcioniranje malih OZD) ne bosta sama zase izvlekla obstoječe ekonomije Iz krize. Vemo, da razpoložljiv potencial, zagon in znanje mladih niso dovolj, če ne obstajajo tudi ustrezni ukrepi ekonomske politike. Pri nas se ni dovolj poudarila vloga podjetništva, vloga nove ekonomske miselnosti, kreativnosti in inovativnosti, ki se navsezadnje izraža tudi v določenem ekonomskem učinku (profitu). Boj proti birokratski miselnosti je torej še vedno aktualen. Naš cilj je afirmacija poleta proti oklevanju, rizika proti ziheraštvu, učinkovitosti proti socializaciji izgub itd.
d) dokler vsi sistemski pogoji ne bodo zagotovljeni, bo naša aktivnost usmerjena v ustanavljanje malih projektov, vsaj kot eksperimentalnih oblik dela. Naše izkušnje in preizkusi s konkretnimi novimi malimi enotami, pa nam bodo služile kot direkten argument za pravilno usmerjenost in dejavnost in argument za spodbijanje tistih normativnih ovir, ki jih zgolj s teoretskim znanjem ne moremo ovreči.
Z. S.
Mnogo se je že in se tudi še bo pisalo v občilih javnega obveščanja o scenariju za odhod štafetne palice iz Slovenije, plakata, prvega nosilca štafetne palice in seveda sekcijskih razprav po regijah. Pri Občinski konferenci ZSMS Domžale smo se mladi sprotno vključili v vse polemike tako glede plakata, kot scenarija za odhod štafetne palice s Triglava. Lahko rečem, da smo bili zelo kritični tako do plakata kot do scenarija, saj smo
Hrast vrti pedala
Skupina aktivnih mladih ljudi je ob pomoči nekaj starejših v letu 1983 v okviru TVD Partizan Dob ustanovila KOLESARSKI KLUB HRAST DOB, ki se kljub svoji mladosti lahko pohvali z vrsto uspehov, ki ga uvrščajo v zgornji del uspešnih slovenskih kolesarskih klubov.
Sekcijska razprava v sklopu prireditev Štafete mladosti v Sloveniji je bila tudi v Domžalah.
Štafeta mladosti je letos krenila Iz Bohinja.
ostro obsodili avtorje plakata in seveda samo delo Republiške konference ZSM Slovenije. Smatrap smo, da delo RK ni v skladu s sklepi 12. kongresa ZSMS v Krškem niti v skladu z zavarovanjem Zvezne konference ZSM Jugoslavije. Zato bomo imeli tako mladi iz Domžal, kot tudi ostale občinske konference, kaj reči na seji RK ZSM Slovenije.
Predstavniki Občinske konference ZSMS Domžale smo bili udeleženci oziroma gostje v Bohinjski Bistrici, od koder je krenila štafetna palica.
Zaupali smo odboru za pripravo štafetne palice Slovenije, toda tako prisotni na prireditvi v Bohinjski Bistrici, kot gledalci pred ekranom smo bili razočarani nad prireditvijo.
S trdim delom, veliko odrekanja so v lanskem letu prišli do lastnega kombija, dosegli pa so tudi vrsto lepih rezultatov tako v tekmovalnem kot rekreativnem smislu. Preko 100 jih je, ki pod vodstvom predsednika kluba Janeza Grandovca in 5 inštruktorjev članov kluba, dan za .dnem vrtijo pedala, se udeležujejo različnih tekmovanj, kjer navadno pobirajo priznanja za klub z'najštevilnejšo ekipo. Niso samo iz dobske krajevne skupnosti, med njimi najdemo kolesarje iz vse občine, nekaj pa jih je tudi iz sosednjih. Združuje jih ljubezen do rekreacije, do poganjanja pedal, do maratonov, pa tudi prizadevanja za doseganje dobrih športnih rezultatov. To velja zlasti za Majdo Korošec, sicer z Vira, ki je članica državne reprezentance in dosega lepe uspehe tudi v mednarodnem in svetovnem merilu, uspešni pa so tudi mladinci, ki so sicer lansko leto nastopali v uradni konkurenci, letos pa bo potrebno nanje resno računati. Najbolj poznani so po organizaciji maratona HRAST (tudi letos bo
sredi maja), po JURISU NA TROJICO (kro-nometer), v začetku aprila pa bodo organizirali tudi prvo tekmovanje v ciklokrosu (združitev kolesarjenja s tekom ipd.), ki bo organizirano na Krumperku in bo štelo tudi za republiško prvenstvo. Manjkali ne bodo na nobenem, še tako zahtevnem maratonu, kjer bodo zopet pobirali odličja za množičnost, čaka pa jih tudi precej prostovoljnega dela in odrekanj, saj svojo dejavnost financirajo skoraj v celoti sami. Zato iščejo pokrovitelja, računajo pa tudi na pomoč ostalih, največ so je bili doslej deležni od TOSAME in nekaterih obrtnikov.
še naprej se bodo srečevali ob večerih in po bližnji in daljni okolici vrteli jeklene konjičke, se ob nedeljah odpravljali na različna kolesarska tekmovanja, organizirali svoja tekmovanja in si vseskozi prizadevali, da bi bil KOLESARSKI KLUB HRAST DOB znan predvsem po svojih uspehih in prizadevanjih aktivnih članov.
V.
1987 — Volilno leto socialistične zveze
Leto 1987 pomeni za vse organizacije SZDL v naši občini tudi volilno leto, saj bomo tako v krajevnih organizacijah kot v občinski organizaciji izpeljali volitve.
Volilno-programske seje, ki bodo predvidoma v mesecu oktobru oz. občinska v začetku meseca novembra imajo po svojem značaju
— vsebinsko-programski
— volilno-kadrovski.
Na teh sejah bomo morali namreč odgovoriti na vprašanja, ki jim bomo morali posebno skrb nameniti že v pripravah na te seje, to je — kako smo v organizacijah socialistične zveze od krajevnih do občinske in tudi republiške uresničili cilje, ki smo si jih zastavili na volilno programskih sejah v letu 1983. Naša naloga je, da ugotovimo, koliko je bila naša Socialistična zveza z vso svojo razvejanostjo in z razli-
čnimi oblikami in metodami dela v toku življenjskih dogajanj, kako je zagotavljala pogoje za organizirano množično sodelovanje delovnih ljudi in občanov v sistemu samoupravnega in demokratičnega upravljanja, kako se je angažirala pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in tudi na drugih področjih.
Obenem pa bomo na teh sejah, upošte-
V dneh od 20. do 22. februarja 1987 je v mladinskem izobraževalnem centru ZSMS v Bohinju potekal seminar osnovnih organizacij ZSMS občine Domžale.
Seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS občine Domžale v Bohinju
Po prihodu in nastanitvi 20. februarja smo se popoldne seznanili z vsem programom našega seminarja in se spoznali z življenjem v domu.
V soboto, 21. februarja smo se srečali s predsednikom občine Domžale Petrom Primožičem, predstavnikom Postaje milice v Domžalah, Janezom Romom, tov. Kokaljevo, ter predstavnieb socialnega skrbstva v Domžalah tov. Grčarjevo. Tov, Primožič je opisa! dosedanji gospodarski razvoj občine Domžale in plan za za delo in razvoj v bodoče, hkrati pa se je dotaknil še drugih problemov. Govoril je o stanovanjski problematiki, odlagališčih posebnih odpadkov v Ihanu in o poslovanju delovnih organizacij v občini Domžale.
Komandir Postaje milice Janez Rom, je v svojem uvodu govoril predvsem o prekrških in prestopništvu, ki se tičejo nas mladih. Ugotovljeno je bilo, da se razni prekrški (pretepi ipd.), zgodijo predvsem pod vplivom alkohola. Kljub temu je tov. Rom dejal, da se število prekrškov in mladoletnega prestopništva zmanjšuje.
, v nadaljevanju razprave sta svoji mnenji 'n stališča povedali še tov. Kokaljeva in Predstavnica centra za socialno delo v Domžalah. 2. februarja popoldne smo se razdelili v tri delovne skupine. V prvi so bili Predstavniki 00 ZSMS iz delovnih organizacij, v drugi predstavniki 00 ZSMS iz krajevnih skupnosti in v tretji predstavniki 00 ZSMS iz osnovnih šol in srednjih šol občine Domžale. V teh skupinah smo obravnavali različne teme, od aktivnosti mladih v posameznih osnovnih organizacijah ZSMS, do našega stališča o praznovanj dneva mladosti in nošenja štafete. Vse
te skupine so obiskali predstavniki komisij in centrov pri OK ZSMS Domžale, Centra za obveščanje in propagando (COP), idejno političnega dela z mladimi (IPD) in OZN pri Občinski konferenci ZSMS Domžale ter sekretar OK ZSMS Domžale, tov. Zvone Slovnik. Predstavili so svoje delo in akcije, ki jih bomo izvedli pod vodstvom OK ZSMS.
V nedeljo, 22. februarja dopoldan smo se srečali še s predstavnikoma Republiške konference ZSMS tov. Balažičem in tov. Geričem. V pogovoru z njima smo se seznanili s stališči slovenske mladine do dneva mladosti in drugih aktualnih tem. Čas do odhoda domov je v pogovoru kar prehitro minil.
V teh treh dneh smo slišali mnogo novih stvari in spoznali nove prijatelje. Vsi smo odšli s seminarja v Bohinju z novim zagonom in novimi idejami za delo v naših osnovnih organizacijah.
Danica Stražar
vajoč družbene razmere, opredelili tudi aktualne naloge naše organizacije v prihodnjem obdobju in sprejeli smernice za tako dejavnost, ki bo okrepljena z idejnopoliti-čno akcijsko aktivnostjo vseh družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa Zveze komunistov, omogočila učinkovito delovanje političnega sistema.
Drugi namen volilno-programskih sej je volilno-kadrovski, ki se navezuje na vsebinski del teh sej. Vsi skupaj se ob vodenju priprav na izvolitev novih vodstev zavedamo, da je uresničevanje nalog in uspešnost delovanja SZDL v veliki meri odvisna od usposobljenosti vodstva, njenih organizacij, njenih aktivistov, od njihovega razumevanja specifične vloge SZDL in od njihove s praktičnim delom potrjene zavzetosti za samoupravni socializem.
V skladu z" dokumentom SOCIALISTIČNA ZVEZA DANES (avtorica Silva Jereb) se bomo tudi v pripravah in izvedbi letošnjih volilno programskih sej zavzemali za demokratizacijo kadrovskih načel in izhajali iz načela, da le delo in delovni uspehi določajo družbeni položaj in ugled človeka.
Zato si bomo tako v krajevnih organizacijah kot v občinski organizaciji SZDL prizadevali, da bomo evidentirali delovne ljudi in občane, ki izpolnjujejo že uveljavljena splošna načela in merila kadrovske politike, obenem pa izpolnjujejo tudi naslednje osebnostne sposobnosti delovnega člove-ka-samoupravljalca:
— da s svojim delom in načinom izpričujejo idejnopolitično in konkretno opredeljenost za socializem, za dosledno uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda, za razvijanje samoupravne socialistične demokracije ter posebej delegatskega sistema,
— da imajo pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije, politike neuvrščenosti in uveljavljanja koncepta SLO in DS ter da prispevajo h krepitvi in razvijanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti,
— da uživajo v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ugled in zaupanje in da so že z dosedanjim družbenopolitičnim delom in družbenim angažiranjem dokazali svojo ustvarjalno zavzetost Inda odgovorno izpolnjujejo sprejete naloge.
Pri oblikovanju predlogov kandidatov za nosilce vodilnih funkcij, ki po svoji naravi predstavljajo dodatno odgovornost, pa moramo predvsem upoštevati še:
— da imajo dovolj znanja in ustvarjalnih sposobnosti ter odgovoren odnos do dela,
— da so sposobni zaznavati probleme, ki spremljajo naš družbeno politični in ekonomski razvoj,
— da so samoiniciativni in imajo organizacijske sposobnosti,
— da so jim razumljive metode in oblike demokratičnega in frontnega delovanja SZDL,
— da so sposobni demokratično usmerjati in sodelovati pri izmenjavi mnenj in stališč in v okviru danih pobud sposobni in pripravljeni voditi demokratično soočanje mnenj in stališč.
PREDSEDSTVO IN OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE BOSTA V APRILU OZ. MAJU OBRAVNAVALA PREDLOG DOKUMENTOV, KI PREDSTAVLJAJO OSNOVO ZA IZPELJAVO VSEH PRIPRAV IN IZVEDBE VOLILNO PROGRAMSKIH SEJ V NAŠI OBČINI.
V.
Izredno lep pogled na lani urejene površine za kmetijsko proizvodnjo.
Spet nove površine za kmetijsko rabo...
Hidromelioracijski sistem Rača-Radomlja pri Domžalah meri v celoti 1402, od tega je 417 ha površin, ki gravitirajo na potok Račo, že urejenih. Preostalih 985 ha obravnava narejen idejni projekt (že izdelan) nosi pa naslov Melioracija Radomtja Hidroinženiring Ljubljana 841/290. Teh 985 ha površin je razdeljenih na 8 področij.
Doslej je bilo že precej narejenega: 55 ha od Podrečja do Doba 55 ha od Krumperk (poskusno polje) 215 ha ob Rači 92 ha ob Čudni
Skupna površina razširjenega področja, na katerem se bodo izvajala samo agromelioracijska dela, spadajo pa v komasacijsko maso je 583 ha. Celotno komasacijsko in agromelioracijsko področje Radomlje meri tako 1568 ha.
Zaradi postopnega poslabševanja vodnega režima je tudi spremenjenega načina proizvodnje (zmanjševanje števila konj) so se opuščali nekateri travniški kompleksi s kislo krmo tako, da so se v zadnjih tridesetih letih zaraščali z grmičevjem in slabimi gozdnimi vrstami dreves. Ostala nekoliko višje ležeča zemljišča pa so v zadnjem obdobju zelo intenzivno izkoriščali kljub relativno precejšnji zagljenosti tal se izkoriščajo kot njivske površine že sedaj. Travnike sedaj kosijo enkrat do dvakrat letno, kar je daleč od optimalne izkoriščenosti.
KAKŠNE BODO TEHNIČNE REŠITVE
Bistvo zasnove so naslednji hidrotehni-čni in agrotehnični ukrepi:
— Ureditev osnovne odvodnje na 10—20 letno poplavljeno varnost na kmetijskem področju in na 100 letno varnost v' območju naselij, z vključitvijo zadrževalnika na Drtijščici.
— Izgradnja prodnih zadrževalnikov na hudourniških pritokih iznad magistralne ceste Ljubljana—Maribor
— Preprečitev dotoka pobočnih vod na melioracijsko področje
— Odvodnja padavinskih vod iz melioracijskih površin
— Zmanjšati vlago v tleh in znižati gladino podtalnice na mejo, ki jo zahteva intenzivna kmetijska obdelava zemljišča
— Agromelioracijska dela po končanih hidromelioracijskih delih
— Na koncu še komasacija vseh predvidenih površin
Pred spremembami ustave
"S samim spreminjanjem ustave še ne bomo spremenili sedanjega družbenega in gospodarskega položaja«, je bilo poudar-leno na seji Sveta za družbenopolitični si-s'em Predsedstva OK SZDL Domžale, ko 'e razpravljal o predlogu za začetek postopka za spremembo ustave SFRJ. Pet ^' je namreč minilo od pobude, da je tre-oa kritično analizirati delovanje našega poučnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pobuda, dana na 12. kongresu ^Veze komunistov Jugoslavije, je bila °Predmetena s KRITIČNO ANALIZO DELOVANJA POLITIČNEGA SISTEMA (v ka-tere obravnavo se je aktivno vključila tudi naša občina), s predlogi sprememb, s pripravo predlogov za spremembe zakona o ?druženem delu in nazadnje — s predlogom Predsedstva Jugoslavije, da se pri-,ne postopek za spremembo ustave SFR u9oslavije, ki so ga sprejeli delegati zvezda zbora.
2aradi ekonomske krize in resnih pro-6rnov pri delovanju političnega sistema, [Učinkovitosti pri reševanju sedanjih pro-'s'ovij ekonomskega in družbenega raz-°ia, nedoslednosti pri uresničevanju , ločilne vloge delavcev v združenem de-lJ' neodločnosti, da se tako stanje učinko-
b|,
vncjc apremeni, je bilo še toliko bolj nujno kritično analizirati delovanje in izpopolnjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Nenazadnje je predlog sprememb tudi rezultat revolucionarne narave našega sistema socialističnega samoupravljanja, ki nalaga, da se rešitve v njem nenehno kritično obravnavajo in izpopolnjujejo.
Člani sveta so kritično obravnavali PREDLOG, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ in dali vrsto predlogov, pobud in mnenj, od katerih naj izpostavim le nekatere:
— postopek za spremembe zakona o združenem delu naj poteka hkrati s postopkom za spremembo ustave, ker se sicer lahko zgodi, da že sprememnjena ustava ne bo dopuščala nekaterih sprememb v zakonu o združenem delu,
— nujna je krepitev pozicij združenega dela; njegova večja samostojnost in odgovornost za uporabo družbenih sredstev, ki se s predlaganimi spremembami uresničujejo, v samih konkretnih sprememnjenih določbah ustave, pa bi morali določneje opredeliti posamezna področja odločanja v združenem delu in v večji meri upoštevati racionalizacijo samoupravljanja in ločitev strokovne odgovornosti od odgovornosti
samoupravnih organov, ustava ne bi smela biti preobširen dokument, v njej ne bi smeli prepodrobneje urediti posamezna področja, ki jih morajo natančneje opredeljevati zakonski predpisi,
— spremembe zakona o združenem delu morajo omogočati ustvarjanje več dohodka in tudi to, da bi uspešnejše OZD stimulirali za uspešno delo, ne pa obratno, poenoti naj se le tisti del davčnega sistema, ki ima vpliv na delovanje enotnega jugoslovanskega trga,
— v predlogu sprememb ustave ni zadovoljivo razrešeno področje drobnega gospodarstva, saj spremembe, ki so predvidene, ne zagotavljajo večjih sprememb, pravnih rešitev pa tudi ni. V predlogu sprememb ni omenjenih delavcev zaposlenih pri obrtnikih in njihovih pravic,
— v okviru možnosti naj se za javno razpravo pripravijo variantni predlogi posameznih sprememb, do katerih naj se pred pričetkom razprave opredeli tudi vodstvo naše republike,
— ponovno naj se prouči predlagana možnost volitev delegatov v družbenopolitični zbor, saj upoštevajoč lastne izkušnje, svet meni, da je primerneje, če volitve za DPZ občin ostanejo takšne kot doslej, enako predlagamo tudi za volitve delegacij
za zbor KS, medtem ko naj bi-pripravili variantno rešitev za delegiranje v zbor združenega dela (lahko je delegatska baza tudi delavski svet),
— ugotavlja se, da je ustava iz leta 1974 opredelila samostojnost republik in njihovo odgovornost tako za lastni razvoj, kot za razvoj manj razvitih republik, zato ne more svet soglašati z nekaterimi usmeritvami, naj bi spremembe ustave uveljavile socialni mir revnih in socializacijo slabega dela in nedela,
— obenem svet predlaga, da naj osnutek ustavnih sprememb ne upošteva le PREDLOGA, temveč predloge in pobude iz kritične analize, praktičnih pozitivnih izkušenj ter predloge posameznih družbenih svetov in različnih drugih delovnih teles.
Ustavne spremembe naj bi predvidoma sprejeli v letu in pol, seveda pa bo za to potrebna kar največja prožnost, pripravljenost na sodelovanje ter odgovorno in učinkovito reševanje tudi tistih vprašanj, ki bi utegnila ogroziti politični sistem. Vseskozi moramo v razpravi zagotavljati kulturni dialog in z možjo argumentov zagovarjati predvidene spremembe.
V.
V Dobu pridobitev
Kot nam je v razgovoru povedal predstavnik KS Dob tov. Josipovič bo sprememba prvotno zamišljene rešitve za kraj zelo pozitivna. Gre za izliv Rovščice v Ra-domljo; Rovščici so našli krajšo pot, odpadla bo gradnja enega mostu pa še več kmetijskih površin bo; to argumenti, ki govore v prid novi rešitvi. . .
V Dobu pravijo, da je ob vsem najbolje še to, da voda ne bo več sovražnik št. 1 celega Doba, predvsem pa še najbližjih hiš . . .
Področja melioracij, ki nas čakajo
Melioracijski kompleks Radomlja meri tako 985 ha (brutto), razdeljen pa je na 8 področij in sicer:
Področje 1: omenjeno na zahodu z naseljem Dob, na severu magistralno cesto Ljubljana—Maribor,' na vzhodu cesta Dob—Moravče in Krtinskim hribom na jugu pa s potokom Radomlja. To področje meri 206 ha.
Področje 2: na zahodu omenjeno s krtinskim hribom in cesto Dob—Moravče, na severu z magistralno cesto Ljubljana— Maribor, na vzhodu s hribovjem okoli Bre-zij in.Prevalj. Področje 2 meri 137 ha. Področje 3: zahodna meja je identična z ■ vzhodno področja 2, severna je magistralna cesta Ljubljana—Maribor, južna in vzhodna pa vznožje hribovja okoli Zgornjih in Spodnjih Prapreč, Vidma pri Lukovici Spodnjih Kosez in Imovice. Področje 3 meri 211 ha.
Področje 4: južna meja je magistralna cesta Ljubljana—Maribor severna Prevojske gmajne in vas Rafolče, v smeri zahod-vzhod pa poteka od Doba do Šentvida. Velikost področja 4 je-127 ha. Področje 5: južna meja sovpada s severno mejo področja 1, zahodna meja je Hudski potok, vzhodna delno potok Rovščica, severno pa cesta Radomlje—Rova. To območje zajema ravninske predele okoli Doba, Češenika, Črnela, Turnš, Radomelj in Rov. Področje 5 meri 211 ha. Področje 6: to je območje ob zgornjem toku Hudskega (Rudniškega) potoka severno od .Radomelj, ob vzhodni meji Ar-bertuma v Volčjem potoku. Velikost področja je 23 ha.
Področje 7: področje ob Rovščici severno od vasi Rova. Velikost področja je 20 ha. Področje 8: področje ob potoku Rapešca in cesti Rova-Dolenje. Velikost področja je 50 ha.
Poleg tega območja, na katerem se bodo izvajala hidromelioracijska dala, je omejeno še območje, ki bo skupaj z že opisanim prišlo v komasacijsko območje in se bodo na njem izvajala agromelioracijska dela.
L
r
Naše kmetijstvo v prihodnosti:
Program za več hrane
Skupščina samoupravnega sklada za pospeševanje kmetijstva je na zasedanju dne 4. marca 1987 sprejela program ukrepov za pospeševanje proizvodnje hrane, s katerim zagotavlja sredstva za ta namen. Sredstva znašajo 542.944.400 din. Zbirajo se iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih v združenem delu in zasebnikov in sicer 0,8 % od teh bruto osebnih dohodkov. Program ukrepov je zasnovan na podlagi razvojnih možnosti kmetijstva v občini in na podlagi potreb po živilih za osnovno preskrbo prebivalstva. Ukrepi so usklajeni z republiškim dogovorom o enotni politiki pri pospeševanju proizvodnje hrane in z družbenim planom občine za obdobje 1986—1990 (v letu 1987). Le-ta skrbi za povečanje proizvodnje hrane in kmetijstvu tudi posveča veliko pozornost.
Pomembno pri tem je dejstvo, da s programom zagotavljajo tudi določena sredstva za izvedbo urejanja zemljišč, kar je tačas v regiji eden največjih investicijskih zalogajev v kmetijstvu. Tej dejavnosti — izboljšavi kmetijskih zemljišč s hidromelioracijami in agromelioracijami, je od omenjenih 0,8 odstotka namenjeno 0,2 % denarja. Ta del sredstev se bo združeval pri kmetijski zemljiški skupnosti, ki je tudi zadolžena za koordinacijo izvedbe programov urejanja zemljišč v občini. Novo je tudi to, da s programom zagotavljamo tudi sredstva za redno dejavnost kmetijske zemljiške skupnosti in da bo samoupravni sklad sofinanciral tudi izdelavo »agrokarte« občine. To pa pomeni analizo razvojnih možnosti v kmetijstvu, kar je preventivno zelo pomemben strokovno-planski dokument.
