it. 76 trat na t Izhaja trikrat na teden, in sicer in soboto ob +. i%'i popoldne tor stani ,piUia :ili v Gorici W dom posiljana vso loto........... Ttoi 1(7 pO V Gorici, ;¦ **y ¦¦¦ " v četrtek dne• 8] julija, 1909, torok, Cotrtek prejo TetaJ XXXIX. \h K tO „ Posamično .številko stanejo 10 vin. ,',S0ČA" iirL&V&lV-J$e$$^ rtu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat . irtn , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici •ttY, 7 I. nadstr.' v „Gbriski Tiskarni" A. Oabrs&k. Sa naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se~rae*unijo pTTetit-vrstah čo HsSr.no >l:iat (J v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večjo črke po prostoru. — Kotlarne i» spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za ,bliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lami. ff,/' Uredništvo .';. tso nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v t, nadstr.; V'v"?}2 urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. v . cfcjfpoludno tor od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in J>raznikih od 9. do 12. dopoludne. TTpr avniStvo se nagaja v Gosposki -ulici št. 7 v l. nadstr. jia levo v tiskarni. '¦ Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo lo upravniStva. „PRIIU€REC" izhaja neodvisno od „So5o" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. ,,Soca" in ,,'Primoreo" se prodajata v Gorici v nažih knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belingar, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, ponteNuovo 9; Han, Jellersitz, Nu&ska ul. 3. I. HovaAski. na Goris^eku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. I; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv, Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sclnvarz, Šolska nI.; Južni kolodvor; Državni" kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavi-euCič na trgu delia Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov, J. Fabčič) tiska in zal. I* pravna faMtata in slovanska obstr Obstrukcija v proračunskem odseku je vstavila razpravljanje o laški pravni fakulteti, katero hočejo imeti Lahi na vsak način v Trstu. Obstrukcija je pa tudi v poslanski zbornici, iz česar sklepajo Lahi. da je zopet pokopano za lep čas laško vseu-čiliško vprašanje. Približali so se obstruk-cionistom pa začeli moledovati, kako da je nujno potrebno, da se končno reši za nje vseueiliško vprašanje, ter da je povsem upravičeno in nad vse naravno, da se postavi pravna fakulteta v Trst. Kakor se vidi iz sedanje pisave luških listov, so menda mislili laški veliki politiki, da porečejo Slovenci kar da: vse, kar hočete, vi Lahi. se zgodi, hitro odnehamo z obstruk-eijo, samo da se izpolnijo laške želje. Kakor pišejo sedaj, nisi) mislili na to, da bodo Šimenci zahtevali kompenzacije. »Edinost- je povedala, da če pride vseučilišče v Trst, mora biti utrakvistično in zraven je z; htevala slovenske ljudske šole v mestu, trgovske it;: paralelke na gimnaziji in realki. Dr. Cone! pa je dobil od »Zvezc^ odgovor, da je pooblastila direktno inte-resirane svoje člane za pogajanje z Lahi. katero naj meri na »modiis viv-cndi« v vseh spornih rečeh med Lahi in Jugoslovani v Trstu, v Istri in na Goriškem; na to pridejo lahko druge reči na vrsto. Lahi so vsi iz sebe ter pravijo, da v tem vprašanju nimajo oni dajati nikakih kompenzacij; zavežejo se le podpirat: stremljenja Slovencev po slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Drugače nič. Laški listi tako govore. Poslanci so najbrže iedmtkega mnenja. Cisto napačno je pri tem povdarjanje Lahov, da dobijo s pravno fakulteto samo nekaj, kar so že imeli; da se jim torej ne da nič novega. Ni res, gospodje Lahi! Čisto nekaj drugega je: laška fakulteta v Trstu ali pa na Tirolskem! Laška fakulteta v Trstu je nekaj v- o v c g a, s čemur pa se mi ne moremo kar tako sprijazniti, ker sega globoko med nas. Lahi bi ioni ptič. Češki napisal JuUus Z p y e r. (Dalje.1* Cele mesto — to se pravi to, kar je Kospa Rottenfeldova imenovala »celo mesto« — ni govorilo o nobeni drugi stva-n kakor o tej veliki slavnosti; priprave k niej so bile velikanske. Dame že niso mo-Kle dočakati trenotka, ko jim bode dovoljeno videti to, o čemur so govorile že cele tedne, in oni, ki so sodelovali, so si želeli, da hi bili že prosti tolikih skrbij. Končno i(V Prišel hrepeneče pričakovatni večer, 'iospa Rottenfeldova je pozdravljala z radostno žarečim obrazom svoje goste; ve-tlc'a k, da bode kras tega večera nedose-L'iiv. Ekvipaža za ekvipažo je pridrdrala, ^ost za gostom je prišel, le gospodična Adelajda se še vedno ni prikazala. »Nerazumljivo mi je, kje tako dolgo ostaja,« je rekla gospa Rottenfeldova sa-ma sebi, ko je že devetič odhajala v bu-uoir, kjer se je imela gospodična Adelajda Pr,e« je čisto pravilen.-Naj-prvo »uhkIus vivendi« v primorskih deželah, potem druga vprašanja. Lahi nam ne privoščijo niti ljudskih šol. Kako se branijo dati Slovencem ljudske šole v tržaškem mestu samem. »MaL in »mai« — odmeva po laških listih; v zahvalo za to pa naj bi slovenski poslanci kar lepo pokimali Lahom, ko zahtevajo v Trstu, ki je prav sedaj pokazal, kako malo še je laški, svojo pravno fakulteto. Kaj vse so počeii proti slovenski mestni šoli v Gorici. .Še sedaj je doli Podturnom. Barbarsko postopajo s Slovenci glede šol, zase pa zahtevajo vse, in nikdo bi se ne smel postaviti jim po robu, niti takrat, ko hočejo postaviti med nas veliko trdnjavo, katero nameravajo izkoriščati v našo škodo kar le mogoče. Po »Piccolu« jočejo in stočejo, ali vedo naj. da so sami krivi, in tako, kakor sedaj, bodo vselej tepeni, dokler bodo prezirali svoje slovanske sodeželane ter se zanašali na obljube zvitih Nemcev. taknena tako, kakor jo je slekla gospodična po glavni skušnji. Bilo je to darilo gospe Rottenfeldove, kajti gospodična Adelajda ni bila preveč bogata, in gospa Rottenfeldova je znala darovati s tako nežnostjo, da darila ni bilo mogoče odkloniti. Toda še drugo iznenadenje je pripravila za svojo Lallo Rokh, namreč pajčolan iz rožnatega gaza, pretkan s srebrom; toda spomnila se je nekoliko pozno, tako da šivilja pajčolana ni mogla dogotoviti do skušenj, ampak je obljubila, da ga dostavi šele k predstavi. Gospa Rottenfeldova je hitela naravnost k baržunasti obleki in jo ogledovala s tako ljubeznijo, da ni niti o-pazila deklice, ki je sedela poleg v kotu in pri njenem prihodu vstala ter spoštljivo pozdravila. Deklica, mlada in bleda, v žalni obleki, je vsled dušeče toplote snela klobuček in šal; v rokah je držala škatljo. Ko jo je gospa Rottenfeldova končno zagledala, jo ostro vpraša: »Kaj hočete tu ? Kdo ste?