Poitauui platna ▼ gotovini DolenisRi list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. — ŠTEV. 34 NOVO MESTO, 25. AVGUSTA 1951 (KTKTLRTNA NAROČNINA 75 DIN l/H Al A IKIJKNSKO Od tedna do tedna Med ne posebno razgibanimi političnimi dogodki preteklega tedna je vzbudil največjo pozornost sklep Sovjetske tfgreze, da bo sodelovala na konferenci v San Franclscu, kjer bodo 4. septembra začeli sklepati o podpisu mirovne pogodbe z Japonsko. Moskovski voditelji, ki so v zadnjih tednih zamenjali ropo. tajoče vojaške bobne z oljčnimi vejicami, so čedalje bolj prepričani, da topovski material Kitajcev ln Severnih Korejcev ne bo zadostoval za dosego načrtov, ki so §d jih lani postavili s korejsko fronto. Naraščajoča diplomatska ofenziva — •pomnimo se na izmenjavo pisem med ameriškimi in sovjetskimi voditelji, na razne »mirovne« kongrese in na tisoče »golobov miru«, ki jih Sovjeti s prozornimi nameni izpuščajo na takih s silo ibobnanih kongresih, na mednarodno mladinsko zborovanje v sovjetskem delu Berlina, ki je spominjalo na parade hltlerjevske mladine in podobno, — postaja s sovjetske strani vse bolj ln bolj hrupna, V zadnjih mesecih so predstavniki zahodnih velesil sestavili osnutek mirovne pogodbe z Japonsko. Sovjetska zveza se je otepala sodelovanja pri tem delu, zdaj pa je postavila svoje zahteve, v katerih nasprotuje določbam načrta pogodbe, ki govore o ponovni oborožitvi Japonske, o dvigu japonskega gospodarstva, reparacijah in o tem, da bodo ameriške čete po potrebi še ostale na Japonskem. Amerikanci so takoj odpisali v Moskvo, da naj Sovjeti nikar ne mislijo na zavlačevanje podpisa pogodbe, češ da so osnutke sestavljali 11 mesecev ln da bodo Kdaj pogodbo samo še podpisali. Medtem pa je Kremelj že zahteval v Ameriki potna dovoljenja za svojo 33-člansko delegacijo za San Franclsco. Konferenca o japonski mirovni pogodbi zato ne bo minila brez dvoboja največjih nasprotnikov. Zavlačevanje pogajanj na Koreji ln nasprotja med nekaterimi azijskimi državami bodo v tem dvoboju služIla Sovjetski zvezi prav gotovo za rezervo, zahodne sile pa se bodo na konferenci zanimale za usodo 840 000 japonskih vojnih ujetnikov, o katerih trdi SZ, da Jih je že davno izpustila domov, v resnici pa Je Japonska vlada pred kratkim poslala podroben spisek nevmjenlh ujetnikov Organizaciji združenih narodov. Zanimivo za politično ozračje Daljnega vzhoda pa Je, da niti ena država podpisnic ne bo v celoti zadovoljna s pogodbo in da bodo morale vse nekoliko popustiti v svojih prvotnih zahtevah do japonskih reparacij, ozemlja ln pod. Da v lnformbirojevsklh državah ne cvetejo ljudem rožice tako, kakor jih v pestrih barvah slikajo sovjetska poročila v tisku in radiu, kažejo vedno bolj pogosti prebegi lz teh držav. Skupina poljskih mornarjev se je zatekla pred dnevi na švedsko; tja je pobegnila s starim letalom, na katerega so med pobegom streljali na Poljskem celo s topovi, tudi skupina poljskih državljanov. Poljski konzul Ziemski v VVinni-pegu je prosil kanadsko vlado za pribežališče, prav tako tudi oficir poljske misije B. Borovricz v Frankfurtu v Zahodni Nemčiji. Ljudje, ki so prlbežali iz Bolgarije v Jugoslavijo, pripovedujejo o neznosnih razmerah v svoji domovini, ki Je postala navadna ruska gubernlja. Ljudje Imajo pravice samo še na papirju, dejanske pravice ln vse prednosti pa ima peščica vladajočih moskovskih agentov in sovjetskih »socialistov«. Izkoriščanje ljudstva postaja vsebolj neznosno, v šolah pa se morajo dijaki obvezno učiti vedno večjih laži o Jugoslaviji. Pogajanja v Teheranu so. v preteklih dneh dosegla verjetno vrhunec krize okoli perzijskega petroleja. Perzijska vlada odklanja angleške predloge za rešitev petrolejskoga vprašanja, ker niso v skladu z zakonom o nacionalizaciji. Angleški minister Stokes in posebni ameriški poslanec Harriman sta v preteklih dneh še nadalje prizadevno obiskovala perzijskega šaha in predsednika vlade Mosadlka, medtem pa se Je proizvodnja nafte in delo čistilnic v Aba-danu že občutno zmanjšala. Tudi v Perziji škilijo Sovjeti čez mejo; diši Jim petrolej, Vendar pa nimajo dovolj tehničnih sredstev, da bi lahko odkupovali sproti vse količine nafte Zato tudi v Perziji napeljujejo vodo na svoj mlin g hrupno propagando. 49 kg težkega volfaa je ustrel l Lovska prisebnost in sre?a sta pred dnevi upihnili življenje staremu volku, ki se je klatil po belokranjskih gozdovih. Lovec Pavel F r i c e iz Podgore, Član lov. ske družine iz Predgrađa ob Kolpi, je bil srečnež, ki je kosmatinca srečal na samotnem pohodu. Kot star, izkušen lovec seveda ni dolgo pomirjal, kaj bi i -nenadnim obiskom, temveč je mrcino hitro položil na tla. Ko so volka stehtali, «o ugotovili, da je imel celih 40 kilogramov. Več dni so ga hodili ljudje ogledovat, tov. Priče pa bo dobil za odstrel Škodljive tfefe$p« lepo nagrado, ZBNA M PIEVC Pravilno smo zapisali v zadnji številki, da bodo Dolenjske Toplice prve v odkupu belih žit. V treh dneh so odkupili 85 % obvezne oddaje, med tem pa jim je Še en dan nagajal dež. Količine bi bile se večje, vendar pa vsi kmetje do odkupa še niso omlatili žita. Predpisane količine niso pripeljali Ludvik