Program
Planirana obveznost SSPK Domžale
I. UKREPI DOGOVORJENI V OBČINI DOMŽALE ZA KATERE ZAGOTAVLJA SREDSTVA SSPK DOMŽALE
1. Zavarovanje plemenskih krav, konj in 38,000.000 ovac
— 50% zavarovalne premije, 100% za plemenske žrebce
Pogoji zavarovanja po Dogovoruo gospodarski in zdravstveni zaščiti domačih živali
Regres pripada KPC Jable in združenim kmetom
Za kmete uveljavlja regres ZS Triglav, na podlagi zahtevka, ki ga overi KZ Emona, da so upravičenci združeni kmetje
2. Reprodukcija v živinoreji 15,000.000
— 50 % stroškov za osemenjevanje krav
— 50 % stroškov za osemenjevanje svinj
— 30 % stroškov naravnega pripusta krav
— 100 % regres za nabavo 500 kg koruze za plemenske žrebce v kmečki reji
Za kmete uveljavlja regres za umetno osemenjevanje Veterinarski zavod, na podlagi zahtevka, ki ga overi KZ Emona, da so upravičenci združeni kmetje
3. Sofinanciranje nabave plemenjakov 1,500.000
— Sofinanciranje v višini razlike med plemensko in klavno ceno. Upravičenci so združeni kmetje, za katere uveljavlja regres KZ Emona..
4. Dodatno vzpodbujanje proizvodnje pše- 2,000.000 niče
— 20.000 din/ha pogodbene proizvodnje za zaščito, dognojevanje in zavarovanje posevka
Regres pripada združenim kmetom in ga za kmete uveljavlja KZ Emona, na podlagi sklenjenih pogodb.
5. Sofinanciranje pospeševalne službe 12,000.000
— 34 % za posp. si. pri KZ Emona (33 % sof. rep. sklad, 33 % organizacija sama)
-~ ustrezni delež za zagotovitev 30 % stroškov regijske pospeševalne službe
Sredstva uveljavljajo koristniki, če predložijo ovrednoten program del za področje občine. Sredstva se izplačujejo v skladu s pogodbo, s katero se uredijo pravice in obveznosti za izvedbo programa.
(terminski plan, število in struktura pospeševalcev, roki za izplačilo in obračun)
6. Izobraževanje kmetovalcev 12,000.000
— financiranje programa izobraževanje kmetov
— sofinanciranje tekmovanja traktoristov
— sofinanciranje programa aktivov mladih zadružnikov in kmečkih žena
— sofinancirani? strokovnih ekskurzij
V našem kmetijstvu imamo vpeljan po tem programu sistem regesov in premij. Pogoji za njihovo uveljavljanje so vezani na izpolnitev pogodbeno dogovorjene tržne proizvodnje in pripadajo neposrednim proizvajalcem izključno za nabavo reprodukcijskega materiala in vlaganj v proizvodnjo. Sredstva za izvedbo predvidenih ukrepov uveljavlja za individualne kmetovalce kmetijska zadruga Emona. Ostale kmetijske organizacije pa jih uveljavljajo neposredno.
Izvajalci programov pridobijo sredstva na podlagi predloženih programov oz. njihove izvedbe. Sredstva samoupravnega sklada za pospeševanje kmetijstva pa ne zadoščajo za razreševanje celotne problematike kmetijstva, zlasti niso zadostna za urejanje cenovnih neskladij pri cenah repromaterialov na eni in kmetijskih proizvodov na drugi strani.
Ta neskladja so glavni vzrok za pogoste motnje na tržišču. Zato se bodo v ta namen namenjala sredstva občinskih blagovnih rezerv, ki niso v temu programu.
V programu ukrepov, za katere zagotavlja finančna sredstva republiški sklad za pospeševanje proizvodnje hrane, pri katerem združeni del svojih sredstev tudi občinski sklad za pospeševanje kmetijstva.
V letošnjem letu bomo v Domžalah opravili reorganizacijo dejavnikov na področju pospeševanja proizvodnje hrane in zagotavljanja denarne preskrbe. Ustanovljena bo samoupravna interesna skupnost, ki bo vključevala tako pospeševanje kmetijstva, zagotavljanje osnovne preskrbe kot tudi blagovne rezerve.
— nabava strokovne literature Predvidena  sredstva  uveljavlja KZ Emona na podlagi realizacije sprejetega programa izobr.
7. Uvajanje nove tehnologije v proizvodnjo
— proizvodni poskusi
— analize krme in zemlje
Sredstva uveljavlja KZ Emona na podlagi sprejetega programa.
8. Pospeševanje razvoja čebelarstva
— izobraževanje čebelarjev
— 50 % delež za zdravstveno zaščito čebel
— 50 % delež za pregled čebeljih družin
— 50 % za nabavo selekcioniranih gospodarskih matic
Sredstva uveljavlja čebelarsko društvo ali družina, na podlagi sprejetega programa in njegove realizacije, če sklene z organizacijo za odkup in predelavo medu tudi pogodbo o odkupu in preskrbi občine.
9. Regresiranje nabave strojev
— 20 % za strojne skupnosti na nižinskem območju
— 30 % za str. skupnosti na hribovskem območju od nabavne vrednosti za kombajne, sejalnice, sadilce, mlatilni-ce in stroje za vzdrževanje melior. sistemov.
Regres uveljavlja za združene kmete v strojnih skupnostih KZ Emona.
10. Regresiranje izdelave projektov
— 50 % stroškov izdelave projektov za investicije v gospodarske objekte pri združenih kmetih in za skladišče KZ Regres uveljavlja za kmete KZ Emona.
11. Preventivne akcije za zdravstveno varstvo goveda
— zatiranje črevesnih zajedalcev
— zadravljenje kroničnega mastitisa Sredstva uveljavlja Veterinarski zavod, na podlagi sprejetega programa z zahtevkom, ki ga potrdi KZ Emona, da so koristniki združeni kmetje.
12. Regresiranje obresti
— nadomestilo dela obresti za dane kredite HKS v času do vključno I. 1980 (Ur. I. št. 19/75 SRS) in za 1.1981 po sklepu IS Sob Domžale
Regres uveljavlja HKS po zaključnem računu.
13. Dodatno regresiranje gnojil na podlagi tržne proizvodnje mleka
— 10 din za liter oddanega mleka krav v A kontr.
— 5 din za liter mleka oddanega od ostalih krav
Regres pripada KPC Jable in združenim kmetom. Za združene kmete uveljavlja regres KZ Emona.
14. Sofinanciranje programov urejanja zemljišč
— 0,2% od BOD,
sredstva se združujejo pri KZS na podlagi Dogovora o temeljih plana občine Domžale in se nakazujejo mesečno.
3,000.000
2,000.000
5,000.000
15,000.000
4,000.000
7,000.000
38,000.000
127,000.000
15. Izdelava agrokarte 10,000.000
— sredstva, ki so jih sicer dolžne zagotavljati kmetijske organizacije združenega dela
Sredstva se združujejo pri KZS.
16. Financiranje redne dejavnosti Kmetijske 20,000.000 zemljiške skupnosti
— sredstva, ki so jih sicer dolžne zagotoviti kmetijske, gozdne in živilske organizacije, zagotavlja Sklad na osnovi dogovora o temeljih plana Sob in Sas o temeljih plana KZS
Sredstva se nakazujejo na KZS v skladu s Sas o financiranju redne dejavnosti KZS in finančnega načrta Kmetijske zemljiške skupnosti.
17. Stroški poslovanja 5,000.000
18. Operativna rezerva in obveznosti iz leta 4,444.400 1986
II. UKREPI DOGOVORJENI V REPUBLIKI IN OBČINI, ZA KATERE SE ZDRUŽUJEJO SREDSTVA V REPUBLIKI IZ OBČINSKIH SKLADOV V VIŠINI 75 % — Ukrepi, ki so opredeljeni v nadaljevanju 222,000.000 pod štev. 19., 20., 21. in 22. — soudeležba SSPK Dž
J
dc se zr
SKUPAJ VREDNOST PROGRAMA SSPK
542,944.400
19. Povečanje staleža osnovne črede goveda
— 100.000 din po kom. za nižinsko območje
— 200.000 din po kom. za hribovsko območje.
Premija pripada OZD, hlevskim skupnostim in združenim kmetom. Za kmete uveljavlja premijo KZ Emona, pod pogoji, ki so navedeni v Dogovoru.
20. Vzpodbujanje pitanja telet
— 60 din za kg oddane ŽT MPG za nižinsko območje
— 120 din za kg oddane ŽT MPG za hribovsko območje
Premija pripada OZS, hlevskim skupnostim in združenim kmetom. Za kmete uveljavlja premijo KZ Emona, pod pogoji, ki so navedeni v Republiškem Dogovoru.
21. Vzpodbujanje prireje mleka
— 13 din za liter mleka za združene kmete na hribovskem območju
— 5 din za liter mleka za združene kmete na nižinskem območju
— 13 din za liter mleka za družbene obrate in hlevske skupnosti
— 18 din za liter mleka za družbene obrate v težjih pogojih
Za kmete uveljavlja premijo KZ Emona, pod pogoji, ki so navedeni v Republiškem Dogovoru.
22. Premiranje plemenskih prašičev
— 192.000 din za nabavo plemenskega merjasca za pripust
— 115.000 din za nabavo ali vzrejo testiranih plemenskih merjascev na družbenih obratih
— 67.200 din za nabavo ali vzrejo plemenskih svinj
Premijo uveljavljajo OZD, za združene kmete pa KZ Emona.
III. UKREPI DOGOVORJENI V REPUBLIKI IN OBČINI ZA KATERE ZAGOTAVLJA SREDSTVA REPUBLIŠKI SKLAD V CELOTI, KI SE UVELJAVLJAJO TUDI NA PODROČJU OBČINE
23. Premije za sofinanciranje programa konjereje
— program obsega ukrepe na področju rejskega in selekcijskega dela v vzrej-nih centrih, zavodih, plemenilnih postajah, žrebetiščih in kobilarnah. Združenim kmetom, rejskim skupnostim in OZD pa pripada tudi:
— vzreja žrebic hladnokrvne pasme: 80.000 din/kom. iz A rodovnika, 50.000 din/kom. iz B rodovnika
— vzreja žrebic in žrebčkov haflinške pasme: 80.000 din/kom.
24. Premije za sofinanciranje programa ovčereje
— program obsega ukrepe na področju rejskega in selekcijskega dela v vzrej-nih centrih, zavodih in OZD Združenim kmetom, rejskim skupnostim in OZD pripada tudi:
— 10.000 din/kom. za vsako plemensko ovco, ki pomeni povečanje staleža
— 60.000 din/kom. za nabavo ali vzrejo testiranega ovna.
Premije za konjerejo in ovčerejo uveljavlja za združene kmete KZ Emona, pod pogoji, ki so opredeljeni v Republiškem Dogovoru.
25. Regresiranje nakupa semenske pšenice ali rži
— 70 din/kg semena
Za združene kmete uveljavlja regres KZ Emona pod pogoji, ki so določeni v Republiškem Dogovoru.
26. Vzpodbujanje proizvodnje pšenice (mer-kantiine in semenske)
— 19 din/kg pogodbeno oddane pšenice Za združene kmete uveljavlja regres KZ Emona, pod pogoji, ki so določeni v Republiškem Dogovoru.
27. Regresiranje nakupa semenskega krompirja
— 60 din za kg priznanega semena Regres uveljavlja za združene kmete KZ Emona, pod pogoji, ki so določeni v Republiškem Dogovoru.
Poleg navedenih ukrepov so v republiki sprejeti tudi ukrepi, ki jih ne uveljavljajo kmetijske organizacije v občini Domžale.
— Nadomestilo stroškov za obrambo pred točo
— Pospeševanje vzreje in ulova rib
— Premiranje pridelave sladkorne pese
— Kritje tečajnih razlik
flflŠE HRflJEVHE 5HUPn05TI
Obiskali smo vas Gradišče nad Lukovico:
Pridne roke zadovoljnih ljudi
Domačini so povedali
Meta Štupica, uslužbenka:
Domačinka sem, tukaj sem doma. Naši domačiji se je reklo pri VRBIŠNIKOVIH. Tu sem v družini (bilo nas je troje otrok) gor zrasla. In rada sem tu. Pridobitve — vodo-
Cerkev sv. Marjete na Gradišču
Cerkev na Gradišču je stala že leta 1526. Pripadala je moravski župniji. V župnijo Brdo so jo prefarali leta 1963. Cerkev |e bila zgrajena v začetku 16. stoletja v gotskem slogu. Na zunanji strani je viden pritlični gotski venec. Glavni vhodni portal na zahodni strani in stranski na južni strani imata šilasto obliko. Med ladjo in presbiterijem je ši-last in širok odprt slavolok.
V zaključnih stenah presbiterija na vzhodni strani so tri gotska okna. Cerkev je majhna. Ladja je dolga 11 m in široka 8 m, presbiterij je dolg 7 m in širok 5,6 m. Gotski obok počiva na pol-krožnih polstebrih. Na stičiščih reber so sklepniki različnih oblik, kot rozeta, svitek, ščit, šestdelna zvezda, petdelna poglobljena zvezda, figura z otrokom, svetnik s škofovsko mitro, moška figura, dolgolasa polovična figura, ki se z rokami opira v bok, ščitek z vinsko trto, svetnica z razprostrtimi lasmi in prekri-žanimi rokami na prsih in sklepnik s Kristusovo glavo.
Na zunanji strani zahodne stene ob velikih vratih so vidni ostanki dveh fresk, ki so prebeljeni. Na levi strani je slabo vidno Križanje. Pod streho zakristije je fragmentalno ohranjena freska sv. Krištofa, iz začetka 16. stoletja.
Cerkev ima 21 cm visok gotski kelih,
Na stojalu je 3 cm visok relief sv. Marjete.
Zvonik stoji na zahodni strani, proč od cerkve. Tako kot cerkev, je tudi zvonik ohranil nekaj gotskih značilnosti. Najstarejši znani zvon v gadiškem zvoniku je bil srednji z letnico 1636. Zaradi častitljive starosti jim ga avstrijska vojska ni vzela.
Podatki iz knjige »Črni graben« Stražarja
vod, dobili smo ga leta 1969, elektrika in asfalt so naredili bivanje prijetno. Tako imajo tudi otroci — mali Matej (4 leta) in večji Andrej (hodi v 2. razred šole Janko Kersnik na Brdo) lepo življenje ...
Tončka Horvat, gospodinja:
Jaz sem pa doma v Praprečah, pri Kico-vih se je reklo. Že 16 let sem vdova in upokojenka po možu. Dolgo časa se že ukvarjam z rejništvom. Tri rejence imam v reji, od teh sta dva prizadeta. Rada jih imam. S sosedi se razumemo, kraj je napreden (že čez 40 hišnih številk šteje), vedno je kaj novega, tako da se imam pritožiti samo čez drago elektriko. Ta mi greni stara leta .. .
Rozka Horvat, zasebna obrtnica:
Mož je dolga leta deloval v kraju, ki se zelo razvija. Spominjam se časov, ko sem prišla iz Maribora v vas (bilo je pred 23 leti) in sem morala prati še tamle gori pri ti-stile »šterni«. Vživela sem se v kraj in se z ljudmi lepo razumem. Štiri otroke sem ro-
Dan je bil sončen, pravzaprav je bil to prvi topel pomladni dan. Tak, da bi mu lahko rekli, prava pomlad je torej tu. S fotografom sva se tistega popoldneva nahodila po vasi, ki ni niti majhna, niti kratka. Kar lep kos poti storiš, da potem lahko rečeš: videl sem praktično vse, kar se da videti...
In videla sva marsikaj. Predvsem veliko, veliko ljudi, starejših, srednjih, mlajših, najmlajših. Pa veliko pridnih rok, saj so pri vsaki hiši nekaj počeli.
Tu so prali traktor, tam pospravljali po dvorišču, mešali beton, skladali tervol s tovornjaka, žagali drva, lupili debla,... Povsod pa mnogo, mnogo prijaznih ljudi. Ko sva ob zaključku hodila s hriba nad vasjo nazaj v dolino, si je človek zlahka prikimal: Nikoli še tako prijazne vasi, pridnih ljudi in sončnega počutja, kot ga nama je dalo Gradišče nad Lukovico.
sušenja. Nimam posebnega hobija, saj mi je delo na domači kmetiji (10 hektarov zemlje, 9 glav živine) dovolj velik hobi. Pa tudi hišo gradim in pred mano je poleti prav veliko dela. Sicer pa za razvedrilo tudi ostane fiekaj časa, saj se v nedeljo po kosilu mladi dobimo sredi vasi in ta klepet včasih obrnemo v kakšen obisk, izlet ali zabavo.
Stane Kocjančič, kmet:
Sem popoln kmet s 15 ha »raztreščene« zemlje. To besedo uporabljam zato, ker imam kar 32 parcel na 10 mestih in sedaj si zamislite, kako je to! Sicer se največ ukvarjam s prirejo mesa, saj sem kooperant Meso Domžale-Kamnik. Načrtov s kmetijo — po domače se ji reče »Pri spodnjem Glasu« imam kar precej. Rad bi preuredil hlev, zgradil kozolec. Morda se bomo tega dela lotili že letos.
Sicer pa se v vasi dobro razumemo, naša strojna skupnost je prav za vzgled. Koliko priključkov imamo! 20 nas je, pa za njegovo delo nikomur ničesar ne manjka. Tudi za cesto smo se v vasi »vkup vzeli«, da je vse dokaj gladko steklo ...
dila, dve hčere in dva sina, tako da smo se ob obrti (drobni leseni izdelki) kar lepo vživeli. Nimam se kaj pritoževati.
Franc Burja, delavec:
Doma sem tu v Gradišču, delam pa v Slovenijalesu v Domžalah. Žal nisem končal šolanja, pa moram iskati svoj zaslužek kot delavec. Sicer pa popoldan rad pomagam doma na kmetiji, kjer imamo 7 ha zemlje.
Mladih je v vasi veliko, pa se srečamo. Vsak ima kak hobi. Moj hobi je harmonika, ki jo rad igram. Svojčas sem igral pri domžalskem ansamblu »Charlie«, po odsluženem vojaškem roku pa nič več. Mladi se dobivamo tudi v zadružnem domu v Lukovici, kjer imamo sestanke, pripravimo kako zabavo in podobno.
nikoli ne zmanjka. S starši se dobro razumem, enako s prijatelji. Tu na Gradbišču sem prav zadovoljen.
Andrej Vesel, delavec:
V belilnici domžalske Tosame je moje delovno mesto in sicer delam na postopku
Iztok Vrhovnik, delavec:
Delam kot strojni ključavničar v Mlino-stroju in se vsak dan vozim domov v Gradišče. Pred »vojsko« sem treniral atletiko v domžalskem atletskem klubu, sedaj ne več. Sicer se doma nekaj trudim, zdi se mi, da »noter prihajam«, ampak čutim, da to ni tisto pravo.
Rad pomagam doma, kjer imamo kar 14 ha zemlje in je dela več kot dovolj. Pa še 10 glav živine je v hlevu, tako da dela
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE VABI VSE PRIJATELJE NAŠE SLOVENSKE PESMI DA SE UDELEŽE LETNEGA
KONCERTA
KI GA PRIREJA V POČASTITEV SLOVENSKEGA SKLADATELJA SLAVKA MIHELČIČA OB NJEGOVI 75-LETNICI ROJSTVA
Nastopili bodo moški, ženski in mešani pevski zbor. Za popestritev programa bo nastopil citran Tomaž Pla-hutnik.
Prireditev bo v sredo, 22. aprila 1987 ob 20. uri v Avli Osnovne šole Šlandrove brigade.
Domnevno ena najstarejših hiš v Gradišču — pri PRGAČ. Lastniki stavbe, ki so jo napol že podrli so zraven zgradili novo nišo. Polovica hiše pa še obstaja kot nenakšen spomenik Minule dobe. Kot so nam povedali ob obisku je bila hiša, ki je 29rajena iz kamna in blata, prvotno prekrita s slamo in je današnjo kritino dobila šele kasneje. Zaradi zanimive arhitekte hiše se je njene upodobitve lotil znani domžalski kronist ■one Ravnikar, ki je hišo v lovirani risbi 1.1984 tudi upodobil.
STARE RAZGLEDNICE PRIHAJAJO
Stare razglednice prihajajo. Razglednico Domžal izleta 1903 nam je poslal naš bralec Silvo Harter iz Trzina, Reboljeva 33.
Solidarnost naših
pionirjev z
osvobodilnimi
gibanji_
Ne samo v mesecu decembru, temveč vse letošnje šolsko leto pionirji namenjajo posebno skrb solidarnosti z ljudstvi na jugu Afrike. V ta namen so opravili že več akcij. Po vseh pionirskih odredih je potekala akcija prodaje novoletnih voščilnic, s katerimi so del sredstev namenili za pomoč osvobodilnim gibanjem po svetu. Aktivnosti potekajo tudi v klubih OZN, šolskih kulturnih društvih, fotokrožkih in drugih interesnih dejavnostih.
V ta namen je bila po vseh šolah zaključena akcija IZDELAVA IN OPREMLJANJE PLATNENIH TORBIC na jugu Afrike. Platno so pionirji dobili od Zveze prijateljev mladine, kroji so bili objavljeni v Pionirskem listu, izdelali pa so jih sami. Nekaterim so pomagali tudi starši in učitelji. Izdelane torbice so opremili z najnujnejšimi šolskimi potrebščinami in napisali sporočila. Pionirji so se zares odrezali. Njihova srca so še polna solidarnosti, saj so odposlali 49 torbic in sicer:
OŠ Venclja Perka 16, OŠ Šlandrove brigade 7, OŠ Josip Broz Tito 6, OŠ Matije Blejca Matevža 5, OŠ Janko Kersnik Brdo 4, OŠ Krašnja 4, OŠ Edvard Kardelj in Oš Radomeljske čete 4, OŠ Martin Koželj, OŠ Jurij Vega in OŠ Olge Avbelj pa po 1.
Učenci! Bodite vsi in povsod enotni, želeli pa bi, da se vam pridružijo tudi odrasli. Pomagajmo pionirjem, vodimo jih in jim ustvarjajmo še boljše pogoje za izvajanje pionirskih nalog. stefka M|aRar
Mentorji pionirskih odredov se dogovarjajo za skupne naloge
Mentorji pionirskih odredov osnovnih sol občine Domžale se redno sestajajo na delovnih posvetih pri ZPM, kjer se dogovarjajo o nalogah za obdobje dveh mesecev. Razen iz dveh šol so se posveta dne 17. marca udeležili vsi. O delu za nazaj so menili, da bo potrebno še nadaljevati s »pionirskimi šolami« še uolj razširiti organizirano počitniško varstvo otrok, pohvalno oceniti akcijo bralne značke in delo zelenih straž.
In kaj bodo delali pionirji v aprilu Predvsem jih čaka celo vrsto tekmovanj. Tekmovali bodo mladi matematiki, zgodovinarji, prometniki, pomerili se bodo v znanju vesele šole, v znanju SLO in DS, imeli razredne problemske konference in konference v KS na temo Varstvo življenjskega okolja. Najvažnejša naloga pa bo sprejem Kurirčkowe"torbe, ki bo v naši občini od 23. aprila do 5. maja. Sprejeli jo bomo od kamniških pionirjev in jo predali pionirjem v Bežigrad. Vse aktivnosti se bodo odvijale v mesecu kurirčkove torbe pod geslom »tudi pionirji znamo delati in ustvarjati«. Prvi dan sprejema bo pohodna enota 100 pionirjev skupaj z borci občine Domžale odšla na del poti ob pomnikih NOB v občini. g l^l
Naš časopis ima urejene vse »papirje«
(seja Občinske konference SZDL Domžale)
Sredi marca so se na prvi letošnji seji zbrali delegati Občinske konference SZDL Domžale, ki so najprej razpravljali in sprejeli dokumente v zvezi z Občinskim poročevalcem, tj. AKT O USTANOVITVI ČASOPISA OBČINSKEGA POROČEVALCA VSEBINSKO ZASNOVO OBČINSKEGA POROČEVALCA, soglasno pa je bil sprejet tudi sklep o imenovanju ČASOPISNEGA SVETA, katerega delo bo vodil Marjan Bolhar, predsednik Sveta za informiranje Predsedstva OK SZDL Domžale:
Precej pestra, zlasti vsebinsko, je bila razprava o nekaterih zapisih v 57. številki NOVE REVIJE, ki že kar precej časa »buri« duhove ne le v naši republiki, temveč tudi naše širše domovine. Po uvodnem pojasnilu sekretarke OK SZDL Domžale tov. Cvete Zalokar-Oražem, ki je prisotne delegate seznanila tudi s stališči Predsedstva OK SZDL Domžale, so delegati poslušali stališča Predsedstva 00 ZZB NOV ter stališča sprejeta na posvetu sekretarjev 00 ZK. Po daljši razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
Delegati Občinske konference SZDL Domžale soglašamo s predlogom stališč Predsedstva RK SZDL Slovenije in menimo, da je treba z avtorji nekaterih prispevkov v 57. številki Nove revije voditi strpen, argumentiran in demokratičen dialog, vendar ne o vprašanjih oz. tezah, ki so popolnoma nesprejemljive (položaj Slovenije v federativni Jugoslaviji, legitimnost obstoja drugih narodov, uvedba večstrankarskega sistema, vloga zveze komunistov idr.)