« Deklica pozdravi drugič in, zarudevši tja do ušes, zmedeno odgovarja na neprijazno vprašanje. »Milostiva, vezla sem ta baržuii po podatkih gospodične Tereze in tu prinašam še naročeni pajčolan.« Njen glas je bil tako nežen, da se gospa z Rottenfelda presenečena ozre na njo, fomljedGlska visoka šola na Sunaju.*) Poslanica akad. društva „Krnsa" slovenskim abiturijentom. Letos smo s svojim poročilom -o ze-mljedelski visoki šoli in o praktičnih službah, ki se dosežejo z zemljedelskimi študijami v dosti prijetnejšem položaju, kakor prejšnja leta našega društvenega življenja. Vse. kar smo kdaj prej pisali o naši bodočnosti, in vsa naša priporočila slovenskim abiturijentom glede zemljedelskega študija so izvirala zgolj iz dobrega instinkta in mladeniškega navdušenja, to pa, kar akad. društvo »Kras« piše danes slovenski srednješolski mladini, je dobro premišljeno in sloni na statističnih podatkih! »Kras« si je že prejšnje leto stavil nalogo, poizve-deti za vsako mesto, kjer lahko pride kak slovenski zemljedelee v poštev, a stvar si je dosti lažje predstavljal, kakor pa se je pozneje pokazala, čakati je moral pred vsem, da se je pomnožilo število njegovih vrlih starešin v praktični službi in tako je šele sedaj dorastel svoji nalogi. Seveda se društvo ni zadovoljilo samo s privatnimi podatki, ampak oskrbelo si je tudi uradne podatke i/ poljedelskega ministerstva in na podlagi teh in onih, ki so v soglasju s temi podatki, hočemo priporočati slovenskim abiturijentom zemljedelstvo. Predno pa preidemo k temu samemu moramo posvetiti par besedij onim gospodom, ki so nas hoteli lansko leto radi našega takratnega dopisa in vabila smešiti in ga imenovali »nepotrebno agitacijo«. Storimo to zato. ker je to njihovo smešenje imelo deloma tudi uspeh in slabe posledice za slovenski zemljedelski naraščaj. Naš lanski dopis je imel razmeroma ) Z ozirmn na dojMvo, da m- m- vodno ..Iloih-srlmli! (ur ISodonkuKur" wl» v slovenskih uradnih listinah popolnoma napačno prevaja iu titulira /. naj-konfu/.n«'jšimi naslovi, bodi tu pri Lito, da s<« ^liisi njen .•din., pravi slovn-ki naslov: Z em I jod o,l s ka visoka šola. Ta izraz rabijo tudi f'elii in drugi Slovani tor edino prav označuje vse tri smeri ali stroke te visoko šoli-, t. j. poljedelsko ;nž<'»irsko, gozdno inženirsko in kulturno inženirko. in njeno presenečenje še zraste, ko vidi pred seboj deklico, tako krasno in tako lepega stasa k"kor dotlej še nikdar. Vpraša torej nezaupno: »Vi da vezete?« »Da, milostiva,« odvrne deklica. Pri tem potegne iznad prsi pisino. »Na stopnicah sem srečala komornico gospodične H.«, pravi. »Prosila me je, naj oddam to pismo vam, kajči sodim, da ste vi gospa v hiši.« Trenotek mine, predrlo gospa Rottenfeldova vzame pismo; tako se je zagledala v deklico. »To je nezaslišano!« krikne, ko prečita pismo, in omahne na stol. Kri jej tako burno navali v glavo, da se deklica prestraši in hitro pristopi k njej. Pismo gospodične Adelajde se je glasilo takole: Madame! Uvažujoč, da Vam je na današnjem plesu in zlasti na živili podobah ležeče jako mnogo, sem prišla do prepričanja, da nisem zmožna vspešno sodelovati. Moje roke, ki so Vas nekoč spomnile grabelj, bi lahko vse pokvarile, česar pa ne pripustim.. - Sprejmite i. t. d. , .$ Adelajda de H." lep uspeh. Oktobra meseca 1908 je prišlo 8 slovenskih "abiturijentov na zemljedel-sko visoko šolo, a žal, vsled takih neosno-vanih govoric sta dva kmalu opustila svoj načrt in zopet odšla. Zato nujno priporočamo vsem onim, ki niso doma v naših razmerah, da uporabljajo svojo zgovornost v boljše namene. Pribiti hočemo na tem mestu samo to, da ni še celo v prejšnjih, za naše otroke res neugodnih časih, nobeden slovenski agro. nom kruha stradal, če si ga je znal poiskati in je imel potrebno energijo in primerno porcijo pridnosti. Lansko leto smo priporočali prav za prav samo gozdarsko inženirsko stroko. Pisali smo, da naj se oprimejo poljedelskega inženirstva samo oni, ki imajo doma sami veliko posestvo, ali pa, da naj študiralo to stroko v zvezi z jtisoni. Tudi kulturno iuženirstvo smo priporočali samo mimogrede. Danes obžalujemo srčno ta svoj čin, in tolažimo se samo steni, da smo storili to vsled pomanjkljivih in deloma popolnoma napačnih informacij in pa stem, da letos to lahko popravimo. Najboljši dokaz zato, da je naše obžalovanje opravičeno je to', da smo pred kratkim dobili neko pol uradno vprašanje, ako je kdo med Slovenci v poslednjem semestru, ki bi hotel sprejeti neko lepo mesto na jugii. Zato mesto se ni ravno zahtevalo, da mora biti kom-petent poljedelec, a notorično je to mesto za poljedelca in ta bi imel v tem slučaju prednost! Pa še več: Izvedeli smo tudi iz povsem Verodostojnega vira da se v kratkem razpišejo v Istri štiri mesta za poljedelce. Konečno pa imamo Slovenci še dvoje ali celo troje kmetijskih šol, na katere lahko slovenski poljedelski itiženir refle-ktira, t. s. v Gorici, na Grrmi in nova, ki se šele ustanavlja, namreč v §t. Jurju na Spod. Štajerskem. Gorica gre *z dobrim vzgledom naprej — nastavila je v poslednjih treh letih tri slov. poljedelske inženirje, naše starešine. Štajerska kmetijska šola jih bo gotovo potrebovala in potem sinemo upati, da pricaplja tudi Kranjska za onima dvema. P. S. Moja komornica je-jako čedna deklica; ali ne morete morda porabiti nje? Kostima, o katerem ste si domnevali, da bi ga jaz lahko sprejela od Vas, o h a gotovo ne odkloni. »Ta nesramnica!