Bučar iz Selišč, Jože Strniša iz Toplic in Erbežnik iz Gornjega polja, vendar pa so na krajevnem" odboru prepričani, da tudi ti ne bodo zaostajali za kmetovalci, ki so oddalj celoten predpis. Da je šlo v Toplicah tako gladko, je zasluga skoraj vseh odbornikov, ki so pri odkupu v resnici pomagali. Kmetje iz Podturna so se dobro postavili; prvi dan so pripeljali 42 % celotnega predpisa. Ne moremo reči, da je bil pridelek v topliški dolini boljši kot kje drugod, vendar pa so kmetje pripeljali skoraj v vseh primerih lepo, očiščeno žito. V St. Petru so prvi dan odkupili dobrih 10%; žito je pripeljalo 13 kmetov, ki so v celoti oddali predpisane količine. Pred oddajo so žito očistili s strojem pred zadrugo. Zadruga pa ima težave s prostori. V Beli cerkvi odkup »cvili«, saj so v treh dneh odkupili samo 5 % količin in š> te je pripeljalo 11 manjših kmetov. Čudne navade je pokazal ob odkupu posestnik šeste skupine, največji kmet Alojz Rodič iz Tomažje vasi št. 3. Trdi namreč, da še ni dobil odločbe o obvezni oddaji ž;ta, vseeno pa je pripeljal v zadrugo 408 kg žita. V zadrugi in na KLO pa dobro vedo, da ima Rodič 1990 kg obvezne od. daje. V trebanjskem okraju mnogi kmetje vztrajno poslušajo vest, ki so jo raztrosili sovražni prišeprtovalci: »Samo 50% bo treba oddati.« Pobožno željo, da bo treba oddati samo polovico predpisa oddaje belih žit razširjajo ponekod celo odborniki kot.je Hribar v KLO Vel. Gaber. Vest o polovični oddaji žita je zelo razširjena tudi v št. Rupertu, Mirni in v Trebnjem. Posamezni večji kmetje, ki trdovratno vztrajajo pri tem, da bo odkup »res znižan za polovico«, pa špekulirajo celo s temi, doma skuhahimi načrti. Posestnik Anton Lap iz Zidanega mosta je namesto 1080 kg »pri najboljši volji« oddal komaj 211 kg žita. Meri večje reveže spada tudi Marija Udovič iz Belšinje vasi. Na velikem posestvu je od predpisanih 1015 kg žita namenila oddaji le 347 kg. Svojevstr-ne račune je pokazala tudi Otilija Kumer z Jezera pri Lukovku, ki ni hotela oddati sploh ničesar, dokler je ni podučil admi- ZVEZA BORCEV IN FRONTA NA KOČEVSKEM STA DELAVNI TUDI V POLETNEM ČASU Navzlic poletnim mesecem organizacije Zveze borcev v kočevskem okraju ne spijo. Sklep, da bodo v novem Šestmesečnem tekmovanju na čast ustanovitve Jugoslovanske armade pred 10 leti vključili v svoje vrste vse, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem pokretu, ni ostal le na papirju. V dveh mesecih so se vrste Zveze borcev pomnožile za 145 novih članov. Letos bodo v kočevskem okraju odkrili še tri spomenike padlim borcem in žrtvam fašizmo; stali bodo v Loškem potoku, Kočevju in v Sušju pri Ribnici. V Seču pri Polomu, kjer sta se leta 1942 nahajala Centralni komite KPS in Izvršni odbor OF Slovenije, bodo odkrili spominsko ploičo, prav tako pa se bodo s podobno ploščo spomnili tudi bojev enot narodnoosvobodilne vojske v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer je bila razorožena cela italijanska divizija. Osvobodilna fronta je v zadnjih dveh mesecih dobila na Kočevskem 335 novih članov, V samem Kočevju frontovci pridno sodelujejo pri obnovi mesta, tlakovanju ceste in odstranjevanju ruševin. Sem odkupu nistrativni ukrep, da je oddaja resna zadeva. Sodišče jo je obsodilo na 8000 din globe ali 40 dni zapora. Šele potem jć upoštevala odločbo KLO. »Veliki reveži« ali pa »polovirarji« so jezni na kmete v Primskovem, ki so v celoti oddali predpisane količine žita. Prim-skovčanov ni zmotila odprava obveznega odkupa krompirja, vina, mesa, mleka in krme, ampak so svoje obveznosti v belem Žitu toliko raje izpolnili. Dobro namreč vedo, da bo ljudska oblast ne samo znižala oddajo žita, temveč jo bo popolnoma odpravila, ko bodo za lo podani pogoji. Prav tako pa Primskovčani tudi vedo, da bodo predpisane količine izterjane v celoti in je vsako upanje na znižanje v sedanjem času le želja posameznikov, ki se ne zavedajo potreb skupnosti. Prazne govorice in upanje na »pritisk Američanov* ne bo rešilo nikogar pred izpolnitvijo dolžnosti. Za celotno oddajo predpisanih količin belih žit pa govori tudi dejstvo, da so lelos kmetje oproščeni oddaje prosa, ajde in ostalih pridelkov, ki jim bodo v celoti ostali doma in s katerimi že zdaj samovoljno razpolagajo. Spominu 67 partizanov, talcev in žrtev Lepo je, vet, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel se enkrat umreti! Kajuh. Na najlepšem travnatem prostorčku skoraj ob robu gozda, blizu starodavne cerkvice sv. Roka nad Poganci, na starem križišču partizanskih poti, od koder se odpre človeku razgled daleč po dolini Krke, so v nedeljo 19. avgusta člani Zveze borcev iz Smihcla pri Novem mestu odkrili spomenik padlim borcem, talcem in ostalim žrtvam fašizma s področja šmi-helskega krajevnega odbora. Na zgodovinskem mestu, kjer je padel partizan Zvone Runko-Pavle, je za večne Čase postavljen nov dokaz, da je bila pot do svobode trnjeva, pribor jena zmaga pa plod naših borb in neštetih žrtev. Spomeniki, ki jih postavlja ljudstvo svobodne Jugoslavije svojim najdražjim, so zahvala njim, ki so se žrtvovali za nas, hkrati pa trdna vez partizanskih let, borb in trpljenja z leti ustvarjanja in