Delegati OK SZDL Domžale tudi ocenjujemo, da trenutna zapletena gospodarska situacija terja od slehernega posameznika zlasti aktivno vključevanje v razreševanje gospodarske problematike in menimo, da bi morali vse sile usmeriti v razreševanje nastalega družbenoekonomskega položaja.
Ob obravnavi gospodarskih gibanj v naši občini v letu 1986 je bilo ugotovljeno, da nismo dosegli z resolucijo predvidenih ciljev, da pa so vzroki tako v spremenjenih slabših pogojih gospodarjenja, veliki iztro-šenosti osnovnih sredstev, kakor tudi v stalno spreminjajoči se zakonodaji na tem področju.
Glosa
Pismo tvojega delegata...
Sem pač tak, da praznujem vse obletnice, pa tudi to je moja slaba lastnost, da ob vseh mogočih in nemogočih jubilejih delam analize preteklih obdobij in se na le-teh skušam tudi kaj naučiti.
Ker bo kmalu 1. obletnica moje slavnostne izvolitve za delegata, je prav zdaj pravi čas, da malo pregledam dosedanje aktivnosti. Kako mi je drhtelo srce v pričakovanju moje izvolitve, kako polna je bila moja duša hrepenenja po 1. seji skupščine, po prvem dvigu roke, ki ne bo zgolj telovadba, ampak zavestno odločanje za ali proti kdo ve česa.
Kdo ve česa? se sprašujem tudi danes, ko skušam ugotoviti, kaj dobrega in slabega sem kot DELEGAT doživel v tem kratkem obdobju. Kar 3 morda tudi 4 skupščine smo »pregurali«, imel sem strašno srečo, da sem se udeležil kar dveh in pri obeh tvorno sodeloval. Ne sicer z besedami, ampak moja desnica je kar dobro delala, da je ustregla pričakovanjem predsedujočega. Na eni izmed sej sem imel neizmerno srečo, da sem se lahko celo oglasil, želel sem nekaj pojasnil ob posameznih točkah, postavil pa sem tudi pravo pravcato delegatsko vprašanje.
Zato pa toliko večje razočaranje, ko sem imel priložnost, da pogledam zapisnik seje, na kateri sem bil. Z velikim pričakovanjem, roke pa so se mi kar tresle od pričakovanja, sem s prstom šel od vrste do vrste in iskal veliki začetnici mojega imena in priimka, ali pa vsaj ime baze, v imenu katere sem postavil vprašanje. Nič, čisto nič, prebral sem še enkrat, od črke do črke, od vrste do vrste, pa nič, nič od nič. Da bi se zjokal, jaz pa tako čakal, da se pohvalim, da na naslednji seji delegacije pokažem, da sem njeno stališče prenesel, da sem povedal, kar smo se zmenili, da sem vprašal, kar smo želeli zvedeti. V zapisniku pa nič! Kako naj sedaj dokažem, da sem zastopal interese delovnih ljudi in občanov, ki so me delegirali. Naj drugič vzamem s seboj pričo, morda celo dve in z njuno pomočjo dokazujem, da sem tisto, kar smo se dogovorili, resnično vprašal oz. povedal.
Ampak saj res, saj vse skupaj nisem samo povedal, temveč sem tudi pismeno oddal. Morda pa ta skupščina želi izpeljati stabilizacijo do konca in meni, da bi bilo tratenje časa in papirja, če bi v zapisnike napisali še celo vse, kar smo delegati govorili, povedali, vprašali, se morda celo ne strinjali. Lepo vas prosim, kam pa pridemo, da bomo že vsakega sitneža vpisovali v delegatska gradiva in vesoljnemu svetu sporočali, da je odprl usta. Tega pri nas ne delamo!
Ampak še tega ne smem pozabiti, kako najbrž kakšno ustrezne (ali pa tudi ne) službe skrbijo, da delegati ne bi preveč razmišljali o tem, kaj pravzaprav bi morali na skupščinah sklepati. Sedaj že kar v gradivu dobimo predlog predlaganih sklepov, ki so po njihovem mnenju najprimernejši. Drugega si človek najbrž ne sme, ali pa ne more, misliti. Morda je to celo potrebno, kdo ve? Osebno mislim, naj bi vsaj sklepi, kijih delegati sprejemamo, do skupščine ostali skrivnost. Če ne se lahko zgodi, da bom prihodnjič kar telefonično sporočil, da se s štirimi stavki (toliko naj bi jih namreč na skupščini sprejeli) strinjam, razprave ali vprašanj tako ali tako ne zapišejo. Koga pa to danes še zanima ?
Delegat
Sicer pa je bilo več skrbi namenjene rezultatom poslovanja v letošnjih prvih dveh mesecih in analizi vplivov sprejetih intervencijskih zakonov na gospodarjenje v naši občini. OK SZDL Domžale se bo vključevala v angažiranje vseh subjektivnih sil pri enotnem uresničevanju sprejete politike in doseganju ciljev zastavljeni resoluciji za letošnje leto.
, V.
Pozdrav s Himalaje
V letošnji himalajski odpravi je tudi naš občan — alpinist Silvo Karo, ki se nam je oglasil s kartico iz Nepala. Kot je znano, bodo alpinisti v odpravi Kamniškega planinskega društva skušali osvojiti doslej še neosvojeni Lhotse čar (8400), do katerega pa je možen dostop le, če se osvoji glavni vrh. O uspehu odprave, ki ji želimo obilo uspeha, lepega vremena in zdravja, bomo še poročali.
dr Marko Kerševan v Domžalah
O religiji tako in drugače
Dr. Marko Kerševan že več kot desetletje predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani sociologijo religije. Strokovnjakom in študentom je znan kot znanstvenik, ki analitično z družbenega vidika proučuje religijo, verske ustanove in spremembe v njih; v svojih delih je vedno dosleden in načelen ter se nikoli ne spušča v nesmiselne razprave o (ne)ob-stoju boga. V svojem dvajsetletnem delu je napisal več knjig: od poljudnih (Mladi in religija) do socioloških (Religija kot družbeni pojav). Bralcem revij in časopisov je pripravil članke s pojasnili o spremembah v Rimokatoliški cerkvi, odnosih med Cerkvijo in družbo, spremembah v Vatikanu, klerikalizmu in sektaštvu, sožitju vernih in neverujočih. Pomemben je tudi kot udeleženec prvega uradnega znanstvenega stika med marksisti in teologi v Idriji; teologe sta zastopala dr. Janžekovič in dr. Grmič, marksiste pa dr. Roter in dr. Kerševan. Zato ga je Občinski komite ZKS povabil 10. marca v Domžale, kjer je imel predavanje z naslovom Religija in sodobnost. Predavanja se je udeležilo preko petdeset slušateljev občinske politične šole, članov občinskega komiteja in sekretarjev osnovnih organizacij ZK.
80% ljudi, vernih pa je le 50%), da g praznujejo vse sosednje države, da je podoben tudi dan mrtvih in da smo Božič kot praznik potisnili na stranski tir po vojni zaradi vloge vodstva Cerkve med NOB, velikih verskih razlik v državi in slabih odnosov z Vatikanom. Sedaj so razmere drugačne in že dokumenti 9. kongresa ZKS govorijo o drugačnem odnosu do verujočih vendar je škof možnost voščila izkoristil šele sedaj.
»Sicer je pa veliko bolje, da škof vošči preko našega radia, kot pa da se voščilo posname in potem oddaja preko postaj v tujini, ki ponavadi pošiljajo v eter Jugoslaviji sovražne komentarje!« je pribil na koncu dr. Kerševan.
Igor LipovšeR-Lenasi
Dopisujte v naše glasilo
Tovariš Kerševan je že na začetku opozoril, da socializem ni nasproten ali sovražen religiji in tudi vera ne more biti nasprotna socializmu. Če hočemo živeti v demokratični državi, se moramo zavedati dejstva, da v Sloveniji polovica ljudi izjavlja, da so verni in polovica, da so ateisti. Zato moramo odnose oblikovati na vzajemnem spoštovanju in razumevanju v skladu s Kardeljevo zahtevo po samoupravnem pluralizmu. Sožitje med različno mislečimi seveda ni lahko, posebej še zato, ker pozitivnih izkušenj iz pretekle in>. polpretekle zgodovine na Slovenskem skoraj nimamo. Poleg tega je Jugoslavija dežela z zelo pestro versko sestavo. Komunisti bi morali težiti k sožitju in se izogibati sporom z verniki ter onemogočati razmere, v katerih bi se verujoči počutili odrinjene. Žal se nekateri komunisti še vedno ne zavedajo, da so razredna, socialna in nacionalna vprašanja v socialistični družbi prvenstvenejša od ideoloških,
Potem se je predavatelj lotil sprememb v naši družbi po 2. svetovni vojni, ki so vplivale na sekularizacijo (da so pomembne institucije odprte vsem ljudem in se ne smejo zlorabljati za (ne)religiozne interese), ateizacijo (v zadnjih tridesetih letih je delež verujočih v Sloveniji padel s 85 % na 50% in se je sedaj ustalil), drugačne poglede v Cerkvi in drugačen odnos ZK do Cerkve. Poudaril je, da dileme: socializem ali vera, ni. Postavilo jo je vodstvo Cerkve med 2. svetovno vojno, najboljši odgovor pa so dali verniki sami — borili so se za osvoboditev in ostali verni.
Posebej se je ustavil pri odnosu šole do vere. Šola je pri nas sekularizirana in ateizma ne postavlja, niti ga ne sme postavljati za svoj cilj. Učenca mora šola vzgojiti le v kritičnem duhu do vsega, kar se dogaja v družbi. Zato tudi vprašanja (ne)verujočega učitelja ne sme biti.
Slušatelji politične šoleso se dr. Kerše-vana na koncu lotili tudi z vprašanji, ki so se porajala ob božičnih čestitkah voditeljev SZDL in Cerkve. Predavatelj je najprej z zgodovinskega vidika pojasnil, da Božič ni zgolj verski praznik (pri nas ga praznuje
Iz pisarne ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV DOMŽALE:
V občini Domžale je nad 6.000 upokojencev, imamo pet društev in to: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radomlje.
Vabimo upokojence, ki se še niso prijavili v članstvo, da se prijavijo v svojem društvu.
Društva Domžale, Lukovica, Radomlje imajo enoten sistem delovanja glede članarine, društvene vzajemne samopomoči in samopomoči pri Zvezi društev upokojencev Ljubljana, in sicer:
članarina letno 500.— din, društvena samopomoč 500.— din letno in republiška 1.000.— din letno.
Za primer smrti se svojcem izplača društvena samopomoč v znesku 14.000.— din, republiška pa 26.000.— din. Predložiti je potrebno izpisek iz matične knjige umrlih.
Počitniški dom v Izoli je namenjen članom oz. upokojencem. Zaenkrat še nimamo cenika za usluge, pa tudi znesek regresa še ni znan. Prijave za letovanje sprejemajo društva na sedežu, torej nič več samo v Domžalah.
Od februarja 1987 znaša akontacija za osebo 20.000.— din. S sklepom 8. seje ZDU Domžale je bilo sprejeto načelo, da društva sama določijo višino članarin in vzajemne samopomoči, kjer ta obstoja. Društvi Mengeš in Moravče se o tem še nista izjasnili in bodo to storili verjetno kasneje.
Uradne ure v Društvu upokojencev Domžale so vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure.
Vabimo upokojence, da se naročijo na časopis »Vzajemnost«, ki pravočasno prinaša važne zadeve za upokojence. Vsi, ki so lani prejemali časopis, prejmejo to leto položnice in po teh plačajo naročnino, novi naročniki pa prejmejo prijave pri društvih.
Društva upokojencev so sprejela tudi programe izletov. Vsa potrebna pojasnila dobite pri svojih društvih.
Predsednik ZDU DOMŽALE: ing. Franc Jeraj
O uresničevanju programa 4. občinskega samoprispevka:
Čisti računi z denarjem iz samoprispevka
Vsi trije zbori občinske skupščine bodo obravnavali v začetku aprila več gradiv, vezanih na realizacijo programa IV. samoprispevka v občini Domžale.
Predmet obravnave je:
— poročilo o realizaciji programa v letu 1986 na področju vzgoje in izobraževanja po posameznih KS z aneksom k Samoupravnemu sporazumu o delitvi sredstev iz viškov občinskega samoprispevka za leto 1986
— program za leto 1987, vključno s planiranim programom o delitvi sredstev iz viškov občinskega samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov za leto 1987.
Ob pregledu gradiv je razvidno, da je bilo v letu 1986 skupno zbranih 705.986.676 din, odhodkov pa je bilo 631.353.726 din. Dinamika priliva denarja se je posebej povišala v zadnjem četrtletju leta 1987 zaradi precejšnjih dvigov«
DINAMIKA IZRABE DENARJA ZA KS
Krajevne skupnosti bodo lahko sredstva iz naslova leta 1987 uporabljale po naslednji dinamiki:
Tretjino sredstev 31. julija 1987, tretjino sredstev 30. septembra 1987 in eno tretjino sredstev 31. januarja 1988.
Sredstva, ki jih KS niso uporabila v letu 1986, lahko izkoristijo v letošnjem letu. Predpisi ne dovoljujejo nakazovanje viškov sredstev na redni žiro račun KS, temveč na izločene račune posameznih investicij po KS. Krajevne skupnosti bodo predvidoma prejele enako višino sredstev za svoje programe tudi v letu 1988 in ustrezen delež tudi v letu 1989 vse do izteka samoprispevka.
V letu 1986 smo namenili sledeča sredstva za posamezne objekte:
— vrtec Mengeš 159.630.384
— prizidek k OŠ Radomeljske čete Pre-serje 293.352.996 din
— pripravljalna dela po programu (za prizidek k OS Martin Koželj Dob, Janko Kersnik Brdo, Josip Broz Tito, Center srednjih šol, itd.) 35.377.553 din
— programe po KS iz naslova viškov 130.899.730 din
— ostali stroški (SDK, uprava za družbene prihodke, Skupne strokovne službe SIS, DS SIS materialne proizvodnje Domžale) 12.093.063 din.
Kaj gradimo po krajevnih skupnostih?
Kot je znano, smo v letu 1986 sklenili gradnjo vrtca v Mengšu ter pričeli dela na prizidku OŠ Radomeljske čete v Preser-jah. V sklopu aktivnosti po KS iz viškov sa-" moprispevka pa smo izvršili oz. sofinancirali tudi vrsto naložb in sicer:
— KS Dob — prostori KS
— KS Dragomelj — za potrebe javne razsvetljave in večja vzdrževalna dela na cesti Šentpavel—Dragomelj
— KS Homec-Nožice — asfaltiranje ulic po gradnji kanalizacije
— KS Jarše-Rodica — izgradnja kanalizacije na Slomškovi ulici, izgradnja avtobusnega postajališča in pripravljalna dela na šubljevi in Peternelovi ulici
— KS Krašnja: napeljava telefonskega omrežja
— KS Krtina: modernizacija cest v vasi Brezje
— KS Preserje: izgradnja kanalizacije
— KS Vir: gradnja kanalizacije
— KS Simona Jenka Domžale — javna razsvetljava v Studi
— KS Slavka Šlandra Domžale — kanalizacija Zaboršt, kanalizacija Sever I
— skupen program domžalskih KS — knjižnica Domžale, športni park Domžale
— KS Lukovica — KS Prevoje — KS Rafolče — mrliška vežica
— KS Moravče, KS Peče, KS Velika vas — Dešen — mrliška veža in pokopališče Moravče
benar še ostaja
Že samo iz naštevanja je razvidno, da so bile aktivnosti tudi po KS v letu 1986 izredno pestre, da pa kljub temu vse KS še liso izkoristile vsa svoja razpoložljiva sredstva. 70 odstotkov več denarja kot lani V letu 1987 smo upoštevali, da bomo
Fotoreporter je ujel trenutek ko delavci izolirajo strešno površino. Bo vsaj streha držala?
zbrali 70 % več sredstev kot v letu 1986 in sicer v skupni višini 1.105.000.000 din. Po planu odhodkov pa naj bi namenjali:
— za prizidek k OS Radomeljske čete Preserje: 139.000.000 din
— za adaptacijo OŠ Josip Broz Tito (najmanj 50 % delež naložbe) — predvideni pričetek del v 1. polovici leta 1987 350.000.000 din
— za pripravljalna dela za objekte Srednja kovinarska in usnjarska šola, Oš Martin Koželj Dob, OŠ Janko Kersnik 70.000.000 din
— za sanacijska dela na družbenih objektih 26.000.000 din
— sredstva za KS 499.000.000 din
— ostali stroški (SDK, uprava za družbene prihodke, strokovna služba) 21.000.000 din
Pri postavki »sredstva za KS« odpade 241.000.000 din na račun zbranih sredstev v letu 1986, 258.000.000 din pa iz naslova zbranih sredstev v letu 1987.
Podajamo tudi pregled sredstev za izrabo po KS v letu 1986 in 1987:
	1986	1987
1. Blagovica	4.820.000	3.276.600
2. Češnjice	645.000	438.600
3. Dob	14.535.000	9.881.400
4. Dragomelj-Pšata	5.920.000	4.024.800
5. Homec-Nožice	9.791.000	6.656.400
6. Ihan	16.129.000	10.965.000
7. Jarše-Rodica	16.053.000	10.913.400
8. Krašnja	5.503.000	3.741.000
9. Krtina	6.565.000	4.463.400
10. Lukovica	9.260.000	6.259.800
11. Mengeš	50.360.000	34.236.600
12. Moravče	22.846.000	15.531.600
13. Peče	4.023.000	2.734.800
14. Preserje	10.853.000	7.378.800
15. Prevoje	8.311.000	5.650.200
16. Radomlje	13.965.000	9.494.400
17. Rafolče	2.960.000	2.012.400
18. Trojane	4.706.000	3.199.200
19. Trzin	21..214.000	14.422.200
20. Vrhpolje-Zalog	6.565.000	4.463.400
21. Rova	3.567.000	2.425.200
22. Velika vas-Dešen	2.619.000	1.780.200
23. Zlato polje	1.935.000	1.315.800
24. Vir	30.891.000	21.001.200
25. Slavka Šlandra Domžale	27.495.000	18.692.100
26. Simona Jenka Domžale	10.892.000	7.404.600
27. Venclja Perka Domžale	14.345.000	9.752.400
KS Domžale — skupni program	52.731.000	35.849.100
SKUPAJ	379.500.000	258.000.000
Ostane še mnogo nalog
Iz zgoraj navedenega sledi, da bo v letu 1987 pri uresničevanju programa samoprispevka veliko aktivnosti. V kolikor bomo naše načrte za leto 1987 uresničili, nam bodo iz celotnega programa samoprispevka ostali še sledeči nerealizirani objekti:
— ureditev prostorskih razmer v Srednji kovinarski in usnjarski šoli Domžale
— urejanje specialnih učilnic predvsem na osnovnih šolah v Dobu in Lukovici
Za srednjo šolstvo — pol denarja v investiciji iz samoprispevka
Pri srednji kovinarski in usnjarski šoli Domžale je predvideno zagotavljanje 50 odstotkov celotne naložbe iz sklopa občinskega samoprispevka, preostalih 50 odstotkov pa naj bi zagotavljali od uporabnikov te šole in posebnih izobraževalnih skupnosti s področja usnjarstva in kovinske stroke. 50 odstotni delež sredstev iz občinskega samoprispevka bi bil lahko realno zagotovljen, medtem ko je več kot očitno, da gradnje prizidkov kot edinih možnih rešitev prostorske problematike na šolah v Dobu in Lukovici ne bomo mogli razrešiti le s samoprispevkom, temveč bo ta program vezan na združevanje amortizacije ter na nekatere druge vire. V družbenem planu občine Domžale za obdobje 1986—1990 smo si namreč zastavili cilj, da je potrebno. do konca tega srednjeročnega obdobja razrešiti tudi to, več kot perečo prostorsko problematiko. Ob vsem tem je potrebno tudi upoštevati, da smo v sklopu občinskega samoprispevka namenjali le manjša sredstva za urejanje tako imenovanih specialnih učilnic, kjer so bili mišljeni tudi določeni posegi v šolah v Lukovici in Dobu.
Predsednik komisije za izvajanje programa IV samoprispevka Anton Preskar
S seje KS Vrhpolje-Zalog, na kateri so določili nova vodstva v KS.
Novo vodstvo organov KS Vrhpolje-Zalog:
Od besed k delu
V krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog v občini Domžale so pred kratkim za štiri leta izvolili nova vodstva in posamezne organe. Nova skupščina KS ima 40 delegatov, njen predsednik pa je tovariš Anton Cerar iz Zaloga pod Trojico, upokojenec. Podpredsednika sta Franc Planine, kmet iz Zgornje Javorščice in Marinka Uštar, gospodinja iz Spodnje Javorščice. Svet KS ima sedaj 15 članov, ki pokrivajo celotno območje krajevne skupnosti. Za predsednika sveta KS je bil izvoljen Vinko Kepic iz Zaloga pod Trojico, za podpredsednika pa Vinko Avbelj iz Stegen. Oba bosta to funkcijo opravljala že drugo mandatno
dobo. Poravnalni svet v sestavi 6 članov vodi Albin Penič iz Vrhpolja, potrošniški svet v sestavi 5 članic pa vodi Ančka Cerar iz Stegen. Komisijo za socialno delo (6 članic) pa vodi Dorčka Kozmelj iz vasi Stegne.
Izvoljeni delegati se bodo sestajali po potrebi na sejah, pa tudi skupno in sproti reševali vprašanja krajevne skupnosti.
Občani krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog želimo vsem novoizvoljenim delegatom v štiriletni mandatni dobi obilo plodnega dela.
Jože Novak
Vabilo budničarjev
Budničarji s Količevega vabijo tudi letos vse občane, da se udeležijo njihovih prireditev.
Letos se bodo te prireditve pričele 30. aprila ob 20. uri s kre-sovanjem na Količevem (pri balinarskih igriščih).
Pokrovitelj prireditev je Občinski svet ZSS Domžale.
Revija pevskih dosežkov naše občine:
Prelepa pevska doživetja
TRIUMF Metke PICHLER na srečanju pevskih zborov v Domžalah
Izredno bogata bera pevske kulture v domžalski občini je bila predstavljena številnim ljubiteljem te zvrsti interpretacije naše pesmi s štirinajstimi pevskimi zbori na dveh večerih.
Prvi večer, ki ga je organiziralo skupno z ZKO Občine Domžale Prosvetno društvo Jožef VIRK v Dobu se je v polni dvorani — telovadnici OŠ Martina Koželja pričel z nastopom domačina, Mešanega PZ J. Virk. V nadaljevanju so pevci KUD Janko Kersnik iz Lukovice posebno lepo zapeli Jerebovo, O kresu ter za njimi izredno uspešni Radomelski pevci s Kernja-kovo ,Mi smo pr' Drave' doma. Za dekliškim pevskim zborom KUD Tine Kos iz Moravč pa so morda najbolj impresionirali pevci MPZ istega KUDa pod vodstvom Mirota Capudra s pesmijo Beati mortui s, ki so jo podajali zelo ubrano in homogeno brez izstopanj in z veliko pevsko discipline. Sočnost glasov zbora s povprečno mladimi glasovi je poslušalce navdušila, da so jih nagradili z zasluzenim aplavzom.
Prireditev sta zaključila Komorni zbor Lek iz Mengša ter MPK DKD Svobode iz Mengša.
Takoj naslednji dan se je v OŠ Šlandrove brigade v Domžalah zvrstilo 7 pevskih zborov na pobudo ZKO Občine Domžale in MP DU Janez Cerar iz Domžal, ki je uspešen pevski dogodek tudi pričel.
Visoko pevsko kulturo so pokazali tudi zbori, ki so sledili nato ženskemu PZ Toko Domžale in mešanemu PZ dr. T. Zajca. Številnemu PZ upokojenk iz Domžal se je uspešno predstavil še mlad, vendar številnejši moški PZ Lipa iz Trojan. Razred zase pa je bil triumfalni uspeh dekliškega PZ šKD OS Josip Broz Tito iz Domžal, ki je zelo harmonično in doživeto sledil nežnim gibom drobne postave zborovodkinje Metke Pichler, kar je mnogo manj uspelo z močnimi gibi stanovskim kolegom Glasbeni užitek, ki ga ni zmotil niti šolski zvonec, je bil nagrajen z najburnejšim aplavzom obeh večerov in škoda je, da zbor ni tega priznanja izkoristil z običajnim dodatkom Pa vendar, nastop je bil zavidljivo kakovosten ter predstavlja vstopnico na katerokoli zahtevno prireditev.