« krikne gospa I?r,j_ tenfeldova, jeze vsa iz sebe. »Počakala je poslednjega trenotka, bi me uničila! Oh, oh!« »Milostiva, aH vam morem biti s čim uslužna?« vpraša deklica, oziraj'6 se tesnobno po sveži vodi. *Vi? In s čim?« odvrne ponosna gospa, toda ta trenotek jej šine skozi možgane misel. »Da,« vsklikne, »da, ljubo dete, lahko mi izkažete uslugo, za katero vam bom resnično hvaležna. Ta domišljava punica torej misli, da mi pokvari veselje in da je morda nenadomestljiva? Moti se, zelo se moti!« Gospa stopi k divanu, vzame krasno baržunasto obleko in jo poda deklici. »Moram vam priznati, ljubo dete, da me je vaša lepota iznenadila. Oblecite se v to obleko! Pošljem vam svojo komornico, ki vam prinese nakit in vse, česar je treba; ko bodete oblečeni, pridem po vas«. »Milostiva,« začne, ugovarjati deklica, »pomislite vendar —« InM^m tehnika?! V Avstriji smo i noma zaslužil; Najbob; pa dokazuie^nje-bili fedna krmpolovičarji v šolstvu, tgova.dela, njegpve skl^Ni Siger dolgo Prvotni cilj kulturne teh;;jke je bil, vzgojiti nekega polč oveka, ki naj bi stal s svo- -jim znanjem med inženirjem in navadnim tovarniškim mojstrom. Svet se je navadil-na tega »kulturnega tehnika«, "ki že zdavnaj več ne eksistira, in to je krivo, da današnji z vsemi modernimi tehničnimi disciplinami opremljeni kulturni inženir še vedno ne more priti do svoje veljave. Po preusnovi »zemljedelske visoke šole« leta 1905. je dobil izdatno pomnožen program; njegova studijska doba je 8 tečajev, lahko dela doktorat in je torej pravi inženir kulturne tehnike. Njegovo polje je hydrotek-tonika v najširšem pomenu besede. Vodno stavbenstvo se zanj predava 6 semestrov, torej 2 semestra več nego stavbenemu inženirju. Drugi glavni predmeti njegovi so: kulturnotehnično stavbenstvo, strojno stavbenstvo, cestno in mostovno stavbenstvo (ižvzemši železnih konstrukcij.), pa tudi iz elektrotehnike se mU nudi toliko, kolikor jo potrebuje pri svojih delih. Iz programa ki je natisnjen na koncu tega sestavka, je razvidno, da je preskrbljen tudi z vsemi utemeljevalnimi disciplinami, ki spadajo k tem glavnim predmetom. Ta napredek v učnem programu kult. inženirja sam govori za študij kulturne tehnike, ker se bo kulturni inženir sedaj lahko povsod rabil in ne samo pri melioracijskih delih. Na »zemljedelski vis. šoli« študirajo sedaj samo 4. Slovenci kult. te-hnjko. Značilno je, da imata dva od teh že drugi tehnični poklic, da sta bila oba že v državnih službah, a se povrnila na »zemljedelsko vis. šolo«, da absolvirata še kult. tehniko, Ako bi jima ne kazalo, bi se najbrže ne povrnila zopet na šolsko klop. Lansko leto je bil razpisal deželni odbor pet mest za kulturne inženirje za dobo petih let. Po novem načrtu za agrarne operacije bo kreiran pri teh uradih poseben status za kult. inženirje. Slovenci pa bi potrebovali tudi več samostojnin kult. inženirjev, zlasti, ako bi se taisti ukvarjali ob jednem tudi z geodetičnimi deli. — Torej skratka polje popolnoma odprto! (Konec prih.) $ivel m je dospel komaj do popolnosti, vendar nam je podal mnogo v kratki do- i b) svojega življenja. Malo je skladateljev, 4čaterih pesmi bi se tako udomačile in ta-ko priljubile slovenskemu ljudstvu in malo je skladateljev, katerih pesmi'bi se tako rade in pogosto pele, kakor Votaričeve. Njegove pesmi se prepevajo po celi Sloveniji, pri vseh pevskih zborih, pri vseh veselicah in slavnostih, one so last celega naroda. Zato je pa tudi cela Slovenija dolžna se pridružiti Kobaridu ter dati neko priznanje in počeščenje Volaričevemu i-menu in njegovim zaslugam in upamo, da slovenski narod to tudi naredi. Vabimo torej vljudno vsa cenjena učiteljska in druga društva, vse pevske zbore, da nam pridejo na pomoč ter tako sku^ pno počastimo in oživimo Volaričev spomin. Ona društva pa, katera bi se ne mo-gla vdeležiti celotno, naj bi se vdeležila vsaj po zastopstvu. Prosimo tudi, da bi vsako društvo naznanilo svojo vdeležbo do konca tega meseca »Odseku zli Volari-čevo slavnost« v Kobaridu kakor tudi pesem, katero bi samo želelo peti. Tolminsko učiteljsko društvo bo pelo sledeče pesmi: Gospodov dan, Slovan na dan, Pogovor z domom in Ne zveni mi. Splošna želja je pa, da bi veličastno Volaričevo pesem »Slovan na dan« pela pred odkritjem spomenika skupno vsa vdeležena društva, zato jih tem potom vljudno prosimo, da bi blagovolila upoštevati našo željo. Narod, kateri ceni svoje zaslužene može, dokazuje s tem svojo zavednost, svojo zrelost; zato pa upamo, da bomo imeli čast, mar-sikako cenjeno društvo pozdraviti v Kobaridu — in Kobarid vas sprejme z največjim veseljem ter se bo vedno s ponosom spominjal tega dneva: V Kobaridu, dne 4. julija 1909. Odsek za Volaričevo slavnost. Slani slorasla MM! Kakor je bilo že naznanjeno v raznih časopisih, praznovala se bo letos v Kobaridu dne 8. septembra lepa slavnost, odkritje spominske plošče in spomenika ranj. H. Volariča. Vse slovensko razumništvo pozna Volariča osebno ali po delih kot nadarjenega, marljivega skladatelja, cel narod pozna in prepeva njegove pesmi; zato se pa ta slavnost ne sme omejiti samo na Kobarid, ampak biti mora odmev celega slovenskega naroda, kakor so njegove skladbe last vsega slovenskega ljudstva. In vsak kdor pozna Volariča kat nadarjenega neumornega skladatelja, njegov o-življaj či društveni duh, njegovo požrtvovalnost in navdušenost za napredek in izo-miko svojega naroda, priznati mora, da je to majhno javno priznanje po smrti popol- DOPISI »Ne imejte nikakih skrbij in izkažite mi uslugo, za katero vas prosim, toda z govorjenjem ne smeva tratiti časa.« Odšla je in jej poslala komornico. V kratkem času je bila deklica izpre-menjena kakor Pepelčica v bajki. Obleka orijentalskega kroja jej je v mehkih gubah objemala krasno telo, nakit iz ponarejenih dragih kamenov in biserov v prebogatih fantastičnih oblikah jej je žarel z belega čela, in na bledem licu je zatrepetala lahka rdečica naiik slabotnim žarkom. Gospa z Rottenfelda jej je sama ovila pregledni pajčolan in jo peljala po koridoru na prizorišče. »Niti vas še nisem vprašala, kako vam pravijo?