graditve socialistične domovin«. Jedino olre, ki raste na dreviu... Letos se obeta polhom v prostranih dolenjskih bukovih gozdovih kar preobilna paša. Dolgo že ni bilo take letine žira, da bi se pod težo plodov veje kar upogi-bale. Približno takšno letino bukovega Žira smo imeli leta 1946, pred in potem pa vrsto let ne. čemu toliko besed o bukovem žiru? Bukov žir vsebuje visok odstotek prvovrstnega jedilnega o lja. Prav in potrebno je zato, da že zdaj, tik pred jesenjo, mi slimo na nabiranj« bukovega žira. Bukov žir bodo odkupovale prav gotovo tudi letos kmetijsko zadruge, predelovalna industrija pa nam bo iztisnila iz njega zelo uporabno, dobro dišeče jedilno olje, ki nam ga še vedno pri maujkuje. Nabirale; bodo poleg plačila v denarju prejeli tudi lepe količine olja Kdo se torej nabiranja ne bi lotil, akn mu to čas le količkaj dopušča? Nekateri mislijo, da je nabiranje bukovega žira težavno delo in da se zato ne izplača. Ko so leta 1946 nekateri nabirali posamezne plodove z roko, so morda ob počasnih uspehih resda obupali, ker se nabiranja niso lotili smotrno. Najlaže nabiramo bukov žir na ravnih ali rahlo položenih legah, na robu seno-žeti in v gozdovih, kjer vsako leto grabijo listje. Tu odstranimo samo odpadlo vejevje, stresemo bukvine veje in z grablja-mi pograbimo žir skupno z odpadki v vreče. Še boljše je, če lahko pred stresanjem vej pogrnemo po tleh rjuhe in dobimo tako največ čistega žira. Zamudno in nepotrebno je, ako pozneje posamezne plodove zbiramo z roko. Na Kočevskem so nam povedali, da nabirajo žir takole: »Potem ko počistimo vejevje in suhljad pod bukvami, natresene plodove pograbimo in v vrečah spravimo domov. Doma ga damo v žitni čistilnik ali vevnico, tako da mu prepih odpiha listje, travo in druge lažje smeti, v čistilniku pa ostane žir z lupinami. To presejemo na srednje gostem rešetu in dobimo skoraj čist žir. Z lahkoto se potem izbere tu in tam še kakšna smet, če je v žiru seveda sploh še ostala.« Tako na Kočevskem; prav lahko pa jih posnemamo povsod drugod na Dolenjskem. V kočevskih vaseh so nam povedali, da nabere na tak način količkaj priden zbiralec tudi po 20 kg Čistega žira na dan. Gospodinje v Loškem potoku pri Ribnici pa sn Se pridjale, da so žirova jedrca Težko obložene veje nam ponujajo sladka žirova jedrca boljša od lešnlkovih za potico, ker so bolj sladka. Če bi nabrali le deseti del letošnjega žira v bukovih gozdovih, bi iztisnili lahko iz njega na stotine vagonov najboljšega jedilnega olja. Kakšno obogatitev bi pomenilo to na našo prehrano in posamezne zbiralce, ni treba posebej podcrtavati. Zato naj letos bogata žetev, ki se nam zastonj ponuja v naših gozdovih, ne gre mimo nas brez koristi. V Dolenjskih Toplicah so dobili nov kinoprojektor Delavni Topličani so pri gradnji zadružnega doma mislili tudi na kino, ki jfi važno kulturno-vzgojno sredstvo. Ko Dvorana topllskega zadružnega doma je priljubljeno zbirališče vasčanov in zdra-vtttUtfb gostov So ob 10. obletnici OF dom izročili svojemu namenu, je postalo vprašanje klno-aparature zelo pereče. Kljub temu, da je trenutno težko dobiti tako aparaturo, ker po vsej državi odpirajo nove kino matografske dvorane, pa se je Toplifanom po vsestranskem prizadevanju upravnika Invalidskega doma tov. Tomljeta posrečilo dobiti kinoprojektor. Pred dnevi je aparat že bil prepeljan v Toplice, v prihodnjih dneh pa ga bodo delavci tovarne »Iskra« iz Kranja namestili. K nabavi so seveda Topličani in okoličani precej pripomogli s prostovoljnimi deli, saj bo aparatura plačana v glavnem z lesbm, ki ga je bilo treba obdelati. S kinoprojektorjem so Dolenjske Toplice precej pridobile. Okrepilo se bo splošno kulturno-prosvetno delo v kraju, kino pa bo všeč tudi kopališkim gostom, ki bodo odslej imeli več zabave. Prosimo za odgovor Precej mesecev je Že minilo od zbora volllcev, na katerem je bila postavljena zahteva, naj posebna komisija za preimenovanje ulic pregleda imefta novomeških ulic. Če trdimo, da je Novo mesto partizansko mesto, potem nam kopica srednjeveških svetnikov v naših ulicah ravno ne dela posebne častil Ali komisija za preimenovanje ulic sploh ni bila ustanovljena? če pa je bila, ali kaj dela ali ne1? Prosimo za odgovor. Btohi Dolenjskega Usta. To je občutila tudi množica ljudstva, ki se je preteklo nedeljo zbrala k odkritju novega spomenika. Slavnost je v imenu krajevne organizacije Zveze borcev iz Smihela začel Gustav Burgar. Mladinski pevski zbor je zapel uvodno pesem, nato pa je spregovoril q pomenu partizanskih spomenikov, o veličastni borbi naiih narodov za svobodo in o žrtvah izza let vojne član okrajnega odbora Zveze borcev Jože Zamljcn. Poudaril je, da so prav žrtve, ki smo jih dali za. osvoboditev, granitni kamen našega lepšega in boljšega življenja, ki ga ustvarjamo. Z vzklikom Partijil spominu žrtev in tovariša Tita je zaključil svoj govor, medtem pa so na odkritem spomeniku zablestela rdeče vklesana imena 39 padlih partizanov in 28 talcev ter žrtev. V imenu novomeške garnizije naše armade je nato spregovoril podpolkovnik Vid Jerič. Obudil je spomin na slavna leta ljudske revolucije, ko smo v organizirani borbi kovali bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov. Zaman so zato danes vsi napori besnih kominfor-moveev, ki skušajo zanikati pomen našega boja, ki je edinstven v dosedanji človeški zgodovini. Ob spomenikih, kakršen stoji zdaj tudi na tem mestu, je podčrtal tovariš Jerič, obljublja Jugoslovanska armada, da bo veren čuvar naše svobode in nosilec idej, za katere so umirali naši najboljši. Zastopniki organizacij ter svojci padlih so zatem položili pred spomenik vence in šopke rož, mir toplega poletnega pred-poldncva pa so pretrgale častne salve vojakov. Mladina je nato zapela žalostinko, ki je mnogim svojcem izvabila solze ob spominu na drage, katerih imena bodo odslej na spomeniku govorila poznim ro dovom, da za svobodo nobena žrtev ni prevelika, Z vzklikom »Slava!t in s toplimi besedami tovarištva se je od padlih borcev in žrtev poslovil nato še član krajevnega odbora Zveze borcev Franc Prijatelj, nakar je bila svečanost zaključena. Svečanosti ob odkritju spomenika bi se lahko udeležilo še veliko več. ljudi, Če hi organizacije ZB v Šmihelu in v Novem mestu bolj seznanile svoje članstvo s pomembnim odkritjem lepega spomenika. Nn partizanskem mitingu pri Mrvarju na Hribu pa so se popoldne sešli mnogi stari partizani ter obudili spomine na slavne dni narodnoosvobodilne borbe. Maršal Tito dvakrat boter v Beli Krajini V družini 2ana Nemanlča v Trnovcu ln Jožeta Krštinca v Dragomljl vasi so pred dnevi praznovali rojstvo desetega otroka. Obema otrokoma je botroval maršal Tito, ki je po svojem odposlancu majorju Alojzu Kocmurju poslal svoje čestitke ln darila. Oba srečna očeta sta nosilca spomenice iz leta 1941 ln zavedna aktivista Osvobodilne fronte. — K prirastku v družini in k maršalovi počastitvi Jima čestita vsa Dolenjska! idemifa tifusa v Kočevju Vsako leto doživljamo na Dolenjskem posamezne primere črevesnih nalezljivih bolezni, ki izvirajo iz zauživanja slabe, okužene vode ali iz različnih drugih vzrokov, med katerimi je pogosto na prvem mestu slaba higiena naših vasi in mest. V preteklem tednu pa je izbruhnila v Kočevju epidemija paratifusa, ki je do 17. avgusta zajela že nekaj nad 90 bolnikov. Obolele osebe so deloma vozili v bolnišnico v Ljubljano, nato pa so zaradi pre-napolnjenosti te bolnišnice uredili v Kočevju začasno infekcijsko bolnišnico. Ker je kočevski vodovod še izza let vojne poškodovan, neurejen pa je bil tudi plinski klorinalor pri črpalnih napravah vodovoda, so prebivalci Kočevja že dalj časa uživali neprimerne vodo. Pogosto deževje je v zadnjih tednih še pripomoglo, da se je voda v cevovodju onesnažila z nerazkuženo in tako pripomogla k razši ritvi bolezni. Epidemiološki oddelek Cen- Državna posestva prodajajo v Ribnici Pred dnevi je uprava državnih posestev odprla v Ribnici svojo poslovalnico. Prve dni je bila trgovina polna ljudi, ki so radi kupovali kakovostne pridelke po nizkih cenah. Zelenjave, sadja, mesnih izdelkov, pijač, moke in drugih pridelkov v novi trgovini ne manjka. Ribničani so skrb uprave državnih posestev, ki praktično skrbi za zniževanje cen, toplo pozdravili. T. BELOKRANJSKI AKTIVISTI! Okrajni odbor OF Črnomelj priredi v nedeljo dne 26. avgusta ob 8. uri zjutraj na Pungertu v Metliki ZBOR AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE Vabimo vse stare borce in aktiviste, ki so dclalj in živeli v Beli krajini! Po zborovanju prosta zabava. Vabi . x Okrajni odbor OF Črnomelj tralnega higienskega zavoda iz Ljubljane je takoj poslal v Kočevje posebno strokovno ekipo in uredil v mestu bakteriološki laboratorij, da hi paratifus čimprej zatrli. Vodo so začeli takoj razkuževati z rezervnim klorinatorjem. Število obolenj pa bi bilo v Kočevju veliko manjše, Če bi se ljudje v letošnjem juniju odzvali cepljenju proti tifusu. Prebivalci Kočevja pa so pokazali zelo malo razumevanja za cepljenje, ker bi sicer bilo serianje število obolenj veliko manjše, pri cepljenih osebah pa bi paratifus potekal veliko lažje. Malomaren odnos do vodovodnih naprav s strani KLO Kočevje in nezanimanje prebivalcev do cepljenja nas opozarjata, da takih pomanjkljivosti v bodoče ne smemo ponavljati. V Kočevju so odprli novo ljud- sko kopališče Preteklo nedeljo so v Kočevju odprli novo kopališče z restavracijo v neposredni bližini mesta ob RinŽi. Ob kopališču grade zdaj še otroško igrišče s plavalnim bazenom in igrišči za tenis in odbojko. Pionirji kočevskega okra}« so letovali Kočevski pionirji so pred nedavnim zaključili tritedensko letovanje v Fari. V začetku so taborili, vendar pa so se pozneje zaradi slabih šotorov in dežja morali preseliti v tamkajšnji dijaški dom. Od porabljene vsote denarja odpade na vsakega otroka — bilo jih je 25 —- približno 4000 dinarjev. Otroci so imeli odlično hrano, tako da so se s sončenjem, plavanjem in s telesnovzgojnimi igrami precej okrepili in se vrnili domov zdravi in veseli. p. V TISKOVNI SKLAD DOLENJSKEGA LISTA SO PRISPEVALI Okrajni ljudski odbor Trebnje 15.000 din, Okrajni ljudski odbor Črnomelj 15.000 din, Kmetijska zadruga Sv. Križ pri Litiji 9000 din. Posnemajte 1 DOLENJSKI LIST Stcv. 34. Nadaljnje utrjevanje in poglabljanje sotialirtžtine demokracije