Po tem velikem uspehu pa ni bil ničmanj viden uspeh zaključni nastop Mešanega pevskega zbora iz Domžal, ki je pokazal monumentalno celoto kakovostnih glasov ter primerno vsebino programa, ki ga ta zbor dobro obvlada
Vsi zbori niso imeli enako zahtevnih pesmi, kar je onemogočilo pravo primerjavo napredka,
od zadnje tovrstne prireditve Poprečno lahko ocenimo prireditvi za zelo kakovostni, čeprav obisk v Dobu dokazuje večjo stopnjo kulturne zavesti krajanov, česar za domžalski obisk ne moremo trditi. Manjša dvorana v Domžalah je bila polna, pa vendar govornega dela ni slišala večina prisotnih ter je prav zaradi tega prireditev bila zelo osiromašena V Dobu so dobro organizirali snemanje na trak s filmsko kamero in tudi fotoreporterji so preko vse prireditve ove-kovečili prijetne dogodke Takšne prireditve velja beležiti v potrebnih oblikah, saj vsak zbor vodi svojo kroniko, česar si na domžalski prireditvi ne bodo mogli privoščiti Tega ne more nadomestiti nekaj posnetkov na začetku prireditve, saj so vsi zbori za prvim bili prav brez fo-todokumentacije Ozvočenje za občinstvo je neobhodno potrebno vsaj za govorni del Tudi osvetlitvi bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti.
Mislim, da je prav, če se o takšnih dogodkih v časopisih več piše in s tem daje amaterskemu delu vseh akterjev zasluženo priznanje in spodbudo za nadaljnje delo
Prireditelju in izvajalcem velja posebna zahvala za dva prelepa večera, ki bosta ostala še dolgo v lepem spominu Upam tudi na skorajšnje reprize posameznih zborov v okviru raznih prireditev preko leta. !va Kran|C
občinski poročevalec
stran 7
Človek je naše največje bogastvo ...
Šimen Sirotnik po šišensko
Zdi se mi, da center mesta Domžal doživlja v zadnjih časih prometni in parkirni infarkt. Najbrž se bo potrebno kmalu temeljito dogovoriti kako naprej, saj trenutna anarhija v prometu ni v prid izgledu našega tako ljubega mesteca. Če se najprej ozremo po parkiriščih, lahko rečemo, da pomeni najti parkirno mesto v centru pravo srečo, četudi so si sami vozniki našli celo vrsto »divjih« prostorov. Tako ni več »prepovedano parkiranje« na ploščadi Veleblagovnice, zelenicah, ki to niso in še nikoli niso postale, ob SPB parkirišča segajo do Ljubljanske ceste. Najhujši problem pa se zdi parkiranje na obeh straneh Ulice Ljube Šercerja, saj preprečuje normalno srečevanje vozil, da o ogroženosti pešcev sploh ne govorimo. Zelenice so preko zime zginile, zaradi pogoste vožnje po njih, pa lahko rečemo, da so že preorane: Ob vsem tem je treba priznati, da smo v center zgnetli trgovine, cel kup pomembnih ustanov (sodišče, banka, Razvojni zavod), ob tem pa nismo razmišljali o zadostnem številu parkirišč. Tako na primer Pošta Domžale svojim obiskovalcem ne more nuditi enega samega parkirnega mesta. Če pogledamo nadaljne pomanjkljivosti, je potrebno pogledati, kako mesto pričaka neobveščenega motoriziranega obiskovalca. Ne vem, ampak upam si skoraj zatrditi, da mesta s tako majhnim številom napisanih kažipotov, še nisem videla. Nihče, ki je tu prvič, ne more ugotoviti, kako iz Kamnika proti Celju, kako skozi Šentjakob v Ljubljano, kako priti iz centra na zvezno cesto v smeri proti Ljubljani. V novem križišču ne stoji na primer niti en napis, tisti, ki je bil pa je odstranjen.
Pa naprej: avtobusna postaja. Na njej je prostora le za en avtobus in naslednji voznik je prisiljen ustaviti sredi ceste, potniki pa se usujejo neposredno na cesto. Kar nekaj semaforjev imamo zdaj v občini, vendar se zdi, da bi bil prav na tem prehodu za pešce (zagotovo eden najbolj obremenjenih prehodov) nujno potreben.
Skratka, mnogi se v centru mesta obnašajo, kot da zanje ne veljajo nobeni zakoni in pravila, mesto daje videz neurejenosti vsa zmeda nam ni v ponos. Zato se bomo morali pistojni za ta vprašalnik čimprej dogovoriti, kako naprej in ukrepati, da ne bo prišlo še do kakšnih hujših posledic.
Tudi to sodi v okvir akcije za čiste zelene (ter bolj urejene) Domžale.
Kje ste
kažipoti, table?
Stane Stri
Kulturno življenje Doba
Glede na obilico gradiva, ki ga je zbral znani domžalski kronist Stane Stražar, smo se v uredništvu odločili, da v nekaj nadaljevanjih v obliki feljtona obudimo spomin na začetke kulturnega življenja v Dobu. Tekste nam je avtor ljubeznivo posredoval v objavo.
Gledališče na Močilniku
Bralno društvo Dob — začetek kulturne dejavnosti.
Začetek kulturne dejavnosti v Dobu sega v sredino druge polovice prejšnjega stoletja, ko so Dobljani ustanovili bralno društvo. Ustanovno slovesnost so imeli v lepo okrašeni društveni sobi Pri Mesarju v Dobu 20. aprila 1873. Mesarjeve hiše, ki je nudila zavetje prvemu kulturnemu društvu ni več. V njej je bila tudi stara gostilna. Stala je nasproti Vilarjeve domačije, blizu sedanje Vilarjeve vile, ob nekdaj prometni furmanski Dunajski cesti. Tu so se križale poti med Zasavjem, Krumperkom, Češenikom, Černelem in Kamnikom, kjer je bilo okrajno središče. Pri Mesarju so se zbrali uradniki bližnjega sodnega urada na Brdu, imenitna gospoda okoliških gradov ter domači veljaki in kmetje; tu so se ustavljali tudi številni popotniki. V tej domačiji krčmi se je rad ustavil tudi pisatelj Janko Kersnik, kjer se je srečeval z domačini in jih odkrival. Najbrž je prav tu slišal pripovedi in zgodbe, ki jih je uporabil za svojo povest Rejenčeva osveta, ki se je dogajala pri Lorbarju.
Poročilo o ustanovitvi čitalnice še dodaja, da je po izvolitvi čitalniškega odbora pevski zbor zapel nekaj pesmi. Ustavno slovesnost so zaključili s tombolo. Prve obletnice delovanja čitalnice so se spomnili v nedeljo 10. maja 1874, ko so priredili tudi veselico in tombolo. Po pripovedovanju starejših domačinov je čitalnica delovala do okrog leta 1886.
Bralno društvo so v Dobu ponovno ustanovili 19. avgusta 1903. Ustanovno slovesnost so imeli pri Milajznu. Za predsednika društva so izvolili mizarskega mojstra Antona Mahkota-Makula iz Doba, za podpredsednika Jerneja Vidmarja — Bedenšča, za tajnika Franca Majhna — Erjavčevega s Podrečja, za bla-gajničarko Adelo Detela — Milajznovo, za obrtnike pa Franca Zanoškarja in Franca Kožarja s Količevega ter Tomaža Veita s Podrečja.
Obe dobski čitalnici sta imeli kratki življenjski dobi.
Prosvetna dejavnost pred prvo svetovno vojno
Na pobudo dr. Franca Grivca so 11. marca 1906 ustanovili izobraževalno katoliško slovensko društvo Dob. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 130 fantov in mož z vsega dobskega območja. Za predsednika so izvolili kaplana Alojzija Meharja, ki je bil kot pesnik bolj znan pod psevdonimom Silvin Sar-denko. Na novo ustanovljenemu društvu je nazdravil: »Ta Vitki mlaj, ta zali mlaj, ti stoj nam dni še mnogo kaj, pa če bi tudi padel kdaj, mi bomo ostali vekomaj.« Merhar je bil zelo prizadeven društveni delavec.
Prve zasilne prostore je društvo imelo v kaplaniji. Kljub prostorski stiski so takoj uredili knjižnico, naročili več časopisov, organizirali različna predavanja, začeli pa so tudi z vajami za igre in s pevskimi vajami
pevskega zbora. Poročilo dodaja, da je pevski zbor na ustanovni slovesnosti in prvi društveni veselici, ki so jo imeli pri Marinčku, zapel štiri pesmi.
Velika slovesnost je bila v Dobu 28. avgusta 1907. Društvo je dobilo svojo zastavo. Zanjo se je najbolj zavzel predsednik društva Merhar.
Ob tej priložnosti se je v Dobu zbralo veliko ljudi, ki so šli vsi slovesni z zastavo v sprevodu skoz vas. Po tem slavju je bilo društveno življenje bolj živahno.
Prostor v kaplaniji je komaj zadoščal za knjižnico in čitalnico, za sestanke, družabne igre, pevske vaje in vaje za igre. Prostor za uprizarjenje iger in druge večje prireditve so morali iskati drugje. S prvo uprizoritvijo so gostovali na Marinčkovem skednju, kjer so imeli več nastopov. Igrali so tudi na župnijskem dvorišču, v stari šoli, ki je stala nasproti cerkve, pod Le-nartovim in Staretovim kozolcem v tovarni na Viru, kjer je sedaj tovarna TOSAMA. Največkrat pa so igre uprizorili pod Milajznovim napuščem pred hlevom Pozneje so se z gospodarjem dogovorili in postavili stalen oder. Zaradi stalnih prevod so imeli težave s kulisami in jih tako precej uničili.
Priprave so bile naporne. Na takih odrih so bile prireditve le v poletnem času.
Tedanji časniki o pevskem zboru poročajo, da mu je Ivan Grčar že prvo leto daroval harmonij. V dvaj-setčlanskem pevskem zboru so prepevali fantje in možje z vsega dobskega območja. Najprej jih je poučeval in vodil organist iz Domžal. Dobski pevci so se kmalu tako uveljavili, da so jih prihajali poslušat ljudje od blizu in daleč. Kot je bilo tedaj v navadi, so največkrat nastopali pred dramskimi predstavami in na proslavah.
Zaradi pogoste menjave zborovodij; saj so se v prvih dveh letih zamenjali trije, je zbor zašel v težave.
Društvena knjižnica je imela že v prvem letu 300 knjig, bralci pa so jih prebrali kar 2600, vendar tega števila pozneje niso nikoli več dosegli. Po Merharje-vem odhodu je bil predsednik društva Leopold Podlo-gar. O njem je kronist Langerhol zapisal: »Bil je odličen zgodovinar, a društveno delo ga ni veselilo.« Takoj jedruštveno dejavnost v tem času precej popustilo. »
V Dobu je spet postalo živahneje v času predsedovanja Ivana Langerholza, ki je leta 1911 ustanovil tamburaški zbor. Čeprav so bili takrat v društvu včlanjeni samo moški, je v tamburaškem zboru poleg fantov igralo tudi več deklet. Urška Podbevšek — Lenar-tova Urša je pri tamburaškem zboru igrala vse od ustanovitve. Tudi tamburaški zbor je največ nastopal pred dramskimi predstavami, predavanji in na različnih slovesnostih. Po pripovedovanju Iva Detela so v letih pred prvo svetovno vojno pred Milajznovim zapuščeni igrali igre Lumpacij vagabund, Rokovnjači in Deseti brat. Že slednjo je režiral Jako Cerar-Mežnar-jev, ki je padel v prvi svetovni vojni. Poleg njega je bilo društvo še nekaj drugih gimnazijcev, ki so režirali in poleg tega tudi igrali zahtevnejše vloge.
Sredi živahne in razvejane društvene dejavnosti se je začela prva svetovna vojna, ki je delo povsem ohromila.
Bil je petek, 20. marca 1987, dan po tistem, ko se je z vso silo — nemara zadnjič to zimo, vsulo izpod neba in v kratkem času pobelilo za ped debelo ..
Ura je bila 14. in pri trgovini TOKA na Cesti talcev je na vozičku zmrzoval invalid brez obeh nog in brez leve roke. Snežilo je, kot bi berače trgali, siromak na vozičku pa je čemel zgubljen in zgrbljen ...
Seveda so ga na opozorilo mimoidočih občanov vzeli na toplo v domžalski dom upokojencev, nahranili in oskrbeli, nato pa je steklo mukotrpno, dolgotrajno, tja do jutranjih ur trajajoče pregovarjanje, čigav je ta človek — invalid na vozičku.
Ob tem se je pokazalo, da je miličnik tisti, ki mora na licu mesta reševati in urejati stvari, ki po logiki nimajo nič opraviti s kriminalom. Ali pa tudi...
Milan Šušteršič je 48-letni invalid, ki mu je nesrečna okoliščina (pred letom in več je zmrznil) povzročila izgubo obeh nog in leve roke. Ob tem ga usoda — izgubljenega človeka, kakršen je — nosi sem ter tja. Bil je že marsikje. V Soči so ga oskrbeli z berglami in protezami, nato pa ga je zaneslo v šišenski dom ostarelih občanov. Pa so se ga naveličali ali pa zanj ni imel kdo plačevati, patiajd z njim na cesto. Kot smo skušali dognati, so se tega snežnega petka stvari odvijale takole. Hišnik šišenskega doma ostarelih občanov Marije Draksler-Marjane ga je po opuščeni nameri, da bi ga pustil pri Žnidaršičevem bratu na Ulici Simona Jenka in potem, ko je odvrgel invalidovo opremo na stopnišče bloka — kratkomalo pustil vnemar, kot odvrženo smet. Stvar je kasneje potekala tako, da o vrnitvi tja — od koder je prišel — nihče ni hotel nič slišati, postaja milice v Šiški se ni želela angažirati — skratka — Milan Šušteršič alias Šimen Sirotnik, ki si iz občine Oso-je, dali smo te pač v občino Prisoje ...
Na vozičku sedečega invalida, ki mu v domžalskem domu niso mogli dati zatočišča (bilo je polno), je medtem obiskal tudi dežurni zdravnik Zdravstvenega doma Domžale, ki je ugotovil, da gre pri vsej stvari za socialni in ne za zdravstveni problem; navzoči smo silili vanj z vprašanji — ure pa so tekle ..
Stvar se je iztekla nekje okrog ene ponoči tako, da so Milana Šušteršiča bolj na silo, kot s pripravljenostjo delavcev Doma starejših občanov Marije Draksler-Marjane spravili v že jutranjih sobotnih urah tja, od koder so ga pripeljali.
Človek je naše največje bogatstvo? Je res? Je! Vendar očitno ob izpolnjenem pogoju, da je iz naše občine. Če ni, kot za Šiškarje Milan Šušteršič ni bil pravi Šiškar, se zgodi to, kar se je zgodilo našemu invalidu, sicer vi-škemu občanu, tistega petkovega dneva in tisto noč.
Šimen Sirotnik je znal poskrbeti zase in rešiti problem ... Umrl je na meji med občinama Osoje in Prisoje...
M. Brojan
P. S.: Avtor članka se ograjuje od tega, kakšen ta človek je, kakšno ima preteklost, kakšne so njegove navade in hipoteke — iz preteklosti... — Še vedno pa je — človek...
Tone Ravnikar XXII. nadaljevanje:
Domžalska domača vulgo imena
Stob št. 28 — vulgo ime Pri Odmaku. Tu je bil nekdaj grunt in pol, ki je spadal pod Komendo nemškega viteškega reda v Ljubljani. Kako je nastalo domače vulgo Ime, mi ni znano. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Ljubljanska cesta št. 44, od leta 1955 dalje pa kot Stobov-ska cesta št. 2. Prvotna lastnika te domačije po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 sta bila Miha Zadergov, rojen 1781 in njegova žena Neža, rojena Bore. V zakonu se jima je rodil sin Mihael rojen 1805, ki je študiral. Žena Neža, rojena Bore, je bila rojena leta 1779. Drugi mož Neže je bil Andrej Martinjak rojen 1791 v Šenčurju. V zakonu se jima je rodil sin Franc rojen 1818, ki se je 1842 poročil z Marjano Rode, Jožefovćevo iz Loke št. 6, rojeno 1817. leta. Tu je stanoval tudi Primož Bore, oče Neže Bore, ki je bil rojen 1751. Žena Primoža Borca je bila Anka. V zakonu sta se jima rodila sin Lovrenc in hči Polona. Ker je bila tu velika kmetija, so imeli v službi tudi številne hlapce in dekle in to: Valentina, Uršulo, Marjano, Janeza Hudo-bivnika, Mico Zaje, Mico Čerin iz Domžal, Polono Bedela, Jakoba Možina iz Spodnjih Domžal, Marijo Dime, Mico Cesar iz Zgornjih Domžal.
Za njim je postal gospodar te Odmakove domačije Andrej Flerin, ki je bil rojen v Vrhpolju pri Kamniku št. 27 leta 1827. Leta 1853 se je poročil z Marjano Šušteršič iz Triha št. 55, rojeno 1829. Leta 1835 je ta rod postal lastnik domačije v Zgornjih Domžalah št. 1, kjer je nekdaj stala Kejfeževa domačija.
V zakonu se je Andreju Flerinu in ženi Marjani, rojeni Šušteršič in to v Stobu št. 28. roSili otroci:
Marija rojena 1854, ki se ji je 1877 rodil sin Franc in se je leta 1878 poročila z Jožefom Steinerjem iz Depale vasi št. 21. Tu je še Andrej, rojen 1856, ki se je 1884 poročil z Marijo Petrič. in ustvaril novo Flerinovo vejo. Tu je Franc, rojen 1856, ki jp kmalu umri |ft še en Franc rojen 1859, ki se je 1886 poročil s Franči-ško Kralj iz Zgornjih Domžal št. 43, rojeno 1Š68 in v Zgornjih Domžalah ustvaril novo Flerinovo vejo. Tu je Jožef, rojen 1862, ki se je 1899 poro-
čil z Marijo Kvas iz Velikega Mengša in v Velikem Mengšu št. 80 ustvaril Flerinovo vejo, Marjana rojena 1864, Karel rojen 1866, ki se je 1897 poročil z Marijo Rahne iz Štude št. 8 in v Stobu št. 28 ustvaril Odmakov rod. Marjana rojena 1868 se je 1899 poročila z Jakobom Flisem iz Stoba št. 38, rojenim 1868, Valetin rojen 1871, ki se je 1911 poročil z Josipino Kožar iz Celja in v Celju ustvaril novo Flerinovo vejo, Jakob rojen 1873, ki se je 1907 poročil z Marjano Homec iz Malega Mengša rojeno 1881 in v Malem Mengšu ustvaril novo vejo.
Karlu Flerinu in njegovi ženi Mariji rojeni Rahne, so se v zakonu rodili otroci: Karel rojen 1898 in še en Karel rojen 1900, ker je prvi kmalu umrl. Karel rojen 1900 se je 1926 poročil s Fran-čiško Dobravec iz Črnuč št. 25 in v Černučah ustvaril novo Flerinovo vejo, Ludvik rojen 1902 ki se je 1931 poročil z Ivano Bergant rojeno 1907 v Krašcah št. 4 pri Moravčah in tu v Stobu št. 28 ustvaril Odmakovo-Flerinovo vejo, ter Marija, rojena 1908, ki se je 1930 poročila z Ivanom Pengovom iz Ljubljane, rojenim 1906.
Ludviku Flerinu in njegovi ženi Ivani, rojeni Bergant, so se v zakonu rodili otroci: Mara rojena 1932, ki se je 1963 poročila s Štefanom Rozmanom iz Domžal rojenim 1935, Ljubo rojen 1936, ki se je 1963 poročil z Marto Šubelj iz Domžal in si tu ustvaril nov Flerinov rod, Iva rojena 1938, ki se je 1961 poročila s Stanetom Brojanom iz Domžal, in Ana rojena 1944, ki se je 1965 poročila z Joahimom Žibertom.
Ljubu Flerinu in Marti, rojeni Šubelj, so se v zakonu rodile hčerke: Martina rojena 1965, Andreja rojena 1969 in Urška rojena 1972. Hčerka Ma.tina se je l«ta 1986 poročila s Dragom Pireom iz Markovca pri Kamniku. Prvi gospodar te Odmakove domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodnije Domžale, je bil r,a podlagi pogodbe iz leta 1842 Andrej Flerin iz Stoba št 28. Za njim je postal lastnik Karel Flerin na podlagi pristojnega pisma iz Ista 1895. Ludvik Flerin je postal lastnik te domačije na podlagi pristojne listine iz leta 1932. Sedanji lastnik te domačije je Ljubo Flerin.
KULTURA IH HUlTURflE PRIREDITVE
ilmski festival v Radomljah
Za ves dan kulture
Dejavnost Fotokino kluba Mavrica poznamo po filmski, fotografski in dramski dejavnosti. Preko petdeset članov vsako leto posname za kakih pet ur filmov, nešteto fotografij in pripravi dramske in literarne nastope. V tej zimi urejajo tudi galerijo v radomeljskem kulturnem domu.
V petek, 13. marca so Mavričarji pripravili vsakoletni festival ljubiteljskega filma. Že zgodaj popoldne so prikazali za uro in pol dogodkov, ki so se pripetili v naši občini v preteklem letu. Po njih sta bila prikazana filma Avtokros v Tunjicah in Srečanje mladih tehnikov v Domžalah.
Dramska sekcija FKK Mavrica in režiser Miha Kavčič so se predstavili v duhovitem in dinamičnem VIDEU, (sliko zgoraj)
Na otvoritvi lesnih plastik Matjaža Brojana je spregovoril dr. Miroslav Stiplovšek (slika spodaj)
Večerni spored je učinkovito pričel Matjaž Brojan, ki je v mali dvorani kulturnega doma predstavil svoj novi umetniški korak — reliefno plastiko v lesu. Brojan je ostal zvest lesu, toda izčistil je svoj odnos do njega in nam prikazal razklanke; svetli osrednji.del zvesto podaja prvobitno življenjsko zgradbo lesa, ki jo temna in poglobljena okolica še poudarja. Učinkovita povezava z razstavo so bile izbrane in ubrane pesmi, ki jih je zapel Stobljanski oktet. O umetniku, njegovem delu in ustvarjalnemu vzponu je spregovoril dr. Miroslav Stiplovšek, predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale.
Iz male dvorane so se obiskovalci spet preselili v veliko, kjer je dramska sekcija pripravila satiro Gorana Gluvića VIDEO. V njej so igralci prikazali odtujenost človeka zaradi zasvojenega gledanja v ekran. Dina-
Inično predstavo je režiral Miha Kavčič. Potem je dr. Miroslav Stiplovšek, predstavnik pokrovitelja festivala, odprl radomeljski kulturni praznik. V svežih besedah
Razstava fotografij na Osnovni šoli Matija Blejca-Matevža v Mengšu in v Knjižnici Domžale
Sprehod po Plečnikovi
■ _
Z odkritjem razstave, s prikazom arhitekturnega opusa našega Jožeta Plečnika v Umetnostnem in kulturnem centru Geor-ges Pompidou v Parizu spomladi lanskega leta in s prenosom le-te razstave v Plečnikovo rojstno mesto Ljubljano ob koncu leta, nam je Plečnikovo, do tedaj bolj ali nanj prezrto delo, zaživelo pred očmi kot organska celota. Nedavno tega (20. 2. 1987) pa je svoje videnje Plečnikove arhitekture prikazal fotokrožek na Osnovni šo-'' Matija Blejca-Matevža iz Mengša z otvoritvijo razstave fotografij Sprehod po Plečnikovi Ljubljani. Pod vodstvom mentorja tov. Toneta Brezarja in ob polni podpori vodstva šole sta člana fotokrožka Miha Urankar (7. r.) in Robert Mušič (8. r.) fotografirala vsa arhitektova dela v Ljubljani ter krstilnico v mengeški cerkvi, ki je nastala P° Plečnikovi zasnovi. Rezultat njihovega štiridnevnega »popotovanja« po Ljubljani le razstava, ki je razdeljena na dva dela: v Prvem se seznanimo z nekaterimi detajli
lečnikovih del — fotografije velikega for-rnata imajo umetniški pridih, ki ga dopol-
njujejo arhitektove misli o življenju, delu, arhitekturi; drugi del nas popelje po Ljubljani — fotografije so bolj dokumentarnega značaja in nam približajo vsa dela, s katerimi je arhitekt oplemenitil podobo Ljubljane.