« jej reče med potom. »Noemi,« zašepeče deklica, »Noemi Bendova.« »Noemi? Zdi se mi, da je to ime iz starega zakona. Toda na tem ni nič.« Ko prideta na prizorišče, kjer so dame in gospodje v pestrih oblekah že stali na prostorih, odkazanih jim v podobah, predstavlja gospa z Rottenfelda ubogo deklico, ki jej pod rožnatim florom vsled tesnobe silno vtriplje srce. »Tukaj, moje dame in gospodje, vam predstavljam gosppdično Noemi Berna- V Aleksandriji, Egipt, dne 29. junija i909. — Dne 26. t. m. se je enkrat oddahnila naša tukajšnja slov. naselbina. Odšel je namreč naš najbolj zagrizeni sovražnik, da ne < -čem zatiralec, konzul in mažarski magnat Gvorjej. V najzadnjern času, ko je dobil baje od zunanjega ministra precej pod nos radi tukajšnjih slovensko-šol-skoh zadev, se je pač takorekoč primora-no hlinil in prilizoval odborništvu in uči-teljstvu šolskega društva. Celo samobse-bi je določi! 21. t. rn. za sklep šolskega leta in se ponudil, da na svoj račun poskrbi in lastnoročno porazdeli učencem nagrade, kar je seveda --" proti svoji navadi tudi — storil. Pri šolskem sklepu, ki se ga sme po vsej pravici imenovati sijajen in nepričakovan vspeh naše šole v Aleksandriji, je bilo navzočih lepo število dam in gospodov, staršev in sorodnikov otrok. Kar smo tu videli in slišali, ni kaj vsakdanjega; vso slavnost smemo imenovati krasno gledališko otroško predstavo. Razni slovenski, italijanski, nemški in francoski komadi, so bili pravzaprav od ve- lochijevo, hčerko grškega bankirja, s katerim sem se seznanila poleti v Baden-Badenu. Gospodična se vrača z Dunaja, kjer je obiskala svojega očeta, nazaj v Draždane, kjer prebiva pri prijateljski rodbini radi odgoje; iz posebne prijaznosti sprejema pri današnji predstavi vlogo gospodične Adelajde, ki je obolela. Prihranila sem to vest za zadnji trenotek, da bi vas in občinstvo prijetno iznenadila.« Gospod, ki je predstavljal kralja Bu-harskega, pristopi in spregovori nekaj u-Ijudnih besed. Gospa z Rottenfelda ga prekine. »O, ne mučite gospodične; zna samo svoj materinski jezik, namreč grščino, francoščine se šele uči in nemščino samo lomi; zato se boji, pogovarjati se s tujci.« In polglasno pristavi francoski: »To je biser z grških otokov, katerega Čistega, izvirnega leska ostri dih naše civilizacije doslej še ni skalil; lord Byron bi jo bil navdušeno opeval, — sa? tako popolnoma spada v njegovo poezijo: spominja me deklice, Če se ne motim, v drugem spevu Don Juana — —« | »Gospodje in dame, na svoja mesta!« I zakliče režiser in reši gospo Rottenfeldo-vo iz zadrege. činoma slovenskih otrok po prvem letu, odkar so tu te šolske-moči. v presenečenje vseh prisotnih tako naravno in ne prisiljeno prednašani, da se je marsikdo vprašal, je li res ali ne. Vsi izrekamo vsemu šolskem osobju in odborništvu najprisrčnej-šo zahvalo. Vendar mi Slovenci imamo vže prirojeno, da če nas kdo tepe s šibo, mesto, da bi mu jo iztrgali iz rok in mu vdarce z obrestmi vred povrnili, šibo celo poljubljamo. Tako se je zgodilo tudi pri odhodu konzula-slavofoba. Omeniti je samo, da nikdar poprej se niso tako polnoštevilno zbrali naši gg. odborniki k seji, kakor so se zbrali v pristanišču seveda s šolskimi otroci in učiteljicami, in hčerka nekega dičnega in velezasluženega rojaka mu je podarila šopek cvetic za vse trilefno nasprotnost. iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. ^— Dne 29. pr. m. je zaključil tukajšnji »Otroški vrtec« svoje šolsko leto, z običajno, krasno veselico. Kmalu po 6. uri popoldne so bili prostori v lepem, obširnem poslopju »Gasilnega doma« nabito polni, samo tolminskega priprostega občinstva in tolminske gospode, tako, da so sedeži in prostori sploh primanjkovali. Iz okolice, niti od sv. Lucije, žal, ni bilo udeležencev, dasi Tolminci te kraje vsestransko podpirajo. Dragi sosedje: »V edinosti je moč in naš spas»! — Po pozdravu gosp. predsednika sodn. svetnika Primožiča, je pričel predavati podpredsednik g. Andrej Vrtovec o vzgoji malih otrok. Koj v začetku je pripomnil g. predavatelj, da, ko je začel misliti na sprejeto nalogo, se mu je odprlo zelo dolgo in široko polje pred očmi. Po odboru odmerjeni Čas največ Va ure, si je razdelil predavatelj svojo nalogo na podlagi: Mens sana in corpore sano: ta-le: 1. Telesna vzgoja od rojstva do 3. let, ko vstopi otrok v »Otroški vrtec« 2. Duševna vzgoja iste dobe. 3. Telesna vzgoja od 3, do 6. let, ko vstopi otrok v ljudsko Šolo. 4. Duševna vzgoja iste dobe. 5. Telesna vzgoja od 6. do 14. let, ko otrok ljudsko šolo dovrši. 6. Duševna vzgoja iste dobe. 7. Telesna vzgoja od 14. do 20. leta in 8. Duševna vzgoja te dobe. Za to zadnjo dobo ima predavatelj še posebne svoje misli. Glede na ogromno a jako važno gradivo v pouk našim ljubim starcem, je naznanil predavatelj celo vrsto serij predavanj. A glede na to, da bi on ne utegnil imeti časa ali za slučaj bolezni, je pozval z navdušenjem g. A. Vrtovec navzoče u-čiteljstvo v okraju sploh, naj vendar začnejo po izgledu drugih kronovin in drugih okrajev z »Roditeljskimi večeri« in predavatelj jim bode pomagal in ljudstvo jim bode hvaležno in vest čista in srce veselo. Na to je prešel predavatelj na cjelo in začel predavati o prvi točki: Telesna vzgoja do 3. let. Žal, da na kratko odmerjeni čas in na strogost g. predsednika (ker so mali otročički težko čakali začetka dolgega programa) pretrgati je moral predavatelj svojo začetno nalogo ravno v sredi. Stariši so ga pa naprosili, da se o priliki oni sami zberejo in povabijojM-edavatelja predavat dokonča prve točke. Druge točke obširnega programa iz. vajali so mali otročiči pod vodstvom vrle vrtnarice gč. Kuntili nepričakovano izborilo. Vse točke: bodi si petje, bodi si dekla-macije, dvogovore, igre itd. so izvršili otročiči vrlo dobro. Občinstvo se je pr raznih točkah iz srca smejalo, ali pa tud pri drugih ginjeno solzilo. Med posameznimi točkami programi je igral tolminski kvartet na lok. H val; mu! — Konec veselice se je zahvalil predsed nik g. Primožič vrtnarici g.