je osnovna naloga okra/nega ljudskega odbora Črnomelj V sadnji Itevilki smo na kratko poročali o zasedanju, ki ga je pred 14 dnevi imel Okrajni ljudaki odbor v Črnomlju. Na dnevnem redu je bila raarealtav dveh Alanov predsedstva OILO, poročilo predsednika o polletnem delu Izvršnega odbora, poročilo predsednika okrajnega sodišča, razpravljanje o podanih poročilih in ve* slučajnosti. Člani okrajnega ljud»k«sra odbora »o pred zaključkom sprejeli vrsto pomembnih sklepov o doslednem odkupu žita. o izterjavi davčnih zaostankov, o setvi irod. rastlim, o borbr- proti delovanju ostankov reakcije v okraju, vsak odbornik pa se je poleg tega obvezal, da bo ga. področju, katerega zastopa, pomagaj KIO pri usmerjanju vaah ffospodamkih, političnih, zdravstvenih, kultu rno-prosvetnih in oatalih vprašanj. OLO ie raspravljat tudi o nabavi plemenske živine za BeJo krajino, o večji skrbi za obnovo Sol, nabavo kurjave za SoJe in uoi-teljatvo, obravnaval pa je tudi več vpraAnn.j v zvezi % lokalnim in komunalnim gospodarstvom okraja. iz Kanfcmivega poročila predsednika OILO Pranea Koširja navajamo nekatere odlomke o delu Tsvrtfnega odbora, o stanju gospodarstva v Beli krajini in o nalogah, ki stoje pred člani OLO. Že lani Je okrajni ljudski odbor zmanjkal administrativni aparat na okraju In pO KLO za 90 uslužbencev, odpravljena eo bila nekatera poverjenlfttva, Izvoljeni pa različni «ve4t kot n. pr. svet za prosveto. za soe. skrbstvo ln zdravstvo, /n Industrijo In obrt In razni svett pri posameznih poverje-nlitvlh. V vseh podjetjih so bili levoljc-nt delavski sveti ln upravni odbori pod.ietl.1. Za pravo poglabljanje sorlallstlčne demokracije pa zmanjševanje števila nameščencev In predaja proizvodnih sredstev v roke proizvajalcev fte nI dovolj. Vse premalo Je bilo doslej obrazloženo delavskim svetom, kako naj vodijo svoja podjetja ln gospodarijo ■ zaupanim ljudskim premoženjem. Na drudl strani pa nI dovolj, da samo zmanjšujemo število nameščencev; vse premalo je bilo pritegnjenih k upravljanju države zastopnikov ljudstva, članov Številnih svetov pri OLO In KLO. Res Je, da smo mnogo teh svetov že Izvolili, vendar pa so ti — razen redkih primerov — ostali samo na papirju ln ne delajo tako kakor bi morali. Zbori volivcev se ne sestajajo v zakonitih rokih ali pa 1« v poedlnlh krajih. Najbolji) zbori volivcev so bil! doslej v Metliki ln Trnom lin, delno tudi v Adlešlčlh In Pretoki; v Semiču, Stranski vasi, Pregradu, Talčjem vrhu ln drugje pa zborov volivcev nI bilo, če pa so bili sklicani, so bili to navadni sestanki Osvohodllne fronte, katere sta vodila predsednik aH tajnik KLO. Prav zaradi tega, ker nismo vsestransko utrjevali /,1h>-rov volivcev In nudili pomoM svetom državljanom pri KLO. so se lahko dogajale razne nepravilnosti pri odkupih, davkih In ostalem gospodarskem delu. le vedno se dogaja, da na mnogih KLO odločajo ln se samopašno uveljavljajo razni administratorji, ki nastopajo kot diktatorji in so nedovzetni za kakršnokoli kritiko ljudstva. Imamo primere, da podpisujejo važne akte ln razne odločbe namesto predsednikov KLO kurirji (primer na Vinici); ie bolj značilen je primer v Semiču, kjer je KLO Izdal nezakonito odločbo, da se krajevna mesnica prenese v področje kmetijske za druge, namesto predsednika pa le odločbo podpisala — admlnlstratorka K 1.0. 2e ta dva primera jasno doka/ujeta, kako potrebni so redni zbori volivcev, ki bodo pre prečevall samopaštvo raznih kurirjev ln administratorjev, na drugI strani pa zahte* SEZNAM SEJMOV v okraju Trebnie Vsako leto bodo Živinski sejmi v trebanjskem okraju v sledečih krajih na določen dan. V slučaju nedelje bo sejem v navedenem kraju naslednji dan: Vel. Gaber: 1. marca, 15. julija, 25. avgusta in 80. oktobra. št. Lovrenc: 15. maja in 14. sept. Velika Loka: 20. februarja, 20. aprila, 1. avgusta ln 5. novembra. Sv. Križ: 15. Junija ln 25. sept. Trebnje: 10. marca, 25. maja, 1. septembra in 30. oktobra. (Vsak prvi ponedeljek v mesecu sejmica za prašiče). D o b r n 16 t 1. aprila ln 10. oktobra. Mirna: 28. marca, 10. Julija ln 10. septembra. S t. Rupert: 24. februarja, 10. aprila in 15. oktobra. (Sejem 10. aprila bo na Veseli gori.) Mokronog: 20. marca, 1. junija, 80. avgusta in 20. novembra. (Vsak prvi četrtek v mesecu sejmlea za prašiče.) Tržišče: 10. maja In 25. oktobra. h t. J a n ž : 4. februarja, 20. julija ln 10. novembra. KLO naj pripravijo primerne prostore oz. obnovijo prostore bivših sejmišč, da bodo primerno urejeni in tudi higlenlčnl. Na vsak sejem morajo povabiti veterinarja. Vstopnino v sejmišče naj določi KLO. Poverjenlštvo za državne nabave pri OLO predlaga, rta naj vsak kmetovalec, ki pripelje živino na sejmišče, placa 20 dinarjev. Ta znesek naj gre v proračun KLO za vzdrževanje sejmov. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TREBNJE vati od Izvoljenih odbornikov polaganje računov. Predsednik OILO Košir je nato govoril o dalu ualužbencev okrajnega ljudskega odbora, pri katerih se v posameznih primerih, navzlic dejstvu, da so dobro preštudirali uredbe ljudske oblasti in ukrepe za poglabljanje socialistične demokracije. Se pojavljajo napake ln samovoljno nastopanj« na vasi. Administrativen odnos do ljudi povzroča razumljivo nevoljo ljudstva, kar se je n, pr. pokazalo v delu poverjenika za finance in njegovih nameščencev. Ti so v nekaterih primerih nastopali nepravilno in s #ilo teterjavatl davke pri zavednih kme tih, večje ln bogatejše pa so hkrati puščali vnemar. — Nepravilno razumevanje poglabljanja naAo demokracije so pokazali ponekod tudi funkcionarji na KLO; tako je n. pr. na Vinici tajnih KLO izdal priporočilo svojemu bratu mizarju za privatno obrt, dasi-ravnO za to ni krajevne potrebe In dela njegov brat zdaj v krajevni delavnici. Poglabljanje demokracije seveda ne pomeni povratek na staro, se pravi, na oživljanje zasebnih trgovin, mesnic itd. Nadalje je omenil delovanje ostankov reakcije, ki skušajo begati ljudstvo Bele krajine, da mu ho odvzeta zemlja fn pod. Glave so začeli dvigati tudi posamezni reakcionarji, kl po svojto tolmačijo naše v gostilnah zdraviliščih in kavarnah DOLENJSKI LIST uredbe. Nekateri protitjudskl duhovniki, kot so n. pr. v Prelokl, na Vinici, Semiču In drugod, aktivno delajo proti ljudski oblasti. Skušajo oživljati bivše belogardlstične elemente ln prikazati ljudstvu, da plovemo v pogubo ln da Je zato »daj nastopil njihov čas. Naloga vseh članov ljudske oblasti In političnih organizacij je zato, da na zborih volivcev, v svetih državljanov, v ravnih komisijah In v front.nl organizaciji začnejo s temeljitim političnim delom In prlkaželo ljudstvu pogubonosno delovanje protlljudske duhovščine v času narodnoosvobodilne borbe. Ce kje, Imamo pri nas v Kell krajini, dovolj dokaaov. da protlljiidski duhovniki ne le niso ljudstvu v ničemer pomagali, temveč da so zakrivili smrt več kakor 50« žrtev, da so odgovorni za požiganje naših vasi ter zs bratomorno klanje v Sloveniji, ki so ga organizirali na pobudo vojnega zločinca škofa Rozmana. Imena kakor Savell, Jare, Klemehčlč, BItenc ln pater Norbert so strahoten dokaz Izdajalcev, »vestlh škofovih služabnikov, ki so s ponosom nosili pištolo za pasom črne suknje. Tovariš Kosir je noto govoril o uspehih, ki so jih posamezni delavski sveti In delovni kolektivi medtem že dosegli. Poudaril Je, da je uspešno delal tudi Svet za kulturo ln prosveto na OLO. Nadalje je razpravljal o ■ le! u nove trgovane, pri čemer je ugotovil, da so cene kmečkih pridelkov še vedno višje od cen industrijskega blaga. V prvem polletju #o trgovine v okraju prodale ljudstvu Bele krajine raznega blaga za 91 milijonov dinarjev. V izterjavi obveznih odkupov pa imajo kmetje še vedno 12.000 kg mesa v zaostanku. Oddaja masti jo bila zelo pičla in pride na vsakega kmeta v okraju komaj •10 dkg oddano maščobe. Kmetje so pozdravili ukinitev mnogih obveznih odkupov, na drugi strani pa hi morali z večjo zavednostjo izvršiti preostale odkupe. Stanje živinoreje v okraju se popravlja; črni zakol! so ponehali, vedno več pa redijo gospodarji mlade živine. Razmah proste trgovine je po vrča I kupno moč kmetov, na drugi strani pn oslabil kupno zmogljivost delavcev in nnme-Kčcnirev, Isterjavt dolžnih davkov je »ato odgovorna nnlogn ograja in KLO. Predsednik okraja je nato v številkah prikazal nekatera delovna področja posameznih poverjeništev. Kmetje dolgujejo na neplačanih davkov še blizu 5 milijonov dinarjev. Precej so dolžni tudi razni obrtniki, med katerimi nekateri špekulirajo s tem, da ho »drugače« in da jim davkov ne bo trebu plačati. Tak Je n. pr. Zdravko Tomaževi«? iz letnica, ki dolguje državi In upravi so-Ctalnega z.-«varovanja za pomočnike in vajence čez 100.000 din. Med najboljšimi podjetji v okraju je Belokranjska železo!ivam«. Tovarni Balead Je imela v prvem polletju težave s sladkorjem in z zaboji, katerih je primanjkovalo. Izmed novih podjetij se najugodneje razvija opekarna v Gradacit, ki žge opeko v kopah in bo prihranila pol milijona dinarjev s tem, da bo namesto 300 metrov drv porabila za žganje premogov prah. Okraj Črnomelj jo pred dnevi dobil od Izvršnega odbora OP v Ljubljani 4.5OO.000 dinarjev kot pomoč za obnovo Rele krajine. Za 2 milijona je bilo poravnanih lanskih računov, ostala vsota pa bo razdeljena vojnim pogorelemu, od katerih 103 Se nimajo obnovljenih domov. Poleg obnove vasi je bilo letos ogromno izdanega tudi za. popravilo ceet ln za mostove pri Kaniiariri, Gradac«, in če« Sošice pri Metliki. Izposlovan je tudi kredit za dokončno elektrifikacijo Bele krajine. V Radovioi in DraŠičiih bodo kmalu napeljali omrežje, manj pa se zanimajo za dela v Poljanski dolini. Od predvidenih 200 hektarov, ki bi jih morali zaradi klale aemlje popeskati, je bilo popeskanih oz. ponpnenih le 74 hektarov. Poleg apnenca je dobil okraj letos 90 ton superfosfata, 90 ton kalijeve soli ln 17 ton apnenega dušika. Vse premalo je še brez-dtmnth sadnih sušilnic. V sušilnici v Vinici imajo n. pr. shranjeno opeko nekega privatnika. — V nadaljevanju poročila je tovariš predsednik orisal še delo zadrug, drž. posestev, zdravstvene službe okraja, invalidska vprašanja in preskrbo otrok v šolskih kuhinjah. — V zaključnem delu poročila pa je omenil: Naloge, s katerimi se bo moral bavltt okrajni ljudski odbor kot celota v drugem polletju, pa so: nadaljnje poglabljanje In utrjevanje socialistične demokracije, izboljševanje načinov dela v industriji In kmetijstvu. Clanl OLO naj se povezujejo x volivci na zborih volivcev, ki so najdemokratlčnejša oblika upravljanja ljudske oblasti. Izvoljene svete na krajevnih ljudskih odborih je treba oži veti, jim pomagati pri delu ln jih na novo ustanavljati, kjer bo to pokazala potreba. Vso pomoč je treba nuditi delavskim svetom v političnem ln strokovnem ozlru. Za preprečevanje dejavnosti sovražnih elementov, v vrstah katerih se bratljo v zadnjem času lnformblrojevcl, belogardisti In reakcionarna duhovščina, je treba delovnim ljudem Bele krajine nenehno prikazovati uspehe naše socialistične Izgradnje, ki jih je dosegla ljudska oblast pod najtežjimi pogoji, na drugI strani pa moramo naše ljudstvo spominjati na škodljivo delo teh sovražnikov med vojno. Sproščenje obveznih oddaj nas vodi k postopni ukinitvi zajamčene preskrbe, k prosti trgovini sploh. Zato pa moramo utrditi sedanje delo našega kmetijstvu, komunalne dejavnosti, prosvete ter socialnega skrbstva in zdravstva. Pospešiti Je treba vsestransko delo kmečkega zadružništva, ustanavljati razna sadjarska ln živinorejska društva, drevesnice, sušilnice itd. čimprej je treba obnoviti šole. prcbelltl sohe ln preskrbeti šolam in učlte.ljstvu drva. Več pomoči kot doslej je treha nuditi gasilskim, flzknltur-rilm ln drugim društvom. Odkup žitaric je treba dosledno Izpolniti, ker je zelo nizek. Izterjavo davkoy je treba pospešiti. Zato bomo dosledno uresničili vse raloge, ki so pred ljudstvom Bele krajine In dosegli boljšo In večjo proizvodnjo v kmetijstvu ln Industriji. Da pa bomo vse to dosledno In pravilno IzvrSlM, pa bomo kakor v letih borbe dokazali, da znamo streti elavo vsakemu reak-elonarju. ki nasprotuje zahtevam ljudstva po boljšem življenju ln uresničevanju so-nilizma. Kaj mislite o »Dolenjskem listu«? Na razpis v zadnji številki Je uredništvo medtem že prejelo precej odgovorov, v katerih nam bralci sporočajo svoje mnenje o našem dolenjskem tedniku. Ako odgovora še niste poslali, vas prosimo, da to čimprej storite. Predvsem nas zanimajo odgovori na naslednja vprašanja: 1. Kako ste zadovoljni z »Dolenjskim listom« ? Kaj vam v listu ugaja, katere so njegove slabe strani? Katere stvari v listu najprej preberete, katere pa samo preletlte? 2. O čem naj bi Ust še pisal? 8. Ali ste zadovoljni z dosedanjimi podlistki? Kakšnih podlistkov si želite v bodoče? 4. AH pozna »Dolenjski list« vaša okolica, kaj pravijo o njem vaši znanci in prijatelji ? Kako bi po vašem mnenju dvignili število naročnikov v vašem kraju? Prosimo vas, da odgovorite na vsa vprašanja, če pa tega ne morete aH ne želite, pa vsaj na posamezna. Odgovore pošljite na naslov: »Dolenjski list«, Novo mesto, poštni predal 88. Uredništvo »Dolenjskega lista« Okrajno mizarsko podjetje na Dvoru potrebuje čvrstejše roke Na novomeškem gospodarskem sejmu so zavzemali precej prostora izdelki okrajnega mizarskega in eodanskega podjetja Dvor pri Žužemberku. Že nekaj mesecev prej pa je imel okrajni magazin v prodaji pohištvo tega podjetja. Toda odkrito povedano, kupci 6 kakovostjo izdelkov niso in ne morejo biti zadovoljni. Podjetje je posvečalo premalo pažnje izdelavi predmetov, les ni bil vedno dovolj suh pa tudi barvanje je bilo veČkrnt zelo površno. Danes potrošniki ne kupujejo vsega od kraja, ampak zahtevajo kakovostno blago po primernih cenah. Mizarji na Dvoru tega pri dosedanji proizvodnji niso dovolj upoštevali. Mizarsko podjetje Dvor je zraslo pravzaprav čez noč. Lani je začelo po malem, leto« pa že zaposluje okrog 25 ljudi. V sklopu podjetja je žaga, ki reže les prvenstveno za podjetje, v prostem Času pa tudi drugim naročnikom. Poleg mizarskih izdelkov izdelujejo v podjetju še sode in škaf«. Ne pozabimo tudi na ta vprašanja Preteklo sredo zvečer so se zbrali v dvorani Sindikalnega doma v Novem mestu čin-nI terenskih odborov OF. Pregledali so v zadnjih mesecih opravljeno delo članov OF ter se pogovorili o tekočih vprašanjih. Kratek Izčrpen pregled opravljenih nalog, ki st jih Je zadal zadnji plenum OF Novega mesta letos v marcu, je pokazal, da •o bile te navzlic hudim težavam dosežene, nekatere pa se Se uresničujejo. Obnova me sta, k| s hitrimi koraki dobiva novo lice. Je zasluga požrtvnvanja pridnih rok novomeških delavcev, nameščencev, gospodinj In upokojencev. Pri obilnem fizičnem delu pa 80 frontni odbori v zadnjih mesecih precej zanemarili organizacijska vprašanja. Živahno razpravljanje no predsednikovem poročilu Je pokazalo, da si odborniki takih posvetovanj od časa do časa res že 11 Jo. Vsi so odobravali načrt MLO, da se bo že v prihodnjih tednih začel graditi nov most čez Krko za pešce. Most l»o postavljen na nosilce, ki bodo pritrjeni ob strani sedanjega Železniškega mostu. Prebivalci Irce vasi, Drske. Broda in drugih krajev na zgornjem desnem bregu Krko nad mestom bodo prav gotovo prispevali s prispevki, da ho most čimprej zgrajen. LIP ho n. pr. prispeval Iz svojih sredstev vse deske za most, holnlšnlca, Kremen ln razne tovarne pa finančna sredstva. Odborniki so kritizirali pomanjkljivo skrb Mestnega