Gledati, opazovati, čutiti Plečnikova stvarjenja, njegovo drobno in monumentalno arhitekturo — s tem odražamo naš kulturni odnos do vsega, kar nam je naš arhitekt zapustil v dediščino, na kateri smo zgradili, oz. gradimo naš sodoben bivalni prostor. Nemalokrat tovrstne arhitekturne kulturne vrednote ostanejo neopa-žene, četudi so nepogrešljiva sestavina našega življenja in prispevajo h kulturnej-šemu načinu življenja, zato bi jih toliko bolj morali nositi v naši zavesti. V tem smislu in s tem namenom pred nami zaživi tudi razstava mengeških osnovnošolcev, zato naj naše misli sklenemo z naslednjim: kadar govorimo o Plečniku in strmimo v njegova dela, vse to počnemo z ljubeznijo.
R. A.
je poudaril pomen Fotokino kluba za razvoj domžalske kulture in razloge, da je Kulturna skupnost Domžale prevzela pokroviteljstvo nad festivalom.
Začetek predvajanja avtorskih filmov je pripadel Toniju Igliču s filmom PLANICA NA NAŠEM HRIBU. Šnajder Ludvik se je predstavil z dokumentarcema BOLJŠI SEJEM in STARA LJUBLJANA. Mladi člani so posneli sprevod dedka Mraza z naslovom VESELA ZIMSKA PARADA. Brane Bitenc se je spet vešče lotil starega običaja in nam poetično prikazal ŽEGEN. Franc Urankar in Karel Steiner sta posnela'žanr-ski film OSTRENJE. Janez Kosmač, predsednik kluba, je bil tudi letos najplodovitej-ši saj je pripravil štiri filme: dokumentarca PISMO in JČRNEJ PLEMENITI ter duhovita igrana KULTURO DELAVCEM in ZBIRATELJ.
FKKM
Pesem iz tisoč mladih grl
Mlada pesem na pohodu
Letošnji marec je minil, še dolgo pa nam bosta ostali v spominu občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Zveza kulturnih organizacij občine Domžale je skupaj s šolskima kulturnima društvoma osnovnih šol Venclja Perka in Matija Blejca pripravila v počastitev Dnevu žena revijo otroških pevskih zborov. V okviru šolskih kulturnih društev, ki delujejo na osnovnih šolah v naši občini, poje zelo veliko število zborov, zato je bila revija, kljub temu, da niso nastopili vsi delujoči zbori, v dveh delih. Na prvem koncertu v Domžalah so nastopili mladi pevci šolskih kulturnih društev osnovnih šol Šlandrove brigade, Janka Kersnika, Venclja Perka, Martina Koželja in Josipa Broza Tita. Poleg otroških so se predstavili tudi mlajši mladinski pevski zbori, na kratko pa so dejavnost šolskega kulturnega društva — gostitelja na OŠ Vencelj Perko predstavili z nekaj točkami tudi člani njegovih skupin. Revija se je nadaljevala z drugim koncertom naslednji dan v Mengšu, kjer so nastopili otroški zbori šolskih kulturnih društev osnovnih šol Jurija Vege, Edvarda Kardelja, Josipa Broza Tita, Radomeljske čete in Matija Blejca. Program sta obogatila še fantovski pevski zbor in mlajši mladinski zbor ŠKD OŠ Josip Broz Tito.
Predstavitev mladega zborovskega petja se je nadaljevala 18. marca, ko je bila na Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Trzinu revija mladinskih zborov. Organiziralo jo je tamkajšnje šolsko kulturno društvo skupaj z občinsko Zvezo kulturnih organizacij. Mladi so svojo pesem počastili SO-letnici prihoda tovariša Tita na čelo ZKJ. Nastopilo je osem mladinskih zborov ŠKD osnovnih šol Jurija Vege, Martina Koželja, Edvarda Kardelja, Janka Kersnika, Šlandrove brigade, Radomeljske čete, Matija Blejca in Josipa Broza Tita.
Na vseh treh koncertih je tako nastopalo preko tisoč tristo mladih pevcev, svojo dejavnost pa so predstavila tudi vsa tri šolska kulturna društva — gostitelji, ki so se izkazali tudi sicer kot dobri organizatorji, saj so bili vsi trije koncerti izpeljani dobro in v prijetnem vzdušju. To je dokazal tudi buren aplavz vedno nabito polnih dvoran, saj ima mladinsko petje veliko ljubiteljev, ki radi prisluhnejo kvalitetnemu izvajanju dokaj zahtevnih programov naših zborov. Prepričani smo lahko, da se bo tradicija kvalitetnega prepevanja naših otroških in mladinskih zborov nadaljevala in lahko pričakujemo še več njihovih novih uspehov in dosežkov. VGT
Izredno uspela pevska manifestacija pod naslovom »Mladina poje v Trzinu«.
TURISTIČNO DRUŠTVO RADOMLJE:
Turizem smo ljudje
Tudi v naši krajevni skupnosti smo že pred kar nekaj leti z velikim navdušenjem ustanovili turistično društvo Radomlje. Prve akcije novoizvoljenega odbora so naletele na ugoden odmev in v samem kraju je bilo opaziti spremembe v smislu olepševanja nekaterih področij — kot npr.: na vpadnicah so se pojavili mini kozolci z opozorili o posebnostih kraja; v križišču je bil postavljen simbol kraja z mlinskimi kamni in smerokazi sosednjih vasi; pojavila so se cvetlična korita z rožami; sem in tja so bile nameščene klopi; organizirali smo razne očiščevalne akcije; natiskali smo razglednice kraja.
Cehci OS Matije Blejca-Matevža so v domžalski knjižnici pripravili zanimivo Ustavo fotografij š sprehoda po Plečnikovi Ljubljani.
Toda v vsakem prostovoljnem društvu aktivnost enkrat raste, pa spet pada in spet raste ... V našem turističnem društvu je aktivnost pravkar precej na tleh. Od toliko navdušenih članov ob ustanovitvi jih je danes ostalo zelo malo, veliko premalo, da bi s svojim poslanstvom lahko nemoteno nadaljevali...
Ja, čisto na tleh pa kljub temu tudi nismo! Že tretje leto je bilo za novo leto s svetili in smrekami okrašeno križišče, za kar smo od občinske komisije sredstva tudi dobili. Ob tem pa smo dolžni še odgovor tistim, ki so se zgražali — češ: »Kaj pa se gredo Radomljani, da si dovolijo posek tolikih mladih smrek za okrasitev . . .?!
Samo gozdnemu gospodarstvu smo dolžni zahvalo, da nas je podprla v zamisli in nam odstopila »VRHACE« od že posekanih smrek . . . Križišče pa je okrasila tista peščica ljudi, ki jih še ni zapustil smisel za lepši kraj. Hvala tovariši!
In cvetlična korita v križišču so vsako pomlad obnovljena. A kaj, ko v nočeh cvetlice tako rade preprosto »izhlapijo«.
Kako hvaležni bi bili naši mladini, ki se tam tako rada zbira, če bi vsaj malo popazila na tiste malopridneže, ki jim je do lepega izgleda kraja bore malo ali nič . . .
Seveda nam ne more biti vseeno, kako »izgleda« kraj pozimi, ko zapade dober meter snega. In ko odpove mehanizacija, priskočimo na pomoč ljudje. V Radomljah smo mobilizirali civilno zaščito in s pomočjo nje vsaj malo izboljšali dostop do trgovine, pošte, vrtca; pospravili smo sneg z nekaj streh; pa tudi nekaj ulic so krajani organizirano očistili sami.
No, težave s snegom so že za nami; čaka pa nas pomladanska ureditev okolice svojih domov, pa tudi tistega, kar je našega, skupnega. Pred dnevi se je na pobudo Igorja K. sestalo nekaj naših krajanov z željo, da poživimo delo Turističnega društva Radomlje. Pretehtali smo zatečeno stanje in se dogovarjali, kaj vse bi bilo potrebno še postoriti. Ugotovili smo, da bi za določene akcije, ki so povezane z večjimi finančnimi sredstvi, poizkušali motivirati ustrezne krajevne in občinske dejavnike.
Sami pa bi se spomladi lotili tistih del, ki jih brez večjih stroškov lahko sami opravimo. Toda samo peščica zagnanih ljudi za dobro delovanje turističnega društva je zagotovo premalo.
Zato že zdaj vabimo vse tiste občane KS Radomlje, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, da se nam v delovanju društva pridružijo. Zbor turističnega društva bo predvidoma v mesecu aprilu, kar bo z vabili in plakati naknadno še objavljeno.
Toda v osnutku predloga akcij za delovanje Turističnega društva ne gre prezreti dejstva, da imamo vsi krajani sami še največ rezerve prav v osebnem takšnem ali drugačnem odnosu do zdravega in lepega okolja.. .
Torej turizem smo ljudje. In če smo za skupno stvar in lepši kraj, je to za vse nas izziv; še enkrat VLJUDNO VABLJENI!
M. Capuder
V Radomljah imajo imeniten kažipot
Odmev na novo stalno rubriko je precejšen vendar...
Namen rubrike »Družbena samozaščita,... je občanom občine Domžale v skrajšani obliki predstaviti dogajanja v njihovih okoljih v času med eno in drugo številko Občinskega poročevalca. Očitno je bil ta namen že s prvo objavo te rubrike dosežen, pa tudi dokaj dobro sprejet. To lahko sklepamo po takšnih in drugačnih odmevih občanov, ki v rubriki najdejo ali sebe ali podatke o ravnanju bližnjega ali pa si le mislijo, da opisane dogodke in osebe poznajo. Razen navedenega glavnega namena rubrike je tudi več drugih, ki prav tako niso postranski. Med ostalimi je tudi želja animirati občane, da spoznajo nepravilnosti, ki se v njihovih okoljih dogajajo, skušajo tudi vplivati na takšna ravnanja, oziroma želijo spremeniti lastno ravnanje in podobno. Seveda želimo občane vzpodbuditi, da bi končno začeli razmišljati tudi o tem, da izraz »družbena samozaščita« ni le parola na papirju, da naj bi v skladu z njo ravnali vsi. Na žalost nam konkretna dogajanja kažejo, da občani rubriko res radi preberejo, da pa v svojih okoljih opažajo ravno ta ravnanja, a nanje ne reagirajo. Kršitve, ki jih opisujemo, se nadaljujejo, med občani ni odziva na opise posameznih kaznivih dejanj kljub temu, pa se denimo ukradeni predmeti na raznih krajih prodajajo še naprej. Ne moremo mimo občutka, da so posamezniki pripravljeni kupiti vsako stvar, ne glede na to, da jo prodajalec prodaja po tako nizki ceni, saj je to očitno sumljivo. Skratka želimo, da bi občani z nuđenjem podatkov o zgoraj opisanih pojavih, pomagali ne samo postaji milice, oziroma delavcem organov za notranje zadeve, ampak predvsem oškodovancem. Le tako bomo lahko upravičeno mirne vesti govorili, da je družbena samozaščita »podružbljena«. Če že nismo dovolj samozaščiteno osveščeni, pa bi se morali zavedati, da pri delovanju tatov in drugih nepridipravov nihče ni izvzet, ter je vsakodnevno možno, da se kot oškodovanec znajdeš v vlogi oškodovanca tudi ti! Vsak dan! Kdor je že bil oškodovan ve, kako neprijetni občutki ga obhajajo. Če bomo preprečevali, da bi se to razraščalo, je možnosti da boš oškodovan tudi ti — vse manj.
MALA DOMŽALSKA KRONIKA
10. 3. 1987
Občan G. J. iz Ljubljane je v čakalnici zobne ambulante v zdravstvenem domu Domžale obesil bundo. V času, ko je bil v ordinaciji, mu je neznanec ukradel iz žepa denarnico z dokumenti in 12.000.— dinarji. Tat je denarnico z dokumenti odvrgel na stranišču, denar pa vzel. Prej so ga boleli zobje, potem pa mesto, kjer je bila listnica . . .
12. 3. 1987
Okrog 17.30 ure je voznica vozila osebnega avtomobila B. I. iz Pšate . zaradi neprimerne hitrosti trčila v drog telefonske napeljave ob cesti v Homcu. Drog je prelomila, nato pa odpeljala naprej, ne da bi nezgodo prijavila. Nastala je skupna - škoda v višini približno 150,000 — din. Zoper voznico bo podan predlog sodniku za prekrške. Prav ji je, kaj pa nepooblaščena ureja telefonsko omrežje v Homcu, kjer novih telefonov ni . . .
Okrog 19. ure je nekdo zažgal papir v košu za odpadke na avtobusni postaji v Zalogu (pri Sokliču). Ogenj je zajel tudi ostrešje lesenega postajališča. Požar je pogasil mimoidoči občan tako, da škoda ni nastala, oziroma je minimalna. Storilci pri gašenju niso pomagali. Pri zaži-gu — pa so lumpi . , .
13. 3. 1987
Na Rojski cesti v Domžalah je bila v bližini križišča z ulico Veljka Vlahoviča, na ovinku cesta poledenela. Ob 6.10. uri je z neprilagojeno hitrostjo glede na zmrznjeno vozišče v ta ovinek pripeljal voznik kombija K. M. iz Lukovice. Na neposipanem vozišču ga je zaneslo in prevrnil se je na bok. Pri tem je nastala manjša premoženjska škoda, telesnih poškodb pa ni bilo.
Komunalno podjetje je poledenelo vozišče posulo, s pepelom pa se še nihče ni posul . . .
Preko noči je bilo vlomljeno v samopostrežno trgovino v Grobljah pri Domžalah. Storilec je vlomil skozi izložbeno okno in odnesel različne pijače ter prehrambene artikle in cigarete. Glede na zbrane podatke je storil to dejanje M. M. sicer brez stalnega prebivališča in zaposlitve. Nekaj predmetov so pri njem še dobili. Sicer pa glavno je, da so dobili — storilca . . .
V popoldanskih urah je ob lokalni cesti Preserje—Mengeš pod bližnjim kozolcem obležal 25-letni L. D. Ugotovljeno je bilo, da ni zbolel, ampak je popil preveč alkoholne pijače. Miličniki so ga odpeljali domov, »bolezen« pa je nastopila drugi dan . . .
Okrog 20. ure je neznanec ukradel na dvorišču gostilne Fani v Mengšu akumulator znamke Vesna 45 Ah. Lastnik je vozilo zapustil le za pol ure, kar pa je hitro izkoristil neznani storilec. ■ Energije očitno tako zetcj primanjkuje, da je dobra tudi tista — iz akumulatorja ...
14. 3. 1987
V noči iz 13. na 14. 3. je neznanec vlomil v trgovino Elektrotehne na Ljubljanski cesti v Domžalah. V izložbeno okno je vrgel kamen in razbil šipo. nakar je s polic vzel več predmetov, v skupni vrednosti preko 500.00 — din. Na žalost bližnji sosedi ropota niso slišali, videlo pa se je (žal) šele zjutraj . . .
V popoldanskem času je neznanec odnesel ali odpeljal kovinski smetnjak, ki je stal ob cesti na Vaški poti v Preserjah. Očitno nekdo zbira »kante za smeti«, saj ima posiaja milice evidentiranih že nekaj podobnih primerov. Mora pa imeti storilec hudičevo veliko smeti. . .
15. 3. 1987 postaj i i.....
mu je nekdo prejšnji večer
15. 3. 1987
Na postaji milice je prijavil občan K. S. iu je nekdo prejšnji večer med 20.30 in 21.
da uro
Vabilo na predavanje
Vse ljubitelje planin, ki v tem času ne zahajajo v gore vabimo, da pridejo v sredo, 21. 4.1987 ob 19. uri v večnamenski prostor knjižnice v Domžalah. Ogledali si boste lahko predavanje IZ ŽIVLJENJA Z NARAVO. Predavala bo Jožica Pečnik, predavanje pa bo spremljano z diapozitivi.
VABLJENI
AVTO^f ELEKTRIKARSTVO
CEIJE VIK
I run bur
.ivtoclektrika
LJUBLJANA
DUŠAN GRUM PODREČJE 60a DOMŽALE
obratovalni čas vsak delovnik od 8h- 12n in od14h- 18h
izpred bifeja na Rodici ukradel kolo. Kolo je žensko, športno, na prestave in zelene barve ter staro 2 leti. Pomlad gre noter, ljudstvo se že rado vozi s kolesi ... Kaj šele bo, ko bo res vreme!!?
Ob 18.35 uri je bilo sporočeno, da gori gozd v bližini kraja Koreno. Ugotovljeno je bilo, da je zažgal podrast in grmičevje kmet U. F. ter ob tem ni počakal, da bi ogenj do konca zgorel. Večje nevarnosti ni bilo. Ogenj so pogasili gasilci iz Krašnje. Kmet U. F. letos ne bo več zažigal.. .
16. 3. 1987
Ob 17. uri je vinjen razgrajal D. M. iz Levstikove ulice v Domžalah. Tudi po prihodu miličnikov se ni pomiril ter je obstojala bojazen, da bo z razgrajanjem nadaljeval. Treznjenje je potekalo na drugi lokaciji . . .
Med 19.30 in 20. uro je neznanec vlomil v osebni avtomobil parkiran na dvorišču hiše na Prešernovi 55 v Domžalah. S kamnom je razbil stransko šipo in iz vozila odnesel tehnične predmete, kovček z več dokumenti oškodovanca in denar. Vsi predmeti in dokumenti so bili najdeni, zmanjkalo pa je 60.000.— din, 190 dolarjev ter 13000 belgijskih frankov. Če bi lastnik sedel v avtu, bi . . . odnesli še njega . . .
V nočnem času je neznanec ukradel izpred Trim bara na Podrečju kolo z motorjem Tomos 3 ML rdeče barve. Oškodovanec je kolo z motorjem parkiral pred lokalom in ga tudi priklenil z verigo in ključavnico, vendar tudi to storilcu ni preprečilo kraje. TRIM bar vendar vabi na trim, ne pa na vožnjo z mopedom . . .
17. 3.. 1987
Neznanec je v tej in še nekaj naslednjih nočeh razbijal stekla na oknih prostorov Komunalnega podjetja Domžale na ulici Ljube šer-cerja. Pri tem je povzročil precejšnjo škodo. Ali mu morda niso plužili?
V noči pred tem se je na območju Desna pojavila lisica ter napadla psa. Zaradi suma, da je lisica stekla, so lovci psa in lisico ustrelili. Zdravstveno stanje lisice bodo ugotovili strokovnjaki veterinarskega zavoda . . .
V lokalu oz. pizzeriji na Ljubljanski cesti v pasaži SPB-1 sta se stepla okrog 21. ure K. I. s Ceste talcev v Domžalah ter D. M. z istega naslova. Pri pretepu sta razbila tudi steklena vhodna vrata. Vrata bodo draga, nekaj pa bo vzel tudi sodnik za prekrške . . .
19. 3. 1987
Ob 17.45 uri je v K. baru v Mengšu omagala Ž. Sonja iz Kamnika. Člani ekipe ŽD, ki so prišli tja, da bi ji nudili pomoč, so ugotovili, da je močno pod vplivom alkohola. Pomoč je odklonila, pri tem pa si je tudi že opomogla in začela skakati po cesti. Pomirili so jo nekojiko šele miličniki, nakar je bila z avtobusom napotena domov. Ženske, ženske, pijača vendar ni za vas!!!
21. 3. 1987
Ob 12.50 uri je prišlo do prometne nezgode v križišču Ljubljanske in Ceste talcev (Rondo) v Domžalah. Voznik osebnega avtomobila G. A. je pripeljal po neprednostni cesti in izsilil prednost voznici osebnega avtomobila Z. N. Pri trčenju je nastala materialna škoda v višini približno 400.00 — din, voznica pa je dobila le manjšo prasko. Precejšnja škoda bo na denarnici G. A____
22. 3. 1987
V nočnih urah je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Zastava 750 last K. A. iz Nožic. Vozilo je lastnik parkiral v Mengšu, storilec pa je ukradel avtoradio Blaupunkt starejše izdelave, rjavo torbico in zdravstveno izkaznico oškodovanca, ter ženske rokavice in verige za sneg. Tako majhen avto, pa toliko predmetov v njem . . .
23. 3. 1987
V dopoldanskih urah je prišlo do nezgode v prostorih Elektro Ljubljana TOZD elektro' Ljubljana okolica na Podrečju. Š. J., ki je tam zaposlen, je opravljal dela na napravah. Ker pred tem ni izklopil toka močnejšega stikala, je prišlo do nastanka obločnega plamena, pri Čemer je delavec dobil opekline po glavi in roki. V kliničnem centru v Ljubljani mu je bila nudena zdravniška pomoč. Nastala je tudi materialna škoda, ki jo trenutno ocenjujejo na preko 1.000.000.— din. Tako je, če se elektrikar — igra z elektriko!
V dopoldanskem času je občan Š. i. iz Mengša prijavil na postaji milice, da mu je neznanec dne 14. 3. 1987 zvečer izpred doma upokojencev na Trdinovem trgu v Mengšu ukradel moško kolo Rog- torpedo, krem barve. Ni kaj, pomlad gre noter, ljudje pa hočejo na kolo. Magari na tuje . . .
24. 3. 1987
V tej noči je občanki V. T. z Vira zmanjkala posoda za smeti (smetnjak), ki je stal pred stanovanjsko hišo. Očitno se tatvine navedenih posod še nadaljujejo, storilec pa še vedno ni znan. Civilizacija gre v klasje, smeti je vse več, smetnjakov pa ne, pa je nesreča tu . . .
POZIV OŠKODOVANCEM
Postaja milice je v začetku meseca marca prijela storilce kaznivih dejanj na območju občine, pri katerih so bili med ostalimi dobljeni tudi naslednji predmeti, za katere na žalost nismo uspeli ugotoviti oškodovancev, ker le-ti tatvine niso prijavili:
— v mesecu novembru 1986 je bil na Kolodvorski ulici v Domžalah iz osebnega avtomobila R-4 ukraden avtoradio Blaupunkt katerega fotografija je objavljena;
Lastnik oglasi se!
— proti koncu leta 1986 je bil v kletnih prostorih SPB-1 v Domžalah iz osebnega avtomobila R-4 ukraden že rabljen akumulator.
V obeh primerih prosimo morebitne oškodovance, da se zglasijo z ustreznimi dokazili o lastništvu (v kolikor jih imajo), čimprej na postaji milice na Ljubljanski cesti 102 v Domžalah.
POSTAJA MILICE
I
1
I
I
Komunalno podjetje odgovarja:
Druga plat naših smetarskih zagat...
Posredujemo vam odgovor na temo »Komunala — doklej tako s smetmi?« — obsežnejše glede na to, da predhodni pisec članka želi seznaniti s problematiko širši krog krajanov. Dejstvo je, da se je vodja enote Javna higiena oglasil pri tov. Vrtarju in skušal rešiti nastali konflikt, vendar le ta z obiskom ni bil zadovoljen, kajti želel je le javni odgovor.
Poudariti moramo, da v zimskem času, ko se spopadamo z zimsko službo, nizkimi temperaturami, slabše prevoznimi cestami, povečanimi količinami odpadkov, občutljivostjo specialnih vozil — pomanjkanjem in ne nazadnje tudi obremenitvijo naših delavcev, posebno na odvozu odpadkov, žal težko kljubujemo težkim razmeram. Dejstvo je, da smo pri pobiranju odpadkov angažirali tudi klasično tovorno vozilo, kar pa seveda v bodoče ne sme biti rešitev — da so to nevzdržni pogoji dela.
Poudariti moramo, da smo imeli na razpolago samo dve tipski vozili, vsled česar nismo mogli hitreje in kvalitetnejše obvladati terenov. Že v mesecu septembru preteklega leta je bil rok dobave noega vozila sistema NORBA, katerega pa smo od proizvajalca nadgradnje »RIKO« prejeli šele ob koncu meseca februarja 1987.
Dejstvo je, da vsakoletno razpolagamo s skromnimi sredstvi amortizacije in v letu 1987 v enoti Javne higiene predstavljajo sredstva amortizacije eno staro milijardo s tem, da novo vozilo sistem NORBA predstavlja sedanjo vrednost preko tri stare milijarde dinarjev.
Dobro se zavedamo, da bi morali strojni park hitreje obnavljati, kar pa pomeni temu primerno ceno tudi doseči. Prav je, da povemo, da je cena smetarine v naši občini v primerjavi z ostalimi občinami med najnižjimi.
Cena smetarine za gospodinjstva, obrt predstavlja 10.14 din/m' — mesečno. Cena smetarine za gospodarstvo in negospodarstvo predstavlja 15.11 din/m' — mesečno.
S temi sredstvi razpolaga neposredno Komunalno podjetje Domžale za kritje stroškov enostavne reprodukcije.
Sredstva razširjene reprodukcije pa se odvajajo na Komunalno skupnost občine Domžale za reševanje načina deponiranja odpakov (priprava deponij).
