„DOM IN SVETI' 1892, štev. 12. 537 se nam bode naredilo, pa je bil tako kratkoviden! Pa kaj, ko je bilo vse tako leno, in ko se ni nobeden s tem pečal, kar je bilo potrebno. Ravno tako je bilo v Zatišju, kakor v tisti hiši, o kateri pripovedujejo, da ,baba gobe zanje, Poličarja pa je trla jeza, da mu novi sosed postavlja gostilno prav pred nosom. »Naj bi bil zlomek izbral vsaj tak prostor, da bi jaz ne videl vseh nje-govh gostov! To se mi pa zdi, kakor dedec korenje strže, sin polže strelja, hči pa punce delai Sedaj se bode pa menda že vse dobro izteklo, če le Bog da svojo pomoč.« Tako je Simen modroval in čakal, kako se bodo stvari presukale. bi se mi vse rogalo!« Tako se je jezil hodeč ob malodane praznih mizah, katere so poprejšnje čase radi zasedali žejni ljudje. Se huje pa mu je delo, ker ga vaščani niso več častili po nekdanji navadi. Msgr. Frančišek SogarO. (Po fotografiji urednikovi.)