č Kuntili z; velik uspeh in znak hvaležnosti društvi »•Otroški vrtec«, podelil jej je krasen §<-, pek. Zahvalil se je nadalje tol. damam z; bogato pecivo, katero so dobili otročiči \ dar in na vstopnini okroglo 150 kron \ blage namene »Otroškega vrtca« in uho gih otročičev. Še par besed mi je na srcu. Le ven njimi! Ustanovitelj in reditelj »Otroške«, vrtca,« »Olepševalnega društva« in dni štva »Zanemarjenih otrok« je sodi: svetnik g. Primožič. Zasluge njegove v. ta društva so neprecenljive. On je za t društva najskrbnejši oče. A slišimo /alti stno vest, da nas v kratkem zapusti in s preseli v Gorico. Sreča naj Ti bode sice mila, a na stotine nedolžnih in zapuščeni otročičev bode plakalo za teboj. Zastor se bodo stariši ozirali po tem skrbnem i četovskem predsedniku. Ne bo ga več mi nami; in vrednih naslednikov?! Hm! Ni? kotni birokratje v Tolminu, ki so hoteli t društva vničiti in so jim še danes na u lodcu! Žalostno, žalostno! Iz goriške okolice. Bralno društvo v Šempasu priredi nedeljo, dne 11. t. m. veselico v prostori g. Fr. Živca. Začetek ob 37» pop. V spi red: 1. »Prisezimo junaki.« Poje domu* pevski zbor. — 2, Deklamaeija: »Narodi dom. • — 3. »Zvečer.« Poje pevski zbor i Ozeljana. — 4. »Čolničku.« Poje pevsl zbor iz Ajševice. — 5. »Naša zastava Poje domači pevski zbor. — 6. »Venci slov. nar. pesmi.« Poje pevski zbor iz Ve genskega. — 7. »Vedeževalka.« Burka jednem dejanju. — 8. Srečkanje na vrei nostne dobitke. Med točkami svira odtk lek sok. godbe iz Prvačine. ¦—•' Po kot čanem vsporedu ples. Vstopnina k veselici 40 vin., s sedi žem K 1. — Vsak plesni komad 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Podoba je bila čarobna. Gospod, ki je predstavljal kralja Buharsk* «;a, je bil krasen mož plemenitega obličja in temno-sivih melanholičnih očij. On in Noemi sta tvorila jedro cele skupine. Lalla Rookh, to je Noemi je ležala v sredini na pol omedlela; dve dvorjanki sta jo vjeli v naročje, in tudi kralj BuharsH jo je podpiral s svojim ramenom, kajti podoba je predstavljala, kakor že omenjeno. Lallo Rokh v tre-notku, ko v navideznem pevcu Fernamor-zu spozna svojega ženina ter s krikom radosti in iznenadenja omedleva. Okoli te skupine je stalo dvorjanstvo začudeno in prestrašeno. »Vprite pogled v oči tega gospoda, gospodična,« je določal režiser, »zaglejte se trdno v njegovo oko. Prosim, ali ste razumeli?« Uboga Noemi je prikimala z glavo in se trudila, da bi storila tako, kakor je ve- • lel režiser. Dotlej je imela oči povešene v ' tla. | »Prosim, potisnite pajčolan še bolj nazaj, mora vam padati skoro do nog — ta- | ko, tako. Gospodje in dame, že dajem znamenje, zastor se dviga, mirno!« (Dalje prihodnjič.) Družba sv. Cirila in Metoda. Izkaz darov za podružnično veselic sv. Cirila in Metoda pri Katarinijii, ki > je vršila v nedeljo dne 4. julija. —- (Dalje Gospa Pečenko je darovala škatlo sladčii gospa I. Dekleva eno torto; gospa Zorni dve steklenici refoška; gospica Peče er stojalo za žepno uro in porcelanasto ix sodo za namizno sadje; gospod Štrekc ravnatelj kmetijske šole, 6 steklenic odi kovanega terana; gospod Kopač še d\ vazi medu. — Vsem darovalcem i zrel odbor srčno zahvalo. Na Livških Ravneh so nabrali fant med seboj za kres in umetne ognje ; predvečer sv. Cirila in Metoda K 24. < kopačevi v Gorici so izročili K 4 v kori družbe. — Ravne je najvišja vas na O riškem blizu italijanske meje. Kres se videl po vsej Furlaniji in tudi v dalji Istro ter oznanjeval, da tudi na najvi: gori, kjer biva slovensko ljudstvo, lw slovenska zavednost. Za družbo sv. C. in M. je nabral Jos. Mercina v Solkanu K 35'—. Darov: so ti-Ie gg.: družina Marušič K 3, Iv. V ga, krojač K 1, Jos. Komel K 1, Fr. Bite nik K 1, Gomišček Blaž 10 vin., Bašiu V hael K 1, ČiČigoj Jos. 20 vin., Srebrnič i K 1, X. Y. 24 vin., Fr. Marušič 40 vin., Kf mivi K 2, Ličer Andr., K 2, Scherzer K Zavrtanik Jos. 16 vin., Križnic Jos. ¦ vin., Čeme Peter 40 vin., Tom. Jug K ker se ni udeležil veselice, Ant. Mozet K 3, Mici Mozetič K 1, Petemel in Fra dolič 69 vin., Čili Fornazarič K 1, Štabi K 1, Miani 90 vin., N. N. K 1'80, Mozet I 40 vin., družina Casasola K 2, g.ica Schc 1 zer K U— nabiratelj K 2'11. Skupaj K i Za družbo sv. C. in M. nabrali K 6'89 /pri kresu v nedeljo na Ilovici,podmelški jaiitje in možje. Hvala! Za družbo sv. C. in M. daruje-g.ica ljubica Murovee K 2'— mesto vstopnine ji veselici. živeli darovalci in posnemalci! Domače .vesti, Deželni zbor — razpuščen.' —Po dolgem cincanju iti inincanju je vendar prišlo do razpusta goriškega deželnega zbora, poročilo je prišlo v Gorico včeraj. Volitve bodo v poznejši jeseni, -. šolsko iž vest je c. kr. višje gimnazije v Gorici. — Danes je bil konec šolskega leta. Izvestje prinaša na prvem mestu spis o luteranstvu na Goriškem. Spisal dr. K. Capuder (H) Učiteljskega osobja na gimnaziji je 29. Uspeh je prav povoljen. Odličnjakov je na gimnaziji 68, prvi red jih je dobilo $7+51 j 'preskuŠHjo jih sme delati 18, padlo jih Je' 57, 10 jih radi bolezni ni klasificiranjih Odličnjaki so ti-le Slovenci: I.b. razr.: Alojzij T ur k iz Komna; 1. c: Josip Meti v c S iz A vse; Ivan U r b a n č i č iz Tali, b.: Marij Kogoj iz Trsta, Franc L o z a r iz Vrtovina, Alojzij O k r e t i č iz Kostanjevice, Andrej V a I i č iz Skrilj; II. c: Franc Furlan iz Branice; III. b.: Josip B r a t u š iz Gorice, Andrej Č e b o-kl i iz Kreda; Leopold 1) o m i n k o iz Gorice ; Rajko L a p a n j e 7z Bili; IV. b.: Alojzij Cejan iz Vrtojbe; Marij Perja n č i e iz Gorice; Franc Grude n z Nabr ežine, Franc Kosiš a iz Gorice; Anton Matelič z Livka, J os. Nami t iz Št. Andreža; A n t o ti Z o r u iz Prvačine; V. b.: Franc T e r č i č iz Biljane in Lenart Vel i k on j a iz Dola; VI. razred: Adoli Iva