Dejstvo je, da odvažamo tudi industrijske odpadke iz tovarn (tudi popoldne, ponoči, v sobotah), kar za nas predstavlja komercialni odvoz, ki pa žal pokriva primanjkljaj, ki se odraža na rednem odvozu odpadkov. S tem hočemo poudariti naša prizadevanja na vpliv cene smetarine in da je beseda pošteno plačevanje smetarine sporna, saj je dosedanja cena odraz socializacije.
Upamo si trditi, da je smetiščna jama v Pobu glede na ostale jame —
deponije v republiškem prostoru vzorna — kar je prav.
Vendar bi bilo "prav tudi to, da bi se ti stroški odražali tudi v ceni.
Veljavni odlok občine Domžale navaja v 7. členu naslednje: »Uporabniki stanovanjskih in poslovnih površin so dolžni odlagati smeti v tipske smetnjake ali kontejnerje." Ker pa razumemo, da imajo krajani v zimskem obdobju več odpadkov in glede na težave pri rednem odvozu smeti so delavci dobili navodila, da morajo pobirati vse priložene odpadke.
Da pa naši delavci ne dovoljujejo zadrževanja ob vozilu, oziroma da bi krajani sami metali odpadke v tovornjak, je povsem v skladu s predpisi o varstvu pri delu.
Radi bi opozorili tudi to, da za izgled tipskih posod — smetnjakov ne moremo kriviti le komunalce, saj ugotavljamo, da so se smetnjaki uvedli z odlokom v letu 1974 (ki je še vedno veljaven). Vemo pa, da je amortizacijska doba smetnjaka po navodilih proizvajalca pod pogojem, da se le te vzdržuje 5 let.
Ne glede na predložena dejstva se borimo in usmerjamo opravljanje te dejavnosti v naslednjih aktivnostih — smereh:
1. Mesečno uresničujemo oceno nagrajevanja po delu-(stimulacija, destimulacija) in rigorozno obravnavamo disciplinske prekrške.
2. Osebni dohodki smetarjev so na ravni najbolje plačanih kvalificiranih delavcev v TOZD-u Komunala.
3. Pristopiti moramo k humanizaciji dela in slediti razvoju sistema pobiranja odpadkov — uvesti zabojnike.
4. Želimo si tesnejšega — pristnega sodelovanja tudi s krajevno skupnostjo, inšpekcijskimi službami, kjer bi lahko korektno opredelili možen sistem pobiranja odpadkov — možen dostop s tipskim vozilom NORBA.
5. Izboljšati videz območij, kjer se pobirajo odpadki — z vidika ekologije.
6. Za vsako utemeljeno reklamacijo prosimo, da se le ta posreduje vodji enote javne higiene tov. Robertu Erjavcu in sicer takoj, kjer se le ta najlažje reši na terenu samem.
Pa vendar se še kljub temu Vsiljuje vprašanje »Komunala, doklej tako s smetmi!« Prav gotovo bo potrebno predhodno zagotoviti ustreznejšo materialno podlago, od tu dalje pa se pogovarjati, kaj bi lahko izboljšali, drugače organizirali itd. .
Menimo, da Komunala še naprej obstaja na robu družbenega interesa, zaživi pa le v obdobju podražitev cen.
In dokler se bo naša komunalna dejavnsot bojevala za »obstanek,« premikov prav gotovo ne moremo pričakovati.
VODJA TOZD KOMUNALA Repnik Janez, gr. ing.
Sedaj pa še to:
i
!
1
I i
Razdejanje, smeti, poškodovan hortikulturni nasad ob Kamniški Bistrici, kamor so komunalci pozimi navozili sneg.
nase KRpjEv/ne skuphosti
Planinsko društvo Domžale
Vsem ljubiteljem izletov v naravo:
Naši letošnji »hribi«...
Predstavljamo Vam okvirni program izletov Planinskega društva Domžale za leto 1987. Točni datumi izletov bodo objavljeni v oglasni omarici društva ob objavi izleta. (Omarica je poleg Občine Domžale).
Za ostale izlete izven programa, se bomo dogovorili na samih izletih, upoštevajoč želje izletnikov.
MESEC	SMER
April	Vače—Slemško (kulturno zgodovinski izlet)
	Po poti spominov NOB Domžale
Maj	Planina Lovrenc (varstvo narave)
	Tuhinjska dolina
Junij	Zasavje
	Tabor planincev—Ključ
Julij	Presedlaj—Konj—Dol—Kamniška Bistrica
	Donačka gora (varstvo narave)
Avgust	Kamniško sedlo—Brana
	Porezen
September	Pot gorenjskih kurirjev
	Dan planincev
Oktober	Kostanjeva nedelja
	Koprivnica
	V neznano
November	Po poti spominov NOB Domžale
Izletnike vseh starosti vabimo, da se naših izletov udeležijo.
SREČNO!
AKTUALNE TEME ZA ČLANE ZRVS V DOMŽALAH
Občinska konferenca ZRVS Domžale je konec februarja in v marcu organizirala za svoje člane predavanja in razgovore o štirih aktualnih temah. Predsednica občinske konference SZDL Vera Vojska je spregovorila o nalogah rezervnih vojaških starešin pri uresničevanju sklepov 13. kongresa ZKJ in 10. kongresa ZKS na področju SLO in DS, predsednik občinske skupščine Peter Primožič pa o razmerah v gospodarstvu občine. Izredno zanimiv je bil prispevek komandanta TO Domžale Igorja Kuzmi-ča o mednarodnih vojaško političnih razmerah in njihovem vplivu na varnost naše države, o varnostno političnih razmerah pa je govoril še član IS SOB Domžale Darko Gognjevec. Za predavanja, ki so bila na Viru, Mengšu, na Lukovici in v Domžalah velja poudariti, da se jih je udeležilo izredno veliko število članov organizacije. Besedilo in slika Sašo Novak
SPOŠTOVANI POTROŠNIK
Obveščamo vas, da vam v svoji delavnici nudimo lastne izdelke po proizvodnih cenah, med njimi so:
Šamponi ^6C(din samo 800 din
Kopeli ^eOidin »   800 din
Kol. vode 1.)6<din «    700 din
Losion po britju 1.080 din »    700 din Srodstvo za ročno
pomivanje posode ^Otildin 400 din
Kreme, prostorski dezodoransi itd
Vse omenjeno in še kaj. lahko kupite pri MULLER DOMŽALE ljubljanska 117, VHOD IZ VEGOVE UUCE vsak (telovnik od 8 do 17 ure
Predstavljamo storitvenika
Florjan Grudnik
Marsikdo je že zaznal, da gre svet na področju t. i. komunikacij ali tudi zabavne elektronike vse bolj v smeri video posnetkov. Četudi smo pri nas glede na zahodno Evropo nekaj v zaostanku, pa imamo tudi že v Domžalah zasebnega obrtnika, ki se ukvarja z video dejavnostjo. Florjan Grudnik z Vegove 5 v Domžalah, tel.: 721-367 opravlja različne storitve video snemanj, presnemavanj, montaž, napeljav, priključitev video opreme, ki jo proti odškodnini tudi posoja.
Opravlja storitve projekcij na različnih seminarjih, daje usluge diskotekam, hotelom, zaključenim družbam. V zasebnem življenju posameznikov so snemanja vredni trenutki denimo poroke, jubileji, pomembni dogodki družine, obletnice, delo klubov, društev.
V javnem življenju sedaj že vse bolj iščejo video storitve delovne organizacije za potrebe arhivskega snemanja, za potrebe pregleda razvoja proizvodnje, neponovljive so mnoge kulturne, turistične, novoletne, sindikalne in druge prireditve ...
Pa še nekaj zanimivega Florjan načrtuje. Nemara bo imel kot prvi v Domžalah satelitski sprejem različnih TV programov zahodnoevropskih držav s satelitov INTELSAT — V IN ECSF - 1 . . .
Tudi parabolična antena s premerom nekako 2 m je le še vprašanje časa. Sicer pa v Domžalah še ne dojemamo vseh tehničnih zanimivosti, ki bodo neobhodni spremljevalec naše prihodnosti. Ta prihodnost je že tu, trenutno je v znaku videa. Jo bomo osvojili, zaživeli z njo? Bomo. Slejkoprej! Florjan Grudnik je že .:.
Florjan Grudnik skuša slediti dogajanjem pri vsak dan bolj razvijajoči se video tehniki. Občani se vse bolj zanimajo za njegove storitve (priklopi, montaže).
Mitja Borovnik
90CTLNA KEBER   B0ST1UU JUVM
Bi,
Pravzaprav zna biti delo serviserja plinskih naprav zelo monotono. Največkrat ga stranke pokličejo zaradi menjave gumijastih cevi, ki preperevajo, s tem pa nastaja nevarnost koncentracije plina v prostoru, s tem pa tudi nevarnost eksplozije. Tako je treba gumijasto cev od plinske posode do štedilnika menjati vsaki dve ali tri leta. Mitja Borovnik, serviser plinskih naprav iz Preserij, VII. ul. št. 9. (za šolo) mora mnogokrat očistiti tudi plinske »šobe«, kjer se naberejo saje in onemogočajo maksimalen izkoristek pri izgorevanju plina. Sicer Mitja Borovnik velikokrat menja tudi gorilnike in stikala. Plinski štedilnik oz. jeklenka naj bo postavljen vsaj pol metra od ostalih izvorov toplote. Zapiranje jeklenk po uporabi ni potrebno, ker imajo vsi novejši štedilniki vgrajena varovalna termo stikala. Štedilniki, ki pa so starejši od 10-tih let, pa teh termo varoval še nimajo vgrajenih in je zato potrebno jeklenko zapirati zaradi možnosti uhajanja plina ob nepredvideni ugasitvi ognja. Ob neizklo-pljenem štedilniku bi plin še vedno uhajal v prostor.,.
Pridobitev v KS Jarše-Rodica
Gradijo novo samopostrežnico na Rodici
Dolgoletna prizadevanja krajanov Rodice in Jarš, da končno le pridejo do sodobne samopostrežne trgovine, bodo kmalu uresničena. Nasproti otroškega vrtca na Rodici raste sodobna samopostrežna trgovina, katere investitor je Napredek iz Domžal, gradi pa jo gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. Gradnja objekta se je začela v oktobru 1986, obratovati pa bo nova trgovina začela avgusta letos.
Trgovina, katere površina bo znašala približno 550 m2, je zasnovana
kot samopostrežnica s klasično prodajo mesa, mesnih izdelkov, delika-tes, kruha ter sadja in zelenjave. Opremljena bo s tremi blagajnami in eno pomožno, tako da bo lahko kupec postrežen hitro in kakovostno. Preskrbljeno bo tudi za ustrezne parkirne prostore. V objektu bo zgrajen manjši gostinski lokal, v spodnji etaži pa bodo prostori za zaklonišče in za potrebe krajevnih skupnosti. Vrednost poslovnih površin bo znašala nekaj nad 280 mio. din.
O gradnji bomo še poročali...
Vabilo na tekmovanje
Mladinski odsek planinskega društva Domžale je eden najuspešnejših odsekov v Sloveniji. Svoje uspehe pa dosegamo z organizacijo planinskih izletov tako za pionirje kot za najmlajše obiskovalce naših prelepih gora — cicibane: Pred leti pa smo sklenili naš program še popestriti. Organizirali smo planinski občinski kviz z skupnim naslovom MLADINA IN GORE. Imeli smo že štiri take kvize in sicer z naslednjimi temami: Kamniške in Savinjske Alpe, Skalaši, planinstvo nasplošno, imeli pa smo tudi tekmovanje v planinskih veščinah. Tokratno jubilejno tekmovanje je že peto po vrsti in bo nosilo podnaslov SPOZNAVANJE IN VARSTVO GORSKE NARAVE. Za ta naslov smo se odločili predvsem zaradi vse večjega onesnaževanja narave in pa tudi nepoznavanja naravnih lepot med našimi člani oziroma planinci.
Zato vabimo vse, ki bi radi bodrili ekipe iz vseh domžalskih OŠ, sosednjih PD in ekipo PD Nova Gorica, da pridejo v petek, 8. 5.1987 v večnamenske prostore OŠ Venclja Perka v Domžalah. Tekmovanje spremljano z diapozitivi o BOTANIKI, ZOOLOGIJI, GEOLOGIJI IN VARSTVU NARAVE se bo pričelo ob 16. uri.
PLANINSKI POZDRAV! mladinski odsek PD Domžale
Mitja Borovnik, serviser plinskih naprav pri svojem delu.
Večeri v
knjižnici
petek, 10. april ob 20. uri Grega Strniša: ŽABE gledališka predstava
ponedeljek, 13. aprila ob 20. uri KLEKLJARICE
otvoritev razstave ob zaključku čipkarskega tečaja v KD Franc Bukovec Vir
torek, 21. april ob 18.30
ZA ČISTO IN ZELENO OKOLJE
otvoritev razstave likovnih del učencev domžalskih osnovnih šol
torek, 21. april ob 19. uri
IZ ŽIVLJENJA NARAVE
predavanje z diapozitivi, predava Joži Pečnik
četrtek, 23. april ob 19. uri USTVARJALNOST
pogovor z dr. Antonom Trstenjakom otvoritev razstave Vere Terstenjak
Izreden uspeh mladih košarkarjev KK Domžale:
Mladinska ekipa Domžal — republiški prvaki Slovenije
Košarkarski klub Domžale bo kmalu praznoval 40-letnico uspešnega dela, organizirane vadbe ter športnih dosežkov v vseh kategorijah. Ob 35-letnici kluba je bilo napisanega in povedanega veliko. Težko je zapisati nove ugotovitve za preteklo obdobje, lahko pa skupno ugotovimo, da je sedanji uspeh mladinske ekipe posledica organiziranosti kluba, strokovno-profe-sionalnega odnosa do vadbe in samega tekmovanja. Tu je seveda generacija mladih košarkašev, ki ima poleg potrebne višine tudi druge oblike: to je zaupanje vase, v trenerja ter klub in publiko.
Uspešni nastopi mladih košarkarjev Košarkarskega kluba Domžale izhajajo iz pravilne politike telesne kulture v šolskih športnih društvih ter pokrivanje celotnega bazena Domžale —Kamnik. Košarkarji Domžal bodo tudi v bodoče nastopali uspešno tako na področju Slovenije kot Jugoslavije, saj so v vodstvu kluba — predsedstvo, strokovnemu svetu sami nekdanji uspešni košarkaši in danes uspešni gospodarstveniki. Upoštevati pa bo potrebno tudi v bodoče, da samo profesionalni odnos v panogi lahko prinese vrhunske dosežke, kar pa zagotovo osvojitev naslova mladinskega košarkarskega prvaka Slovenije, — tudi je ...
O samem poteku tekmovanja pa nam je trener Košarkarskega kluba Domžale tov. Ladi GORJAN povedal naslednje: Tekmovanje mladinskih ekip poteka dvofazno in je razdeljeno na vzhod in zahod. V drugo fazo se je uvrstilo 8 najboljših ekip v SR Sloveniji, ki so med seboj odigrali 2 turnirja za uvrstitev v finale. Vseh 8 ekip pa se je v dvorani Osnovne šole Venclja Perka borilo za uvrstitev od 1. do 7. mesta. Glede na predhodna tekmovanja se je ekipa Domžal uvrstila v finale, to je v borbo za 1. mesto, poraz pa je že prinašal 2. mesto. Da se je ekipa lahko uvrstila v finale je pomenilo 17 zaporednih zmag, tako v ligi kot turnirjih. Skozi celotno tekmovanje je bilo prisotno, da se bo ekipa uvrstila za morebitne finale, saj so vse tekme zmagovali v poprečju za več kct 26 koši razlike. Za slovensko mladinsko košarko je bila ekipa Domžal, podobno kot je zagrebška Cibona v I. zvezni ligi. Sedanja ekipa se je oblikovala 6 let od pionirjev s trenerjema Martinom OSTERMANOM in Branetom MOČNIKOM (5. mesto v SRS), kadetske ekipe s trenerjem Branetom KUZ-MO (2. mesto v SRS) ter sedanjo mladinsko ekipo pod dveletnim vodstvom trenerja Ladija GORJANA, ki je osvojilo naslov republiškega prvaka Slovenije za leto 1986/1987. Ekipo sestavljajo naslednji igralci: Tomaž STREH AR — 1969, Aleš KLAVŽAR — 1969, Grega ŽIROVNIK — 1968, Janko NARAT — 1971, Aleš LOGAR
— 1969, Matjaž ERJAVŠEK — 1968, Janez BALIZ — 1968, Matjaž CIM-PERMAN — 1970, Matjaž UŠTAR— 1969, Aleš ERJAVŠEK— 1968, Tomaž ŽEMLJIC — 1968.
Gregor ŽIROVNIK, Janez BALIŽ, Tomaž ŽEMLJIC in Aleš LOGAR so člani mladinske reprezentance SR Slovenije, Janko NARAT pa je član
kadetske reprezentance SR Slovenije; omenjeni mladinci so tudi člani prve ekipe HELIOS-Domžale.
Za osvojitev 1. mladinskega republiškega naslova je trening potekal skozi celo leto, praktično vsak dan, v določenem obdobju pa celo dvakrat dnevno. Ob zaključku razgovora sva še pregledala statistiko finalne tekme ter ugotovila, da je bil nosilec igre in najboljši igralec Grega ŽIROVNIK, sama tekma pa je bila zelo kvalitetna, in sicer na članskem nivoju, saj so vsi igralci prikazali igro vredno finala. Zmagovalcem je pokal Košarkarske zveze Slovenije izročil njen podpredsednik tov. dr. Mitja ŠIRCELJ, dolgoletni predsednik Košarkarskega kluba Domžale. Pokrovitelj republiškega finala za mladince je bila Skupščina občine Domžale. Med prvo in drugo tekmo je bila svečana otvoritev, katero je z pozdravnim nagovorom otvoril predsednik Skupščine občine Domžale tov. Peter PRIMOŽIČ.
Z naslovom republiškega prvaka pa je prišla prva obveznost, to je polfina-le za mladinsko prvenstvo Jugoslavije; že sama uvrstitev na prvenstvo Jugoslavije pa pomeni najmanj 8. mesto v mladinski konkurenci v državi.
Zaželimo jim veliko sreče na državnem prvenstvu ...
Čestitamo — in srečno, mladi ko-
šarkar'i!! M. Gorza
Domžalski košarkarji — mladinci KK Domžale so osvojili naslov republiškega prvaka, kar je izjemen uspeh.
Trenutek s finalne tekme z mladinci KK Triglav. Na tej tekmi so zmagali Domžaičani in dosegli izjemen uspeh (Foto: Vili Majhenič)
spomladanski republiški kros
Atletski klub Domžale deluje v senci velikih klubov (košarka, smučanje, nogomet) vendar atleti in atletinje že prihajajo iz začetne anonimnosti, saj se lahko enakovredno borijo za visoke uvrstitve na tekmovanjih, ki jih organizira Atletska zveza Slovenije.
Atletika, kot panoga ne vzbuja večje pozornosti, tako na samih tekmovanjih (izjeme so velika mednarodna tekmovanja), pomeni pa priložnost za vključitev mladih za posamezne panoge. Vendar klub vsem težavam ugotavljamo, da sta atletika in gimnastika osnova vsem panogam tako tekmovalnim kot rekreativnim.
Letošnjega spomladanskega krosa, ki je bil v soboto 14. marca 1987 v Kopru, v organizaciji Atletskega kluba Koper, se je udeležilo 14 tekmovalcev in tekmovalk v 7 starostnih kategorijah. Dobre zimske priprave ob amaterskem strokovnem kadru tako na samih pripravah, kot zimski vadbi, so prinesle vzpodbudne rezultate, ki naj se stopnjujejo preko cele sezone, predvsem na atletski stezi. Od 22 ekip je naša ekipa zasedla 7. mesto, takoj za ekipami kot so: Kladivar, Olimpija, Koper, Velenje, Maribor in Ljubljana, še nekaj besed o posameznikih; imamo mlade atlete in atletinje. S takim in še boljšim delom je potrebno nadaljevati, to pa velja predvsem za same atlete. Andrej Barbič je v kategoriji pionirjev zasedel 4. mesto, Robi Iglic v kategoriji mlajših mladincev 5. mesto, Mateja Cerar v kategoriji starejših mladink 4. mesto. Celotna ekipa pa je nastopila v naslednji sestavi: Silvana Durinac, Andrej Barbič, Tomaž Dane, Nastja Dolinar, Polona Uštar, Robi Iglic, Tomaž Pajnič, Tomi Vreš, Mateja Cerar, Liljana Horvat, Majda Lovša, Roman Lazar, Janez Blažič in Jure Volčini.
Člani atletskega kluba Domžale so se udeležili 1. Vanganelskega teka pri Kopru, ki je bil teden dni pred spomladanskim krosem, osvojili so nekaj odličij, ekipno pa je zmagal Atletski klub Domžale pred-Atletskim klubom Koper.
Štirje člani Lazar, Volčini, Lovša in Blažič so se udeležili Yassa maratona v Varaždinu. Volčini Jure in Majda Lovša sta tekla mali maraton t. j. 21. km, oba sta pretekla uspešno do cilja in se uvrstila v prvo polovico tekmovalcev.
Roman Lazar in Janez Blažič sta tekla maraton (42195 m), Janez je osvojil odlično 3. mesto s časom 2.29,43, ki tudi v zveznem merilu pomeni izredno dober rezultat. Na podlagi tega rezultata se bo udeležil državnega prvenstva v maratonu v Novem Sadu, Roman pa je žal zaradi krčev odstopil na 30 km, čeprav je bil na 21 km še četrti. Ob ponovnih uspehih naših atletov in atletinj bomo še poročali.
Vse ljubitelje atletike tako rekreacijske kot tekmovalne obveščamo, da bo občni zbor Atletskega kluba Domžale v četrtek, 16. aprila 1987 ob 19.00 uri v mali dvorani
Komunalnega centra Domžale. Posebej so vabljeni starši otrok, ki uspešno trenirajo in tekmujejo v Atletskem klubu Domžale.
V četrtek, 26. aprila 1987 je bila skupščina atletske zveze Slovenije v Ljubljani. Rdeča nit celotne razprave je bila področje vrhunske atletike. V prizadevanju za dosego vrhunskih rezultatov naj bi v letu 1987 upoštevali naslednja gesla: -
— boljše strokovno delo
— učinkovitejša organiziranost
— bogatejša materialna osnova
— urejen status in motivacija atletov in strokovnih kadrov
— privlačnejša tekmovanja.
Delegati so ugotovili, da je vrhunska slovenska atletika v krizi, veliki uspehi so bili doseženi pri gradnji športnih objektov v Ljubljani, Kranju ter ostalih mestih ter organizacija posameznih velikih tekmovanj.
V razpravi je bilo podano, da je večina vrhunskih atletov poškodovana, da večina ni več motivirana za dosego boljših rezultatov. Delegati so predlagali, da se v »A« listo, ki šteje 7 članov, vključi mlajše atlete, ki so na listi »B«. in »C« kot perspektivniatleti, predlagani pa so bili na strokovnem svetu pri Atletski zvezi Slovenije. V nadaljevanju zasedanja skupščine je bil sprejet zaključni račun Atletske zveze Slovenije za leto 1986, sprejet je bil tudi finančni plan za leto 1987 z vsemi programskimi usmeritvami, v kateri je podan poseben poudarek »Projektu timskega dela«, ki zajema vrh najperspektivnejših atletov inatletinj.
M. Gorza
Namiznoteniški igralci TVD Partizan Mengeš s svojim trenerjem LUKO PIRŠEM.
V namiznem tenisu mladi napredujejo...
Na regijskem prvenstvu v Cerknici 13. marca 1987 je sodelovalo 46 ekip in okoli 130 igralk in igralcev v disciplinah ekipno, posamezno in v dvojicah. Za našo občino so nastopali Alenka Lavrič, Nika Hoti, Toni Požar in Uroš Beguš iz OŠ Janka Kersnika, Joži Sašek in Petra Novak iz OŠ Šlandrove brigade ter Darko Tisah Gregor Gostiša in Boštjan Vrhovnik iz OS Matije Blejca.
V močni konkurenci, nastopala sta tudi letošnja republiška pionirska prvaka, Škafar in Nišavičeva, so učenci dosegli lepe
uspehe. Večina se jih je v svojih disciplinah uvrstila v drugo kolo. To pomeni, da so za seboj pustili polovico tekmovalcev. Posebno pa moram omeniti imenitna dosežka Darka Tisaja in Gregorja Gostiše, ki sta ekipno osvojila bronasto medaljo, enak uspeh pa sta dosegla tudi v igrah parov. Za takšno uvrstitev sta morala premagati vrsto dobrih igralcev, premoč sta priznala le finalistoma. Lep uspeh je tudi uvrstitev od 5. do 8. mesta Darka Tisaja v tekmovanju posameznikov.
Luka Pirš
Ekipa smučarskega kluba Termit Ihan v skakalnem športu dosega vse večje uspehe. Pod skrbnim vodstvom trenerja Saša Kurenta so vadili vse leto, zato tudi uspehi niso izostali. Uspeh mlajšega pionirja Kepica, ki je na tekmovanju na Mostecu skočil v svoji kategoriji celo najdlje in osvojil 3. mesto. S tem se tudi kažejo rezultati 25-letnega nepretrganega trenerskega dela v klubu. Ob tem naj omenimo, da je Sašo Kurent na republiškem prvenstvu veteranov v Kranju pred nedavnim osvojil celo prvo mesto.
OBČINA DOMŽALE
Uprava za inšpekcijske službe
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. »opravljanje urbanističnih inšpekcijskih pregledov«
Pogoji za zasedbo: diplomirani inženir arhitekture (VIS VII)
5 let delovnih izkušenj strokovni izpit za inšpektorja
2. »opravljanje tržnih inšpekcijskih pregledov« Pogoji za zasedbo: inženir živilske tehnologije (VŠ VI)
4 leta delovnih izkušenj strokovni izpit za inšpektorja
3. »opravljanje veterinarskih inšpekcijskih pregledov« Pogoji za zasedbo: diplomirani veterinar (VIS VII)
5 let delovnih izkušenj strokovni izpit za inšpektorja
4. »opravljanje sanitarnih inšpekcijskih pregledov« Pogoji za zasedbo: diplomirani organizator dela (VIS
VII)
5 let delovnih izkušenj strokovni izpit za inšpektorja
5. »opravljanje sanitarno inšpekcijskih pregledov«
Pogoji za zasedbo: višji sanitarni tehnik (VŠ VI)
4 leta delovnih izkušenj strokovni izpit za inšpektorja
6. »opravljanje požarno inšpekcijskih pregledov«
Pogoji za zasedbo: diplomirani varnostni inženir ali druge ustrezne tehnične smeri (VIS VII)
5 let delovnih izkušenj strokovni izpit za inšpektorja
Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4. let, razen pod točko 5, kjer bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pismene prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale.
50 m skakalnico na Ciciju so svečano odprli z meddruštveno tekmo 8. marca 1987 za pokal Termita v konkurenci pionirjev in članov. Ogledalo si jo je kar 500 gledalcev. Poleg lepih skokov so občudovali predvsem novo skakalnico, ki je novega tipa z veliko naleta. Projektant skakalnice je bil Oto Giacomelli. Kot smo izvedeli je bilo na skakalnici opravljenih približno 1700 delovnih ur za posek gozda, izmero terena, kontrolo delovnih strojev, vrtanja, zidarska in tesarska dela, postavitev naleta ipd. Tako so v ŠD Termit Moravče pod vodstvom predsednika Vinka Stupice opravili prav neverjetno veliko delo. ČESTITAMO.    / .
Rojeva se skakalni center Cicelj
• • •
Pred dnevi smo obiskali na Ciciju nad Moravčami prizadevne smučarske delavce in tekmovalce skakalne sekcije ŠD Moravče. V razgovoru z izredno požrtvovalnimi funkcionarji Janezom Prašnikarjem, Stanetom Rotarjem in Štefanom Korošcem, se nam je izoblikovalo ob pogledu na petero novih skakalnic spoznanje o neverjetno velikem opravljenem delu. Gre v celoti za amatersko delo, ki glede na svoje dimenzije daleč presega investicijske, kadrovske in organizacijske možnosti še celo večjih športnih kolektivov, kot je moravski.
V takih okoliščinah je moč tako obsežno delo opraviti samo z izjemnim ljubiteljstvom, samoodpovedovanjem in entuzi-azmom. Če bi tak objekt gradili brez improvizacij, osebnega dela in popolnega angažiranja posameznikov, tedaj bi tak objekt veljal nekaj 10 milijard starih dinarjev.
O novogradnjah na Ciciju'smo že pisali, prav pa je da še enkrat podčrtamo vsakršno pomoč, ki jo je nudila DO Termit V Domžale ter delovni prispevek trenerja Janeza Prašnikarja, ki " je na Ciciju pustil od vseh največ svojih delovnih ur.
Ob tem velja tudi iskrena zahvala Moravčanov za finančno pomoč še Mlinostroju Domžale, tovarni JUB iz Dola pri Ljubljani ter zasebnikom Mihi Benda iz Pirnič, Vinku Šimcu s Količe-vega, Alojzu Berdajsu iz Domžal ter cvetličarni Vrečar iz Moravč.
Medtem je mimo tudi že prva medklubska tekma, ki se je je udeležilo več kot 100 tekmovalcev iz različnih klubov. V nadaljevanju prinašamo rezultate s te tekme, na kateri je predal priznanja in pokale direktor DO Termit tov. Janez Otrin.
ŠD Termit Moravče
Rezultati
meddruštvenega tekmovanja v smučarskih skokih za »pokal« Termita
Pionirji:
Ime		Metri	Točke
1.	Svetlin Peter	45	
	ŠD Termit Moravče	45,50	184,2
2.	Oražem Marjan	45	
	SK Termit Ihan	44	182,1
3.	Rotar Matjaž	45	
	ŠD Termit Moravče	44,5	180,1
4.	Bitenc Toni	40	
	SK Termit Ihan	41	154,4
5.	Prosenc Marjan	40,5	
6.	SK Termit Ihan	40	147,7
	Ravnikar Tonko	38,5	
	ŠD Termit Moravče	39	138,0
7.	Močilnikar Milan	37	
8.	ŠD Termit Moravče	38	131,0
	Belaj Jani	37,5	
	SK Kamnik	38	130,2
9.	Gržinčič Damjan	35	
10.	SK Kamnik	37	114,3
	Ravnikar Bojan	35	
	TVD Partizan Dol	36	98,4
Člani:
t	1.	Stiren Silvo	45	
)	2.	SSK I. D. Triglav	49,5	216,9
1		Pibernik Peter	46,5	
k	3.	SK Kamnik	47	101,3
t		Slatnar Peter	44	
1	4.	SSK 1. D. Triglav	45	183,6
>		Bokalič Bojan	43,5	
	5.	TVD Partizan Dol	46	182,3
		Debevc Tone	44,5	
>	6.	TVD Partizan Borovnica 44,5		172,4
>		štebe Franc	41	
	7.	SK Kamnik	42,5	160,9
>		Romšak Milan	44	
> )		SSK 1. D. Kamnik	40	146,1
	8.	Mihevec Brane	39 .	
		TVD Partizan Borovnica 39		135,2
)	9,	Kveder Anton	39,5	
t	10.	SSK El. Ilirija	39,5	120,4
		Mal Janez	33	
1		ŠD Termit Moravče	32	70,0
50 m skakalnica na Ciciju na Miklavžu pri Moravčah je prava lepotica. Izredno prizadevni funkcionarji in tekmovalci ŠD Termit Moravče so porok, da se tod rojeva nov smučarski skakalni rod. Za svoje delo upravičeno prejemajo »Zlati slamnik«.
Občni zbor Občinske strelske zveze
V mesecu marcu so se v Trzinu na rednem letnem občnem zboru Občinske strelske zveze Domžale zbrali delegati strelskih družin iz Domžal, Lukovice in Trzina. Zbora se je udeležil tudi predsednik Strelske zveze Slovenije general Kosta Bizjak. Tudi tokrat je bil občni zbor priložnost za izčrpno izmenjavo mnenj o strelstvu v preteklem obdobju. V široki in živahni razpravi so izstopala zlasti vprašanja organiziranosti strel-stva v domžalski občini, o uspehih v tekmovalnem delu programa in o zagotavljanju objektivnih pogojev za nadaljnji razvoj.
Oživelo delo v Lukovici
Med pogovorom o organiziranosti so z zadovoljstvom ugotovili, da je v preteklem letu oživelo delo strelske družine v Lukovici. Spomnili pa so tudi, da je pred leti delovalo v občini sedem strelskih organizacij in da jim kljub prizadevanju ni uspelo vzbuditi dovolj zanimanja in pripravljenosti za delovanje mengeške. Zadali so si nalogo, da bodo v letu 1987 obnovili delo vsaj ene od mirujočih štirih strelskih družin.
Strelišče bo v Trzinu
Pogovor o organiziranosti je sam od sebe prešel na vprašanje, v kolikšni meri so v naši občini strelstvu zagotovljeni potrebni objektivni pogoji za delo. Udeleženci so bili enotni v oceni, da se je glede tega le nekaj premaknilo, da pa jim še vedno manjka celo tisto osnovno — strelišča. Edinima dvema zračnima streliščema se je pridružilo še tretje v Osnovni šoli J. Kersnika na Brdu, kjer je delovni kolektiv šole omogočil gradnjo sodobnega petmestnega avtomatiziranega zračnega strelišča. V krajih, kjer strelišč še ne bo, tudi ne moremo računati na kako posebno uspešno delo strelstva. V takih krajih je strelstvo omejeno v okvire posameznih delovnih organizacij, skromno po obsegu in neorganizirano. V veliko pomoč bo novo montažno in prenosno 21-mestno zračno strelišče, ki bo odpravilo dosedanje tehnične težave pri organiziranju velikih tekmovanj na občinski, medobčinski in republiški ravni. Vsa leta po vojni v naši občini nismo uspeli zgraditi malokalibrskega strelišča. Sedaj pa se premika na bolje tudi glede tega. Odločeno je, da bo to strelišče zgrajeno v opuščeni gramoznici v Trzinu. Lokacija je že odobrena' in urejene so formalnosti v zvezi s prostorskim planom, spremembo namembnosti zemljišča in podobnim. Gradnja je tudi zajeta v srednjeročnem družbenem načrtu občine.
Zemljišče je delno že zavarovano. Jama je bila eno od črnih odlagališč odpadnega materiala, pa se zato še vedno najdejo posamezniki in podjetja, ki poskrbijo, da je še vedno aktivno. V letošnjem letu bo zemljišče bodočega strelišča v celoti ograjeno. V pripravi je že projektna dokumentacija. Strelišče bo imelo 24 strelskih mest. Namenjeno ne bo le strelcem strelskih organizacij. Na voljo bo tudi vsem drugim zainteresiranim organizacijam in vsem strukturam SLO za urjenje v streljanju. V svetu se to urjenje vse bolj in bolj izvaja z malokalibrskim orožjem. To prakso uvajamo tudi pri nas. Vse povedano sicer še ne pomeni, da bo to prepotrebno strelišče na razpolago prav kmalu. Vendar tako blizu rešitve vprašanja, kje varno in na ustrezni strokovni ravni izvajati svoj program z malokalibrskim orožjem, strelci v naši občini še nismo bili. Uspehi, strelstvo na pohodu
Čeprav je bilo v poročilu tehnične komisije naštetih vrsta vidnih uspehov na tekmovalnem področju je predstavnik Strelske zveze Slovenije ocenil, da je poročilo v tem delu odločno preskromno. Povedal je, da strelstvo v naši občini spada sicer v skupino po obsegu manjših, po kvaliteti in dosežkih pa kar med najboljše v Sloveniji. Odlične uvrstitve tudi na republiških prvenstvih so že kar pravilo. Trzinski strelci v
Cicelj — 25 m skakalnica:
PRVENSTVO SRS ZA PIONIRJE
Pionirji B razvrstitev
1. Zupan Anže SK Žirovnica
2. Omrzel Rok SSK Elek. Ilirija
3. Radelj Jure SSK Elek. Ilirija
4. Pestotnik Aleš SD Termit Moravče
5. Bertoncelj Gorazd SSK I. D. Triglav
6. Eržen Grega SSK I. D. Triglav
7. Opresnik Matej SSK U. Zbelovo
8. Mohorič Janko SK Tržič
9. Šlibar Matej ŠD Termit Moravče
10. Vesel Erik SSK I. D. Triglav
10. Birk Klemen ŠD Termit Moravče
disciplinah nacionalnega programa pobirajo naslov za naslovom kot za šalo, kar je gotovo rezultat načrtnega in požrtvovalnega dela tako tekmovalcev kot strokovnega vodstva. Domžalski strelci se izkažejo odlično, ko gre za discipline mednarodnega programa. Njihov član, Marjan Kovic, je redni član republiške reprezentance v streljanju s standardnim zračnim in malokalibrskim orožjem. Toliko izjemno dobrih strelcev v naši občini še ni bilo. Obstaja pa bojazen, kako to raven obdržati v razmerah, ko ne morejo slediti vsem tehničnim novostim, ki jih je vedno več tudi v strelskem športu. Stvarnih možnosti za redno obnavljanje orožja in nabavo ustrezne municije praktično ni. Zgodilo se je, da so trzinski mladinci in mladinke tekmovali — in zmagali — na republiškem prvenstvu v streljanju s standardnim zračnim orožjem, z izposojenimi puškami. Gotovo bo treba o tem začeti razpravo tudi v organih TKS in ZTKO Domžale.
Spet ta denar ...
Razprava seveda ni obšla vprašanja financiranja. Strelce močno preseneča, da vse doslej strelske družine in Občinska strelska zveza še niso dobile niti dinarja za pokritje netekmovalnega dela svojih programov v letu 1986. Dogovorili so se tudi, da bodo predlagali določene spremembe sedaj veljavnih meril za delitev sredstev ZTKO Domžale.
Podeljena odličja ...
Pred zaključkom zbora so bila podeljena še odličja najbolje uvrščenim na občinskih prvenstvih v preteklem obdobju. Podelili so tudi najbolj zaželeno trofejo »Občinsko zlato puščico«. Za leto 1986 jo je osvojil Andrej PERNE iz SD »Kmetic« v Trzinu. Že sedmič!! Andrej PERNE je bil tudi proglašen za strelca leta v moški konkurenci. Enak naslov v ženski konkurenci pa je pripadel njegovi hčerki Ireni PERNE.
Čestitamo!
Vsi, ki nam je strelstvo pri srcu, želimo strelcem v naši občini izpolnitev vseh načrtov. Naj nas tudi v naprej tako uspešno zastopajo na tekmovanjih višjih rangov. Želimo jim, da bi jim leto 1987 močno približalo izpolnitev njihove največje želje: gradnjo malokalibrskega strelišča. Veseli bomo, če bodo oživeli strelstvo tudi v tistih krajih, kjer ga sedaj ni.
Strelsko društvo Franc Kmetic iz Trzina dosega izredne uspehe. Strelci so se zbrali na občnem zboru, s katerega so pripravili poročilo.
Matjaž Rotar je v letošnjem februarju v Žlreh skočil svoj rekord 53,5 m.
Peter Svetlin je rekord 50 m skakalnice na Ciciju. Njegov rekord znaša 51 m.
Tonko Ravnikar se kljub svoji mladosti odlikuje z veliko korajže.
Milan Močilnikar, član ŠD Moravče je na Ciciju preskočil 39 m.
KOLESARSKO DRUŠTVO Mengeš:
Kolesarsko društvo Mengeš, organizira dne 12.4.1987 kolesarsko dirko v CIKLO-KROSU za prvenstvo SRS v Mengšu:
Prijavite se za
ciklo-kros v Mengšu...
TEKMOVALNA PROGA:
Start bo pri osnovni šoli — nato bo šla pot kolesarjev po cesti proti Mengeški koči — po gozdu in trim stezi, preko travnika pri športnem parku In po drevoredu nazaj do šole.
Dolžina kroga je cca 1300 m s 40 m višinske razlike. Proga bo potekala po asfaltu, gozdni poti in travniku ter lepem makadamu.
TEKMOVALNE KATEGORIJE:
1.
2. 3. 4. 5.
6. 7.
rekreativci I. rekreativci II. veterani A veterani B veterani C veterani D veterani E
do 30 let od 30—40 let od 40—45 let od 45—50 let od 50—55 let od 55—60 let od 60—65 let
— 5 krogov
— 5 krogov
— 4 kroge
— 4 kroge
— 3 kroge
— 3 kroge
— 3 kroge
Start prve kategorije bo ob 10,00 uri, vsaka naslednja kategorija pa bo startala takoj po prihodu na cilj zadnjega tekmovalca prejšnje kategorije.
POSEBNA DOLOČILA: tekmovanje bo potekalo ob vsakem vremenu. Tekmovalci se med dirko ne smejo ločiti od svojega kolesa.
V primeru okvare je dovoljena zamenjava kolesa. Del proge, katero morajo tekmovalci prehoditi ali preteči peš, bo posebej označen. Vsi tekmovalci morajo imeti na glavi zaščitno čelado. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku KZS in tem razpisu. Organizator ne odgovarja za poškodbe In posledice tekmovalcev samih in ne za posledice povzročene tretji osebi. Vsi tekmovalci, sodniki in organizatorji tekmovanja so za to tekmovanje zavarovani po posebni polici Zavarovalnice Triglav.
NAGRADE: Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, če bo za posamezno kategorijo prijavljenih vsaj 5 tekmovalcev.
PRIJAVE: Vsi udeleženci se lahko prijavijo na naslov Kolesarsko društvo Mengeš ali na startu eno uro pred pričetkom tekmovanja. Startnina za tekmovalca znaša 1.000 din.
STROŠKI TEKMOVANJA: Organizator nosi stroške organizacije prireditve, zavarovanja, nagrad in okrepčila na cilju.
PRITOŽBE: Vse pritožbe v zvezi s tekmovanjem in vrstnim redom posameznika je treba ozročiti glavnemu sodniku do 15 minut po prihodu na cilj tistega tekmovalca, ki se pritožuje z obveznim pologom 2.000 dinarjev.
Ta denar bo v primeru ugodne rešitve vrnjen vročitelju. KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ Organizacijski odbor
ZAHVALA
Ob smrti moje drage žene, mame, stare mame
FRANČIŠKE MARINČIČ
roj. Kokelj
se iskreno zahvaljujem ob težki izgubi vsem dobrim sosedom, znancem, prijateljem za vsestransko pomoč, hvala darovalcem cvetja, govornici Boži Habjanovl za lepe poslovilne besede, domžalski godbi, gasilcem ter g. župniku za opravljen obred. Posebej Izrekam zahvalo za tolažilne besede in izraze sožalja ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Tone z otroki, Cilka, Stanka in Toni z družinami
Srce Je tvoje dalo vse, kar je Imelo,
nobene bilke zase ni poželo.
Spomini nate še živijo
in solze naše zda) tvoj grob rosijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi skrbnega
PAVLETA KVASA
iz Preloga pri Ihanu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem za podarjeno cvetje In izraženo sožalje.
Posebna zahvala dr. Petru Ce? rarju za vso skrb in pozornost v času njegove bolezni. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred; hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi
In memoriam:
FRANCKA
MARINČIČ
Ni se lahko poslavljati od nekoga, ki ga imaš rad...
Naša Francka se je rodila leta 1923 v Komendi, a je nato vseskozi živela v Depali vasi. Še zelo mlada se je zaposlila v tovarni kovčkov pri Zornu — sedanji TOKO. Tu jo je zatekla vojna. Kot zavedna Slovenka se je tudi ona vključila v delo za narodnoosvobodilno gibanje že v marcu 1943. Zbirala je hrano, obleko in vse, kar je bilo potrebno v tistih težkih časih; hodila je v predhodnice, prenašala pošto, v hiši njenih staršev so potekali sestanki, pa tudi marsikateri partizan je dobil zatočišče in oskrbo. Seveda pa to ni ostalo skrito, saj so jo belogardisti in raztrganci 8. septembra 1944 aretirali na delovnem mestu v tovarni.
Zanjo se je začela trnova pot od zapora v Kamniku, Begunjah do koncentracijskega taborišča Rawensbruck. V taborišču je morala trpeti ponižanje, lakoto, revščino, a hrepenenje po svobodi je bilo močnejše, saj je s svojo preprosto vedrino mnogim sotrpinkam vlivala upanje na preživetje.
Tudi Kajuh je v svoji pesmi napisal:
Proč vrzimo trudne misli —
ni je smrti brez življenja,
ni svobode brez trpljenja,
vse prešlo bo kakor kalna reka.
Proč jo vržeš, če pretesna je obleka.
Človek, novi človek vstal bo iz človeka.
Dočakala je zlato majsko svobodo. Po dolgi poti iz taborišča, ki je bila povezana z raznimi zaprekami, je priroma-la domov šele 22. julija 1945.
Srečna, da je končno doma, se je zaposlila v tovarni TOKO, pomagala z vsemi močmi pri obnovi porušene domovine, si ustvarila dom in družino. Svoje tri otroke sta z možem lepo vzgojila, uživala sta ob njih, oni pa so jima s hvaležnostjo vračali vse, kar sta za njih dobrega storila. Kljub družini, delu v tovarni in doma je vedno našla čas za delo v organizaciji.
Za vse to delo je bila odlikovana z Ordenom zasluge za narod. Ni zamudila priložnosti za srečanja, ki jih je pripravljala komisija za internirance in zapornike.
Tudi ob slovesu so stale ob njej njene sotrpinke iz Rewensbrucka, kot bi prišle na zadnji »apel«,
Francka pogrešali te bomo . . .
_ B. H.
Srce je dalo vse kar je imelo nobene bilke zase ni poželo.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre in skrbne mamice, zlate babice, dobre sestre, tete in sestrične ter tašče
SLAVKE PETEK
roj. Mušlč Iz Trzina
se Iskreno zahvaljujemo za vsa kakorkoli Izražena sožalja vsem sorodnikom, številnim znancem, sosedom, njenim zvestim prijateljicam, ki so Jo imele tako rade. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mami In Slavko tako številno spremili na njeni zadnji poti In s prelepim cvetjem okrasili njen poslednji dom in darovali še v druge namene. Posebna zahvala še tov. Matiju Blejcu za organzacijo pogreba In predstavniku tovarne Trak Mengeš za v srce segajoči poslovilni govor in Godbi iz Mengša za spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo zdravnikom za dolgoletno skrb za njeno zdravje ter gospodu župniku iz Trzina za lepo opravljene obrede.
Vsem še enkrat Iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Martina, sin Jože, sestri Emlca in Fanika ter brat Nace z družinami
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ata, starega ata, brata In strica
PEREGRINA PETRIČA
iz Gradišča 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Rodice, Glasbeni šoli Domžale, vaščanom Gradišča za izražena sožalja in darovano cvetje. Prav posebna zahvala vaščanom Gradišča tudi za pomoč pri pogrebu ter za darovanje v cerkvene namene. Hvala Luki Cerarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala duhovnikoma z Brda za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Domu upokojencev Domžale za nego in skrb v zadnjih dveh letih.
Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali z nami In nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, ko smo izgubili našo drago mamo, staro mamo in sestro
AMALIJO ŠKOFIC
roj. Slapnik iz Nožic
Iskrena hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskali, Jo bodrili in ji dajali upanja. Zahvaljujemo se vsem osebju Gastro klinike LJubljana. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD-Domžale dr. Mojci Zaje in dr. Ivanuši za nesebično in hitro pomoč. Posebna zahvala Ivanki Burja za varstvo otrok. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, kakor cerkvenim pevcem za lepo petje. Zahvala vsem, ki ste ji poklonili toliko lepega cvetja in darovali v dober namen, nam izrazili sožalje in jo v takem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoča hčerka Marinka z družino
Solze, žalost, bolečina te zbudila nI, tiha, nema je gomila kjer počivaš ti.
V SPOMIN
17. aprila mineva 2 žalostni leti in bolečine, odkar nam Je kruta usoda iztrgala iz naše družine drago ženo in mamico
RAIFO BEĆIREVIĆ
Roj. Grošlć Iz Bos. Krupe
Vsem, ki se je spominjate, Iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Esmeralda in Šej-la ter mož Esmlr.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mami
KATI PERVINŠEK
se iskreno zahvaljujem za neizmerno prizadevanje dr. Hacetu in za pomoč pri negi v zadnjih dneh njenega življenja moji tašči Mariji Likar. Ob izteku njenega življenja pa sosedi Mariji Sasso in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujem se oktetu To-sama, praporščakom, govornikoma, tov. Francki AvbelJ in tov. Janku Veitu, g. župniku, vsem sorodnikom In znancem, ki so JI darovali cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku.
Vsem še enkrat globoka hvala!
Hčerka Betka
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
20. aprila mineva leto, odkar Je kruta usoda iztrgala iz naše družine dragega moža, očeta, sina in brata
JANKA HRIBARJA
s Trnjave
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči Izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in tasta
VINKA JAGODICA
iz Mengša
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala mengeški godbi, pevcem, nosilcem praporov ter društvu upokojencev in gasilcem za poslovilne besede in za zadnjo častno stražo. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in izrečeno sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste mu poklonili toliko lepega cvetja in darovali še v druge namene.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata In strica
LEOPOLDA LIPOVŠKA
Iz Ljubljane c. 63 borca Cankarjeve brigade
— vojnega vojaškega Invalida se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in dobrim sosedom za pomoč, izrečeno sožalje, tolažilne besede, cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem praporščakom, pevcem ter g. župniku za opravljen obred. Posebno zahvalo pa smo dolžni zdravstvenemu domu Domžale, njeni patrbnažnl službi In vestno negovanje na domu, ter dr. Farkašu za dolgoletno zdravljenje.