n č i Č iz Kobarida; VII. razr.: Anton Bru m en z Nabrežine, Josip F on s Sr-penicc, Ivan Forcešin iz Gorice; Vili. razr.: Andrej B u d a I iz Št. Andreža, Anion M a v r i iz Trsta in Alojzij V r t o v e c k Velikih Žabelj. Umrl ie, 67 let star, Edvard Muha; bil je soustanovitelj papirnice v Solkanu. Berbuč na »važnem shodu« v Dorn-hersuc — Kakor je povedala-»Gorica«, ie bil v nedeljo v Dornbergu važen shod, na katerem je govoril sam g. profesor Ivan Berbuč, in sicer o preskrbljenju dobre pitne vode za občine v Vipavski dolini. Ko smo naznanili, da se misli napeljati vodovod za Gorico iz Hublja ter se morejo s to okolnostjo okoristiti tudi Vipavske občine, ker preostaja vode, smo že povedali, da se sraka zopet kiti s pavovim perjem. »Važen shod« ni bil nič drugega nego lepo priporočilo Vipavcem za nove volitve. Snubit je šel Berbuč v Dornberg in povabil je glavne svate, ki naj bi mu pomagali napraviti veliko »ohcet« ob novih volitvah, — Ob uresničenju ali neuresničenju ideje o preskrbitvi Vipavskih občin z vodo je njegovo delo ravno tako potrebno kakor toča, katero bi priklical nad pregrešno Vipavsko dolino slavni dornbcrški I.ovro Točobran! Berbuč je tič! Zopet bi rad zlezel v deželni zbor in -~ seveda! — odbor, zato bi rad vsaj v duhu osrečil ceio Vipavsko dolino. Ne samo občine ob vodovodu od Hublja do Gorice, marveč tudi do kihenberga in s posebnim tokom mimo •'omberga do Mirna bi preskrbel z vodo iz Hublja. vrhu tega še Solkan in Št. Andrež. Načrte in račune nadinženirja g. O b r s t a & nategnil tako, kakor mu kaže — v o-I i 1 n a agitacija. Kaj za to, ako se po-^iže. da to in ono ni mogoče, volilci so pa le šli na oslovski led. Svarimo naše ljudi pred slehernimi '^'Previdnimi koraki. Zlasti morajo biti Pozorni pred Berbučem, ki se je vrinil vodovodnemu odboru za — tajnika. Nevar-n')st je namreč ta, da bi se zavlekla izvršitev samostojnih vodovodov in vodnjakov (Sv. Križ, Prvačina itd.), kar je stalo doslej že veliko truda in stoji tik pred iz-^šitvijo. Dijaški zbor »Pevskega in glasbenega društva« je priredil sinoči napovedani lovski večer »pri jelenu.« Dasi je lilo kot Vi škafa okoli 8. ure ter je kazalo še vedno slabše, se je vendar zbralo toliko občin-stv'». da je bilo polno »pri jelenu.« Vspo-red večera smo priobčili v »Soči«. Obse-™ ie 10 točk, ki so se izvedle vse y zadOr VQwost občinstva, Ugajal ie oktet. FSr- sterjevo ,Povejte ve planine' in Križkov-skega »Utopljenko« .snjp slišali že. pji javnem nastopu učencev pevske in glasbene šole. Kakor takrat, tako je tudi sedaj pel ti dve točki zbor tako, da mu je le čestitati. Spored 10 točk je že.precej obsežen, obvladal pa ga je dijaški zbor naravnost izborilo pod .priznanim vodstvom g. Michla, kateremu gre zalivala, da je izvežbal im--JSSUSmitm dijaški zbor. Zbor je žel obilo priznanja za lepo»petje. Kakor je bilo že povedano, je v.zboru dokaj dobrih pevskih ' močij, ki se morejo razviti tako, da se povzdigne zbor do uspehov, ki bodo čast slovanski pesmi in veselje in ponos njim, ki se bo razlegala iz njih grl. Sledila je potem prosta zabava. Gospodične so prodajale šopke in razglednice, občinstvo se je zabavalo in vladalo je v lepih prostorih animirano razpoloženje, Udeležnikom ostane ta večer v prijetnem spominu. Hud naliv je bil sinoči zopet; trajal je dolgo časa; deževalo je celo noč. Soča je zrastla od sinoči do danes 3 m. Gotovo-je napravila na nekaterih krajih tudi'Škodo; Tako velike Soče pri Gorici že ni bilo kmalu. Pionirjem je pobrala čolničke. Delavski prijatelj. — Pri razpravi o proračunu trgovskega in poljedelskega ministerstva v poslanski zbornici je vložil posl. Seitz predlog, po katerem naj se vlada pogodi z ogrsko vlado, da se odpravi žitna carina do 1. jul. 1910. Moka je pač tako draga, da se viša cena kruhu dan na dan. Pred kratkim zopet se je povišala cena kruhu tudi v Gorici. V Avstriji ni preveč žita, v drugih, deželah pa je še na prodaj, zatorej bi se dalo doseči, da se cene vsaj nekaj znižajo, ako se odpravi ogromna carina. Stcinwender je predlagal, naj se predlog izroči proračunskemu odseku, to se pravi: vsa reč se zavleče ali celo pokoplje v odseku. Večina je glasovala za Steinvenderjev predlog. Tej večini se ni zdelo važno, da treba kaj storiti proti draginji kruha, pod katero trpi neizmerno posebno delavec. Za ta Steinwen-derjev predlog je glasovalo tudi II slovenskih poslancev, med njimi tudi dr. Gregorčič! — No, kdor glasuje v zbornici proti znižanju davka za kmeta, ta tudi ne more pokazati srca za delavca! SpriČkali sta se med seboj v tovarni v Stračicah I7-letna Avrora Špacapan iti neka druga delavka. Ta druga je bila huda ter je sunila Spacapanovo, da je padla na tla; Špaeapanova se je onesvestila. Prenesli so jo v bolnišnico. Špaeapanova se nahaja v blagoslovljenem stanu. Ono delavko so takoj odpustili. 15 letni delavki Svetki Nardin je odtrgal stroj v tovarni v Stračicah srednji-prst na desni roki. Model hiše, varne pred potresom! — Pravijo, da je znani tukajšnji pivovaruar .los. Gorjup sestavil model hiše, ki bi bila varna pred potresom; izročil je model baje županu Bombigu, kateri ga pošlje v Italijo v pretres! Izpred sodnije. — 72 letni Andrej Plesničar od Voglarjev, Josip Belingar iz Podgozda, Jakob Pavšič, 85 let star, iz Podgozda, 63 letni Matija Balantič so bili klicali pred sodnike v Gorico, ker so bili obtoženi, da so kradli les iz erarnega gozda ter naredili škode nad 50 K. Priznali so, da so res jemali les, toda tudi plačali. Razprava je končala z oprostitvijo vseh 4. Gozdni erar pa naj bo prihodnje bolj pazljiv, predno toži ljudi, da se zopet ne bla-mira! V zapor v Gorico so pripeljali nekega 26-Ietnega Fr. Klinca iz Vipolž, ker je hotel baje streljati z revolverjem na svojega lastnega očeta. Kobilice se razširjajo tudi proti Fur-laniji. V Opatjemselu jih je polno, sedaj so pa že tudi v Doberdobu v Gradiščanskem glavarstvu; najbrže začno pustošiti tudi Furlanijo. Zatekel se je mlad lovski pes rjave barve z belo liso na prsih. Isti se nahaja že od nedelje v Prvačini v restavraciji Vo-dopivec. Črevesni katar pri dojenčkih se omeji na najlažji način, ako se hrani dojenčke s »Kufeke-moko« in mlekom. Mleko pomešano s »Kufeke« se ne skisa tako hitro, kakor samo kravje mleko. Tudi je mleko s »Kufeke« bolj izdatno, lažje prebavljivo; isto zabranjuje motenje prebavanja ter pospešuje redno razvijanje telesnega ustroja. Zveza narodnih društev... Pevsko-izobraževalno društvo »Prešeren« v Št. Petru priredi v nedeljo dne 11. julija veselico v prostorih g,. Antona Furlana pri mitnici. Vspored: 1) M e š k o: Mati, drama v treh dejanjih. Igrajo domači diletantje. 