Vsem še enkrat Iskrena hvala.
Žena Ivanka v imenu sorodstva
ZAHVALA
Ob smrti mojega prijatelja
MARTINA ROKAVCA
Murčkovega ata iz Javornika 9 pri Kranju
se želim iskreno zahvaliti vsem prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravstveno skrb in dobrim sosedom. Hvala za izraze sožalja, spremstvo na zadnji poti, za cvetje, hvala pevcem, društvu upokojencev iz Kranja In gospodu kaplanu za lep verski obred.
Še enkrat vsem iskrena in globoka hvala.
Njegov prijatelj Lovro Gregorin in njegovi otroci
TOZD KEMIJA
proizvodnja kemičnih izdelkov, r. o., Mengeš, Kolodvorska 27
objavlja prosta dela in naloge: delavec higieni k
za čiščenje poslovnih, pisarniških in pomožnih prostorov ter opreme Pogoji:
— osnovna šola
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— delo je popoldansko
— poskusno delo 30 dni
VOZNIK VILIČARJA
za prestavljanje in prevažanje pajetizirane-
ga blaga
Pogoji:
— končana poklicna šola oz. osnovna šola
— 1 leto delovnih izkušenj
— tečaj za viličarista
—- poskusno delo 60 dni
VARNOSTNIK GASILEC
za zaščito premoženja in nadzorovanje
objektov
Pogoji:
— končana triletna poklicna šola
— 1 leto delovnih-izkušenj - •■•
*™ zaželen tečaj za poklicne gasilce •
— poskusno delo 60 dni
— deld je izmensko
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi ka-drovsko-pravni sektor" delovne organizacije Lek Ljubljana, Ljubljana, Verovškova 57.
V pretekli, 5. številki našega glasila je izšel zgornji razpis del in halog Ljubljanskega LEKA z »glavo« kamniškega SGP Graditelja. Razpis ponavljamo, bralcem in tovarni Lek pa se opravičujemo.
K>
Komunalno podjetje Domžale n. sol. o. Ljube Šercerja 4 61230 Domžale
objavlja prosta dela in naloge
1. zidar — skupinovodja
2. vodovodni monter — skupinovodja
3. strojnik gradbene mehanizacije
4. več NK delavcev
pod 1 — VKV ali KV zidar, odslužen vojaški rok, najmanj 2 let' del. izkušenj
pod 2 — VKV ali KV vodovodni monter, odslužen vojaški rok, 2 leti delovnih izkušenj
pod 3 — strojnik TGM, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok
pod 4 — starost nad 18 let, odslužen vojaški rok, fizične sposobnosti.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo pod 1. do 3. je 90 dni, pod 4. 60 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi, o izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh po končanem postopku. _
Mali oglasi
Iščem varstvo enoletnega otroka ( od avgusta dalje. Brleč, Nožice, Pionirska 25, Radomlje
Prodam zunanjo garažo v SPB 1, Zupanec, Ljubljansk%80, Domžale
Lokal imam odprt vsak dan od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Ob večjih naročilih nudim posebne popuste. Se priporočam!
FOTO REPAMSEK
»DINOS LJUBLJANA«
TOZD Priprava odpadnih surovin n. sol.o. Titova 118
OBJAVLJA
zbiranje ponudb za najem pokritega in dvoriščnega prostora za odkup sekundarnih surovin v Domžalah oz. najožji okolici.
Z najemodajalcem smo pripravljeni skleniti delovno razmerje oz. pogodbo o kooperaciji.
Pismene ponudbe z opisom lokacije in prostorskih kapacitet bomo zbirali 15 dni od objave po tem roku do sklenitve pogodbe.
Komisija za delovna razmerja TOZD Reja objavlja za nedoločen čas prosta
OBVESTILO:
Letošnje predzakonsko svetovanje_
Center za socialno delo Domžale obvešča občane, da bodo programi predzakonskega svetovanja za leto 1987 potekali v konferenčni sobi Skupščine občine Domžale v naslednjih terminih: 8., 9. april, 13., 14. maj, 10., 11. junij, 8., 9. julij, 19., 20. av-' gust, 9., 10. september, 14., 15. oktober, 11., 12. november, 9., 10. december.
Kandidati naj svojo udeležbo predhodno prijavijo v Centru za socialno delo Domžale, soba 16, kjer dobijo tudi vsa pojasnila v zvezi s programom.
Tozd Usnjarna, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne usnja UTOK Kamnik
VABI K SODELOVANJU
Kandidate za dela: šivanje krojenje ročna dela
v obratu Tapetništvo Mengeš
Delavcem nudimo stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, možnost letovanja na morju in planinah, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja.
Prijave sprejema splošno kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik Usnjarska 8; tel. (061) 831-922.
Društvo prijateljev mladine Dob vabi na
Ples z Marjanom Smodetom
ki bo 18. aprila 1987 ob 20. uri v HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH
Predprodaja vstopnic je v Veleblagovnici Domžale, oddelek trafika. Poskrbeli bomo tudi za jedačo in pijačo ter dobro razpoloženje. Vabljeni!
V relaciji Radomlje—Domžale Je bila izgubljena rdeča torba dne 21.2. 87. V njem so bile copate in blago oz. nedokončano krilo. Poštenega najditelja prosim, naj proti nagradi sporoči v uredništvo Občinskega poročevalca.
Avtokleparji — mehaniki! Prodam železno platformo dolgo 5 m široko 1,8 m, ter železne U profile 14 kom, dolge 5 m dimenzije 100x5 mm. Tel.: 722-996
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737-455
Montaža in popravila TV anten. Matija Zibenik, Zaviti 5, Mengeš. Tel.: 737-194
Opravljam vse vrste prevozov s kamionom-prekucnikom. Avto-prevoznik Mirko Potočnik, Borova 21, Vir.   (ob   avtoodpadu). Telefon:
722- 273
Prodam litoželezni kamin FRANKLIN za ceno 75.000 din. Tel.:
723- 029 po 15. uri.
Prodam morske prašičke. Rajk, Ul. 7. avgusta 11 (blok) Dob.
Upokojenec rabi pomoč mlajše upokojenke za gospodinjstvo, za približno 3 ure dnevno. Javite se na tel.: 721-744
Prodam fimsko kamero OUARTZ 3 (2 x 8 mm) z REVOLVER OBJEKTIVI, zrcalno refleksno kamero Zenit, kinoprojektor SUPER 8(2x8 mm) in enooki daljnogled.
Istočasno prodam gospodinjsko opremo in sicer štedilnik Kupers-buch in malo rabljene kuhinjske stole z oranžno-rjavo sedežno tkanino. Tel.: 831-081
Gorenjsko srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin
Naša beseda '87
bo 7., 8. in 9. aprila 1987 v domžalski občini! ZKO Domžale
Vabljeni!
SVEČE, SVEČE
Tomaž Gregorinčič, svečarstvo Prešernova 3, Domžale (pri (Urbanija) tudi po izredno ugodnih cenah, ki so nižje kot v trgovini vse vrste nagrobnih in okrasnih ter dišečih sveč. Sveče lahko kupite vsak dan od 8.—15. ure, ob sobotah od 8.—12. ure.
\>arno>t
TOZD »VAROVANJE PREMOŽENJA MENGEŠ« 61234 Mengeš, Kidričeva 40
VABI
zaradi razširitve svoje dejavnosti k sodelovanju vse kandidate, ki bi želeli opravljati dela in naloge pri varovanju družbenega premoženja na območju občin Domžale in Kamnik.
Kandidatom nudimo:
— združitev dela za nedoločen čas
— strokovno usposabljanje,
— samostojnost dela,
— stimulativni osebni dohodek od 150.000,— do 175.000,— din
— organiziran letni oddih v lastnih počitniških kapacitetah, Od kandidatov zahtevamo:
— kreativnost, samostojnost in odgovornost pri delu,
— discipliniranost in doslednost pri delu,
— da kandidat ni bil kaznovan in da ni v kazenskem postopku,
— izpolnjevanje pogojev za nošenje orožja,
— starost do 40 let,
— da bo kandidat s svojim delom in ponašanjem skrbel za po-družbljanje varnostnega sistema in razvoj varnostne kulture.
Vse zainteresirane vabimo, da se osebno oglasite na razgovor vsak delovni dan od 7. do 8. ure na sedežu TOZD v Mengšu, Kidričeva 40, kjer vam bomo lahko podrobneje opisali naloge in dela pri varovanju družbenega premoženja.
TOZD INŽENIRING
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM MENGEŠ, ROPRETOVA 16, TEL. 737-395
n. sol. o., 61001 ljubljana poštni predal 469 telefon: h. c. (061) 314 466 telegram: sct ljubljana telex: yu sct 31493
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. referent v prodaji
2. referent za obračun in kalkulacije
3. vodja skladišča z gradbenim materialom
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. končana ekonomska ali upravno administrativna šola, tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
2. končana ekonomska ali komercialna šola, tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
3. končana strokovna izobrazba ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, poskusno delo 90 dni. OD po pravilniku DO. Kandidati naj pošljejo vloge s pismenimi dokazili o izobrazbi in ostalih pogojih v 8 dneh od objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi.
VABI IN
SE PRIPOROČA
CVETLIČARNA
»ERIKA«
GORJUP »RADOMLJE« ŠKRJANČEVO 1
SPREJEMAMO NAROČILA ZA:
šopke: darilne, poročne, namizne žalne vence in vse vrste aranž. dekoracija: prostorov, avtomobilov, vseh vrst nasadov
oskrba grobov in dekoracija mrliških vežic
Stranki dostavimo na željeno mesto.
DELOVNI ČAS:
od 13" - 18"
OB SOBOTAH
od 9" - 14h
TEL: (061) 722-468
Hmezad   DELA V VALILNICI STUDA
Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo In 6 mesecev delovnih Izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Delo se opravlja v treh Izmenah.   Osebni   dohodek približno
Povodna delovna ofganuaoia        OHO OOO _ H in
"«*o l,ubiiana pol,«       «W«VUU. UII1.
Ponudbe s priloženimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba delovne organizacije JATA, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo na oglas.
UNI VERZALE DOMŽALE
INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O.
KIDRIČEVA 4
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija objavlja prosta dela in naloge
— več šivilj za strojno šivanje
— 1 čistilka
— 1 administrator
za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 8. dneh na gornji naslov.
RTV mehanika
Domžale IGOR ZABRET ROBERT OREHEK
Kolodvorska 5 61230 Domžale
NOVO:
Po zelo ugodni ceni nudimo zamenjavo industrijsko obnovljenih barvnih slikovnih cevi (ekranov) z enoletno garancijo in sicer za večino domačih in tujih TV aparatov. Prav tako tudi nudimo vsa ostala popravila TV in radijskih aparatov! URADNE URE: ponedeljek
sreda od 13.—19. ure
petek
torek
četrtek od 9—19. ure
sobota do 13. ure
Obvestilo dopisnikom
Dopisnike, ki so v preteklosti poslali prispevke prosimo, da nam sporočijo svoj točen naslov ter točno številko žiro računa.
Uredništvo
Zakaj pa ne biatlon?
Razgovor z uspešnim tekmovalcem v tej sorazmerno novi disciplini rhancem Boštjanom Lekanom
Društvo
prijateljev
mladine
Kaj sam pravi o začetkih?
Prvič sem tekmoval leta 1978 na pionirski tekmi pri gostilni Mgan v Prelogu, ko sem- bil star T2 let in kot zadnjeuvrščeni ter najmlajši dobil za nagrado en liter jabolčnega soka. Nadaljeval sem s treningi in leta 1982 prešel iz klasičnega smučanja na biatlon. Že naslednje leto sem se kot mladinec uvrstil v člansko državno reprezentanco. Po končanem služenju JLA fin med samim služenjem) sem se aktivno ukvarjal z biatlonom in med drugimi postal večkratni državni prvak in dvakratni zmagovalec pokala Maršala Tita ter letos dosegel še dobre uvrstitve na tekmah alpskega pokala.
Kaj je s konkurenco pri nas in v svetu?
Pri nas je malo biatloncev. Moj največji konkurent je še vedno Jure Velepec, klubski kolega iz TVD Partizan Dol; z njim sva dobra prijatelja in večinoma skupaj trenirava. V svetu pa praktično v biatlonu ne pomenimo ničesar. Nimamo pogojev za vad-K bo, ni dovolj municije, ni kakovostnih pušk. Prav presenečeni smo bili, ko smo bili na obisku v Belorusiji. Kakšne pogoje imajo; pa tudi svetovna medicina gre v korak s športom. Najboljšim zamenjajo, po domače povedano, celo kri, t. i. ki pa je zelo nevarna zadeva. Mogoče bi lahko bolje napredovali, če bi končno našli skupni jezik z JLA in bi JLA postala pokrovitelj biatloncev.
Kakšen je finančni status biatlonca? Oprema menda nI poceni, v službo je treba hoditi____Mlad človek potrebuje tudi
druge dobrine, prosti čas?
Za treninge in tekme nas financirajo delno iz Smučarske zveze Slovenije, iz sredstev akcije Podarim — dobim, iz klubskih proračunov, precej pa je potrebno tudi sa-moodrekanja in včasih je treba globoko seči v svoj žep oziroma v žep staršev ali brata, ki imajo na srečo veliko posluha za mojo športno pot. Tudi v DO IMP imajo precej razumevanja in sem v zimskem ča-| su precej odsoten z dela. Opremo pa izdelujejo večinoma naše DO, ki so tudi članice Jugoslovanskega Ski Poola in dajo
Verjetno nas je kar nekaj, ki niti dobro ne vemo, kaj je to biatlon. In če vam predstavimo znanega tekmovalca v tej športni panogi in če poleg tega povemo, da je rojen Domžalčan, no ja, točneje Ihanec, da je v Ihanu trenutno bolj kot smučarski teki v klasičnem pomenu besede, razvit biatlon, da imajo trenutno več reprezentantov, ki uspešno nastopajo na medržavnih, državnih, republiških tekmah, potem je prav, da predstavimo najstarejšega in najbolj izkušenega med njimi, Boštjana Leka-na. Če vemo, da je še ne tako dolgo tega na svoji prvi tekmi v »solo« tekih pri znani gostilni Mgan osvojil 43. mesto, med prav tolikimi uvrščenimi in da je prav letos ponovno postal državni prvak v biatlonu na 10 km in v štafeti, potem lahko govorimo o kratki, a uspehov polni športni karieri Boštjana Lekana.
svojo opremo za reklamo (Elan, Toper, Univerzale, Kors, Rašica, Alpina .. .)
Pred kratkim si se vrnil Iz Belorusije, kakšni so tvoji občutki in vtisi iz Minskega?
Lepo so nas sprejeli in namestili v športnem centru Raužiči, 15 km iz Minska. To je pravi center, imajo bazen in savno, medicinske laboratorije, športno dvorano, tri skakalnice, 50 km sodobno (asfaltiranih) urejenih tekaških prog s 30 tarčami...
Kako poteka vadba v takem centru?
Sistem dela je brez napake, vse je utečeno po dnevnem redu; človek dobi občutek, da je to kot nekakšna »tovarna vrhunskih športnikov.« Jedilnik sestavljajo medicinski strokovnjaki. In še to bi rad povedal, da imajo v Belorusiji registriranih 3200 biatloncev; samo najboljših pet se uvrsti na državno prvenstvo SZ.
AU bo od tvojega obiska tudi kaj koristno za tvojo športno pot naprej?
V razgovoru z namestnikom predsednika komiteja za telesno kulturo in šport Ci-mofijevičem smo izvedeli tudi ostale podatke o beloruskem športu. Imajo 165 stadionov, 111 bazenov, 2000 pokritih igrišč,
Nenavadna opast_
Pred dnevi nas je obiskal v uredništvu občan Fotoamater F. V. iz Domžal. Pokazal nam je fotografijo, ki si jo lahko ogledate: nenavadno snežno opast, ki je zdrsnila s kovinske garaže v Domžalah. Občan F. V. nam je še povedal, da je fotografiranje njegov priljubljen konjiček, zlasti pa rad snema zimske fotografije. Povedal nam je, da je v tej zimi fotografiral ptice na krmišču, bil pa je tudi v Planici; seveda pa nadvse ras posname predvsem vnučka in hčerko. Posnetek, kakršnega je napravil ob zvezni cesti, je vsekakor zelo redek. Fotoamaterju F. V. gredo za lep zanimiv motiv vse čestitke..
GLASBENA ŠOLA DOMŽALE
Razpisna komisija razpisuje po sklepu Sveta šole dela in naloge
RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE
Pogoji:
— kandidat mora izpolnjevati poleg pogojev iz 511. člena ZZD tudi pogoje iz zakona o glasbenih šolah
— višja ali visoka izobrazba v eni izmed strok, kakršna se zahteva za opravljanje del in nalog učitelja na glasbeni šoli
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu
— kandidat mora predložiti program razvoja glasbene šole
—- organizacijske in strokovne sposobnosti za kvalitetno uresničevanje ciljev glasbene šole
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Glasbena šola Domžale, Ljubljanska c. 61, 61230 Domžale z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi.
V.
3100 odprtih, 403 tekaške centre, s hokejem se ukvarja 180.000 igralcev. V tem okviru je potekal tudi razgovor o strokovnem sodelovanju. Ponudili so nam njihovega najboljšega trenerja, ki bi delal v Sloveniji. Ideja je zanimiva in koristna, velja pa se pravilno odločiti.
Tvoji načrti za naprej?
Poskušali bomo skupaj s prijatelji iz re-i prezentance čim bolje predstavljati- jugoslovanski biatlon. Kako pa bo, pa ni odvisno samo od nas. Drugo leto je zimska olimpiada v Calgariju.
Zakaj pa ne bi tudi štafeta biatloncev izpolnila zelo ostre kriterije za nastop na Ol?
Takole po sklenitvi najinega razgovora, sploh ni bilo opaziti, da je mimogrede tudi
Boštjan Lekan, uspešni tekmovalec v biatlonu v svojemšportnem elementu
uredil drsno ploskev svojih smuči in jih ponovno »napeglal«, kot temu opravilu radi rečejo tekači. Za naslednjo tekmo, za naslednje zmage, medalje ...
Se veliko uspeha Boštjan!
Tone Dragar
Kako letos z mladinskimi delovnimi akcijami
Letos bomo urejali Krumprek z okolico...
Občinska konferenca ZSMS Domžale že dalj časa vodi razpravo po osnovnih organizacijah ZSM tako v krajt vnih skupnostih, delovnih organizacijah kot tudi v osnovnih šolah in sicer o smotrnosti udeležbe domžalskih brigadirjev na republiški oz. Zvezni fvIDA.
Večina mladinskih organizacij meni, da so mladinske delovne akcije preživela oblika in da so akcije zaradi akcij.
Zato smo v Bohinju na seminarju za vodstva mladinskih organizacij sprejeli sklep, da v letu 1987 organiziramo občinsko mladinsko delovno akcijo. Akcija bo trajala od 21. junija do 11. julija 1987. Sodelovali bomo pri čiščenju gradu Krumperk ter okolice, del brigadirjev pa bo urejal spomenik na Oklem. Občinska mladinska delovna akcija se bo imenovala »Spominski park Krumperk 87«.
Struktura mladih na akciji bo zelo različna, saj bodo na akciji sodelovali: taborniki, planinci, osnovnošolci, dijaki in študentje, mladinci iz pobratene občine Koprivnice in vojaki iz V. P. Šentvid. Akcija je pripravljena kot tabor in zato se bodo akcije lahko udeležili mladi za nedoločen čas. Smatrali smo, da bi morali imeti v sklopu akcije tudi študente etnologije, zgodovine in arheologije, ter brigadirje iz tujine. Tako bi dobila občinska mladinska delovna akcija »Spominski park Krumperk 87«. tudi
naziv mednarodnega strokovnega tabora.
Ad. Kako letos z mladinskimi...
Na akciji bodo organizirani tečaji, krožki, organizirali bomo Izlete, pa jahalno šolo tudi. Seveda ne bo manjkalo športnih in kulturnih prireditev.
Akcijo bo s strokovne plati vodil Zavod za spomeniško varstvo Kranj.
SZ
Nova pridobitev
v središču Domžal_
Poleg »Minutke« v okras javno stranišče stoji ter čaka in čaka na čas, da kdo ga drugam premesti.
Domžalčanom res ni v ponos, saj smo kulturni ljudje ... le kdaj bodo dvignili nos — zaspani občinski možje.
Kdaj konec v križišču te kuge, ki tarča nebroj je oči, jsicer bo še čakal »odjuge« ter lepih neskončnih noči... Saša
Februar—marec 1987
V okviru svoje dejavnosti je Društvo prijateljev mladine Dob pripravilo SLO' VENSKI VESELI VEČER, v katerem sta s« predstavila Mito in Andrej Trefalt. Zbrale se je kar precej Dobljanov in okoliškir obiskovalcev, ki so najprej prisluhnili kratkemu prisu življenja in dela znanege gledališkega igralca, športnega komen tatorja in voditelja javnih TV oddaj Miti Trefalta, se prisrčno nasmejali ob pridig Janeza Svetokrlškega o hudi ženi in le nem možu ter se skušali naučiti kupit primernega šopka rož, da se jim ne ti zgodilo tako, kot se je enemu izmed na stopajočih, ko je svojo prijateljico razve selil z vencem, na katerem je bil napil MIRNO SPI.
Še kar nekaj podoknic, veselih šal ir prikazov, pa tudi prijetnih melodij se j« zvrstilo v eno uro in pol trajajočem pro gramu, ki so ga poslušalci zavzet« spremljali in se mu včasih tudi glasne nasmejali.
Čeprav je bila to prva pomladna nedelja in je prijetno toplo sonce vabilo na sprehode v naravo, je bila urica In pol z Mitom in Andrejem Trefaltom kar prijetna poživitev nedeljskega popoldneva.
V.
Pojasnilo
V 5. številki Občinskega poročevalca je prišlo v dveh odstavkih do zamenjanih besed, tako da se odstavka glasita pravilno:
Četrti odstavek se pravilno glasi:
Proizvodnjo za znanega kupca in to specifične izdelke uresničujejo po naročilu, zato z zalogami nimajo težav. Delajo za domači trg, zlasti za usnjarsko in druge industrije, pri tem pa jim namenska industrija pomaga pri uvozu surovin, predvsem volne, ki je glavna surovina.
Osma vrsta v petem odstavku se pravilno glasi:
Specifična proizvodnja v Filcu ima posebne zahteve, zato že sedaj . . .
Bralcem in delegaciji sindikalne šole se za omenjeno opravičujemo.
slamice iz slamnika
Komu Gorjačo?
Uredniški odbor je na svoji zadnji seji kolebal ali naj gorjačo rokovnja-čo podeli kar svojima — uredniku ir fotografu, ki sta v Dobu zgrešila hi' šo, ki jo je bilo treba fotografirati.. • Gorjače nista dobila iz razloga kef sta našla še eno podrtijo v bližini tel kot nagrado za to, ker nista kiksnils — DOBA...
To ni štrajk!!!
V naši občini je nekje že v navadi da v eni od delovnih organizacij ob izplačilu OD — štrajkajo.
Sedaj se v občini sprašujemo ali gre vsak mesec za nov štrajk ali p* kar za enega, ki traja od izplačilnega dneva do drugega ...
Ne eno, ne drugo!!!
To, da se ves mesec bolj slabo dela, TISTI dan pa štrajka — je že DELOVNA NAVADA ... Najdeno, najdeno
V dneh, ko je sneg v glavnem že skopnel, imamo priložnost evidentirati najdene predmete na odlagali' ščih snega ... smetnjake, cvetlic-njake, gajbice Jesene palete, nekdo pa je za šolo Šlandrove brigade »izgubil« več kubičnih metrov peska -I drobljenca...
Bodo že tistega, kar ga je ostalo... prodajali dražje!!!
PODELJUJEMO PRIZNANJE »ZLATI SLAMNIK«
Uredniški odbor je na svoji seji, dne 23. marca 1987 sklenil, da podeli priznanje »Zlati slamnik« športnemu društvu Moravče — skakalni sekciji in amaterskim delavcem v njej za mnogo opravljenega dela pri gradnji skakalnice na CICLJU ...
Podeljujemo grajo: »GORJAČA ROKOVNJAČA«
Grajo »Gorjača rokovnjača« podeljujemo »strokovnjakom« izvajalcem krovskih del za krov-ska dela na Ljubljanski 65 in 85. Pravzaprav ugotavljamo, da bi trofeja za omenjene krovce morala nositi naziv »Sito in rešeto.....