2) G e r b i-č: »Slovanski brod«, poje moški zbor »Zvezde« iz Sovodenj. Začetek ob -3V*-pop. Vstopnina 40 v. Sedeži 1. vrste K 1, II— III. 60 v. ostali 30 v. Po veselici ples. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Opomba. Društyi za Peč-Rupo jn »Prešeren« v Št. Petru sti na prošnjo podružnice sv. C. in M. odstopili dan 4. julija in se zraven tega tudi v precejšnjem številu udeležili veselice na Katarinijevem vrtu. Vrnimo torej Št. Petercem uslugo, katero so nam napravili in udeležimo se njihove veselice, posebno še, ko slovi Št. Peter daleč okrog, da ima najboljše diletante, o čemur se je lahko vsak že prepričal. JrguMlto-ohruie in gospodarske vesti. < »Goriško kmetijsko ffrušivo« bo imelo svoj občni zbor dne" 15. t. m. ob 10. uri predpoldne v hotelu »pri zlatem jelenu« v Gorici. Občni zbor Kmečke posojilnice in hranilnice v Štanjelu se bo vršil mesto dne 27. m. m. v nedeljo dne II. t. m. po naznanjenem dnevnem redu ob 3. uri popoludne. Slemensko črno ajdo, takozvano medenico, ima na prodaj »Goriško kmetijsko društvo«, Korenjski trg št. 2, in sicer jo oddaja kg po 26 v. -Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug« na Dunaju je imela redni letni občni zbor v soboto, dne 26. junija 1909 na Dunaju. Koncem i. 1908 je bilo iičlanjenih pri tej doslej najvišji avstrijski zadružni organizaciji 24 zadružnih zvez z 6238 zadrugami. Po narodnosti je v Splošni zvezi zadružnih zvez: slovanskih 7 (3 slovenske, 2 češki, I dalmatinska, 1 rusinska), nemških 14, italijanski 2, rumunska 1. V 7 slovanskih zadružnih zvezah je 2744 zadrug, v 14 nemških jih je 3204, v 3 roman-, ski.h pa 290. Omeniti je, da poljskega zadružništva še ni v Splošni zvezi, ravno tako manjkajo še češke zadruge iz Mo-ravskega in zadruge, ki so učlanjene pri »Zvezi slovenskih zadrug« v Ljubljani. Izven Splošne zveze stoji torej še krog 2000 slovanskih zadrug, med tem ko so nemške precej vse učlanjene. 6238 zadrug Splošne zveze se deli sledeče: rajfajznovk je 4891, starih posojilnic 91, mlekarskih zadrug 341, raznih drugih zadrug 915. Razglas. Vsled 1. dne julija 1909 v veljavo stopivšega mednarodnega brzojavnega opravilnika, lizbonska revizija 1908, so nastale.v brzojavnem prometu sledeče občinstvo posebno zanimajoče spremembe: 1) V besedilu brzojavk, ki so sestavljene v odprtem jeziku, se sme sprejemati razven uže doslej dopuščenih o-krajšanj (trgovinskih znamk, znakov mednarodne signalne knjige itd.) od sedaj naprej tudi dogovorjene naslove in borzne kurze, ne da bi to dejstvo spremenilo značaj odprte brzojavke. 2) v besedilu brzojavk, ki so sestavljene v šifriranem jeziku, se ne sme uporabljati znakov: ti, a, a, č, n, o in u, nadalje ni dopustna uporaba številk in črk v joini in isti brzojavki. 3) obstoječe predpise o uporabi dogovorjenega jezika v besedilu brzojavk se spopol-ni v toliko, da umetno stvorjene besede ne smejo vsebovati znakov a, L, č, n, 6 ii, nadalje se šteje pri brzojavkah v dogovorjenem jeziku zveze ae, aa, ao, oe in ue za tlve črki, slednjič se šteje v umetno stvorjenih besedah ch za dve črki. 4) na novos o vpeljani dogovorjeni znaki »noč« (ali »nuit«), »telefon« (ali telčphone) in »X dn-j« (ali »Xjours«). 5) dogovorjeni znaki »J (za »dan« ali »jour«) in RO« (za »odprto« ali ouvert«) se odpravijo, nasprotno pa ostanejo tema znakoma odgovarjajoči besedi kot dogovorjen znak ^e nadalje v uporabi. 6) »poste restante« ali »telegra-phe restante« naslovljene brzojavke z dogovorjenimi naslovi oziroma take brzojavke, v kojih naslovih se nahajajo mesto zadostujočega označenja prejemnika le črke ali številke v notranjem avstrijskem prometu do nadaljne odredbe niso dopuščene-in 7) ločil, apostrofov itd. se v bodoče ne brzojavlia brezplačno. Politlčjpii piegiad. Pdslanska zbornica. — Nadaljevala se je razprava o nujnem predlogu glede mi-noritetnih štfl. Korošec se je pritoževal o zapostavljanju' slov. šolstva na Štajerskem in Primorskem. Bavil seje tudi s šolskimi razmerami v Gorici. Ko je govoril Gostinčar, ie prihrumel Korošec v zbo^ rnico, rekoč, da je Hochenburger strmo-glavljen, ker je v odseku za reformo ka- , ženskega zakona dvakrat propadel. Posl. Slama je vložil energičen protest kot načelnik imunitetnega odseka, ker ni bilo dovoljeno policijskim funkcionarjem, odzvati se pozivu, da bi prišli pred imunitetni odsek. Gre za aretacijo posl. Bera in Vučla povodom neke demonstracije. Koroški slov. poslanec Grafenauer je govoril v soboto in v seji 6. t. m. skupaj 7 ur. — Mandič je interpeliral radi pomanjkanja sodnikov pri sodnijah v Istri. Delegacijske volitve, — V seji 6. t. m. so bili izvoljeni delegatje. Za Goriško: Bugatto, namestnik Faidutti; za Kranjsko; dr. Šusteršič; za Istro: dr. Laginja, namestnik Mandič; za Štajersko poleg Schbi-svvola dr. Ploj. Šusteršič je hotel spraviti v delegacije dr. Korošca, pa je pogorel in izvoljen je Ploj., Malorusi so oficijelno prijavili svoj pristop k »Slovanski enoti«. Poljska, ljudska stranka je sklenila, da se v gotovem slučaju pridruži slovanski opoziciji. Dalmatinski poslanci proti obstrukclji. Ivčevič v svojem imenu in svojih tovarišev razglaša v »N. Fr. Presse«, da so proti obstrukciji v parlamentu radi trgov, pogodbe z Rumunsko in pooblastilnega zakona. Pogajanja med Lahi in Slovenci radi pravne fakultete. — Konferenca se je vršila včeraj. Slovenci bi glasovali za laško pravno fakulteto v Trstu, ako dovolijo Lahi ustanovitev potrebnih slov. ljudskih in srednjih šol v Trstu. Posl. Hribar se je obrnil na bivšega župana Sandrinellija, ki je pa rekel, da Lahi takega kompromisnega predloga ne sprejmejo! Krščansko-socialna stranka v Dalmaciji. — Klerikalci delujejo na to, da bi se u-stanovila v Dalmaciji krščansko-socialna stranka, ki bi se raztezala na vse hrvatske dežele, tudi na Bosno in Istro. Glavni propagator te ideje je škof Nakič! Razne vesti, I. izvanredni občni zbor akad. tehn. društva »Triglav«« v Gradcu se vrši v četrtek 8. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Protialkoholni kongres se bo vršil v Londonu od 19. do 24. t. m. Pes rešil deklico iz reke. — V Belgiji je padla v neko reko 6-letna Lucija Peters. Otroci, ki so bili zraven, so tekli proč, jokali in klicali na pomoč. Samo njen brat je ostal na bregu s psom. Vrgel je psa v vodo, deklica se je prijela povodca in pes jo je privlekel na suho, kjer so jo končno rešili. 15 m globoko je skočil v jetnišnici v Grayu neki Klavdij Barbier, ki je bil obsojen na 20 let ječe. Posrečilo se mu je odpreti vrata celice ponoči, na kar je s koridorja skočil na tla. Drugo jutro so ga pobrali vsega pobitega. Železniška nesreča. — Na progi Jaslo-Breszov je skočil stira osebni vlak, kakor poročajo iz Lvova. Dva železničarja sta ranjena nevarno, trije lahko, 20 potnikov'! je lahko ranjenih. V Kočevju na Kranjskem je podivjana nemška sodrga demolirala neko slovensko trgovino. Policija ni storila niti koraka v obrambo Slovenca! Umrl je v Kranju Alfonz Pire, voditelj tamošnjega okr. glavarstva. Milijarda. — Milijarda v zlatu bi tehtala 322,580 kg. Če to zlato potegnemo v žico, ovijemo z njo lahko cel svet. Milijarda v srebru bi tehtala 5 milijonov kg. Če bi hoteli naložiti milijardo zlata na železniške vozove, bi izrabili 64 voz, ki bi tvorili približno 400 m dolg vlak. Za milijardo srebra bi izrabili 1000 voz po 5 ton,': ki bi zastavili 6 km železniške proge. Ako bfotovorili posameznemu nosaču po 10 kg zlata, bi potrebovali 32 tisoč nosačev, da bi nesli milijardo zlata. — Za milijardo srebra pa bi potrebovali 500.000 nosačev. Ako bi polagali naše zlatnike drug poleg drugega, bi nastala 1050 km dolga črta,: če bi jih pa.nalagali drug vrh drugega pa 33.000 metrov visok kolp. / Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. &ko je oglas obsežnejši se rafiuna za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko |e manjših trgovcev fa obrtnikov ˇ Gorici, katerih na deSall (in celo v mestu) nihSe ne pozna, ker nikjer ne Isserfrajo. Skoda ni majhne. iprejme se 2 ali 3 učenko na stanovanje in hrano pri dobri družini. -Natančneje se izve v našem upravništvu. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. j Najceneje kupevilioe almberikega la drabno&a blaga ter tkaali, preje In altlj. POTREBŠČINE za plsarnice, fcadilse in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne Rtroje. POTREBŠČINE ta krojači in čevlja* is. HvetliiJIce. — Kožni venci. — Masno knjlilee. tišna obuvala za vse letna čase. Poaebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, sroenjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. '' 3» -" Dimnikarskeya pomočnika sprejme takoj profi dobri plači J$0$F«l)C Ž« j O, dimnikarski mojster, šturje štev. go, p- Posebnost: čepice za gg. inlesarje. m. Horvat klobučar v Gorici Gosprska ulica št. 12. Edina izdelovalnica raznovrstnih čepic za društva. Ajdovščina. Proda se 2 • vi \ hiši z vrtom u sredini mesta. Natančneje se izve Kiva Castello št. 13 ali pa Mo-rellijeva ulica 9. 9?»9?MF***?*##*** Zasebni M\W\ licej, trgovski tečaj, gospodinjska in ljudska šola šolskih sester v Trstu. Izborim lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališee, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurzi za slovenščino in hrvaščino. — Letna penzija 000 K; šolnina: za licej 160 K, za trgovski knrz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste. Pozor! Dne 14. julija t. 1. se proda na javni dražbi v Gorici hiša s prav dobro idočo g stilno „Triglav". Ista leži blizu državnega kolodvora. — Kogar veseli gostilna, ima zdaj lepo priliko kupiti isto pori ugodnimi pogoji. Zglasiti so jo omnnjoni dan na s dniji pritličje št. 7. Ivan Kravos m Komu št II. EBKM na Kornti \\. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske po tre b-6 i ne, potovalne potrebščine kakor: kov Odda se takoj v najem pod dobrimi pogoji stara dobro vpeljana jedilna prodajalna s trafiko in mostno tehnieo, na jnko lepem prostoru, obstoječa od leta ls^ Poleg tudi veliki prostori za magazino Ponudbe so pošiljati na naslov: A u t o 11 Š a p 111, Štnrjc - Ajako vrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plo?č. Izvršuje,o hH tudi v^e poprave Pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi oz nipsočne obroke. Ceniki franko udlikovana pekarija in slaiifiidarna Karol Draščik v Gorici na Kor:.u v (lastni hiš) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birrnance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelk-jii Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno posirežbo po jako zmernih eenah. "^9 Iz Ljubljane u Ikuj-Uork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprhiezssiii Cccilie, Knisor Wi I lici m II. — Itronpriiiz Willielni. Kaiscr Willie1tn de Grossc dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Pritiz Friedricli Williclin. Kouiff Albert, Prhizcss Alice, Frmdrich «ler Cfrosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk. d $ vsakomur FffoflPfl TflVPflP Kolo,'vors'(e U''GB *'• ". v Ljubljani Jull V čil U 1 U V bul 9 nasproti stari Tišlerievi enstiini nasproti stari Tišlerjevi gostilni. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. l\mm porine! Poskušajte ilo iz le domače to?«! Izdelek: is izvrsten. Cene običajne! Na^ specijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. PoTVo^ lv<^mfe'