odbora OF, ki n. pr. nI razobesil po mestu niti enega lepaka o otvorit vi novega mostu čez Krko, niti ni seznanil ljudstva t otvoritvijo .spominske pUišče na Mramorjevi hiši na Ljubljanski cesti. Terenski odbori v zadnjem času ne seznanjajo svojih članov o poteku prostovoljnega dela na tlakovanju ceste, daairavno fronbnvrl dostikrat sprašujejo, kdaj so na vrsti za delo. Blagajniki terenskih odborov OF zadnje mesece ne skrbijo kakor bi bMo treha ca članarino. V zadnjih treh dneh je 8 članov OP prineslo članarinu n« Mestni odhor Fronte, češ da je po terenih »nihče ne pobira«. DrugI teren n. pr. Že več mesecev nI vrnil nekaterim Članom Izkaznic OF, v katere je pred meseci vpisal pobrano članarino. Podobnih malomarnosti so odborniki našteli Se več, hkrati pa s» z naštevanjem takih slučajev pokazali, da se le malokdaj se-stanejo ln posvetujejo o tekočem delu. Odborniki so s« zanimali in nadaljevanje tlakovanja ceste »kozi mesto. Ostro so grajali slabe ceste v okolici mesta. Tod kan-dljsko bolnišnico navaža.No cestarji grobo kamenje oh suhem vremenu, vsak naliv pa ga z nosi na most nad TeJ'ko vodo. Kritizirali so premeščanje robnikov Iz obcesrnlh hodnikov, kar bo dalo dvojiiio delo. Sejmišče v mestu že več mesecev nI urejeno, kmetje In tujci pa z živino ne vedo ne kod ne kam. MM) naj bi se tudi za to vprašanje bolj prizadevno pozanimal ln ga vsaj zasilno rešil. Odborniki so kritizirali tudi MLO In kmetijsko zadrugo, ki nista pravočasno poskrbela za mladinke; oddaja je pred vratini, mnogi kmetje, ki nimajo mlatllnlc, pa Imajo žito Se vedno v kozolcih. Odhomlkl so ponovno predlagali Mestnemu odboru OF, naj lzposluje preko Mestnega ljudskega od- bora, da bodo avtomobili proti pokopališču In kolodvoru vozili s predpisano naglico. Uprizarjanje pravih avtomobilskih dirk dviguje oblake prnhu aH pa cela vedra blata v deževnem vremenu, prenekatcrl šofer pa se samo smeji zaprašenim aH oblatenlm pot-ftlknm. Odborniki so predlagali, naj bi dobil miličnik, ki hI služboval na križišču pri Ferllču In na teh dveh cestah, pu 10'/• od glob, ki bi Jih Izterjal od brezvestnih šoferjev, pa bi bil kmalu red. Poleg vrste praktičnih predlogov, ki so v zvezi z nadaljnjim obnavljanjem mesta, so odborniki znova predlagali, da se Koloniji pomaga s primernim perlficein. čimprej pa tudi z močnejšimi vodovodnimi cevmi. Terenski odbori OF bodo sestavili načrte za svoje delo ter jih — kakor MO OF svojega — redim Izvrševali. Poskrbeli bodo. da se zanemarjena drobna organizacijska vprašanja takoj uredijo, ker nlsn nič maii.i TSlna kakor velika dela. ki jlli Fronta Novega mesta letos Izvršuje ln dokazuje s tem domači In tuji renkcljl, da je tudi prebivalstvo Novega mesta amožno ustvarjati ve lika dela. To, kar je bilo zamujenega v prejšnjih letih, pa moramo seveda s podvo-Jeuo naglico dohiteti. Pokazani delovni polet in prostovoljno delo pa Je najboljše priporočilo za nadaljuje kredite in pomoč ljudske oblasti Novemu mestu za njegov nadaljnji razvoj. F. K. Mizarska in sodarska delavnica sta dobro opremljeni s stroji. Prostori, v katerih se nahaja obrat, so dovolj veliki in zelo primerni za občutno povečanje podjetja. Poleg sedanjih Obratnih prostorov je na razpolago še večja prazna stavba in se podetje lahko brez večjih investicij Širi. Marsikatera večja tovarna nima takih prostorov kot jih ima okrajno mizarstvo na Dvoru. Mizarsko podjetje je imelo v začetku preeej&nj« težave z leeom. Dobili eo svež les in so iz takega zaceli izdelovati pohištvo. Posledice si lahko vsak predstav-Ija. Trenutno imajo Je precejšnje zaloga suhega lesa in začetniskih napak ne bodo ponavljali. Primanjkuje pa jim primernega hrastovega lesa za sode, katerega pa ni lahko dobiti; za sode je potreben cisl les brez grč. Mizarsko podjetje je kasneje začelo s serijsko proizvodnjo, kar je bila precejšnja napaka za obrat, ki je komaj začel delati. Serijski način proizvodnje so medtem že opustili. Barvarski oddelek do nedavnega ni imel sposobne moči, kar se je seveda poznalo na pleskanem pohištvu. Kaj manjka mizarjem na Dvoru? Predvsem strokovnega, usposobljenega kadra. V obratu je osem vajencev, ostali so priučeni delavci in mojster, ki pa« kakor vse, kaže, ni kos nalogam podjetja. Obrat bi nujno potreboval vsaj štiri strokovno delavce, ker se sicer ne bo izmotal Iz začetnih napak in težav. V podjetju so vpeljali akord ni način dela; spet pa je vprašanje, Če se bo ta spričo gibkega strokovnega vodstva obnesel. Odnos vodstva podjetja do zaposlenih ni vedno pravilen. Okrajno mizarsko podjetje na Dvoru ima p?av gotovo vse pogoje za velik raz-injih. Treba je le poiskati sposobne ljudi Ln jih zaposliti v podjetju, upoštevati želje in okus kupcev ter z veo vestnostjo skrbeti za kakovost izdelkov. Proizvodnjo pa bi podjetje lahko razširilo na več predmetov, predvsem pa bi morda bilo umestno uvesti izdelovanje drobne galanterije, za katero je veliko povpraše* vanje tudi na tujih tržiščih. FL Najnovejša pridobitev za razmah turizma na Dolenjskem jt1 nov avtobus, ki ga je 'preti dvema* tednoma dobila novomeftka podružnica PUTNIKA. — Avtobus lahko sprejme 87 potnikov in je na razpolago vsem ustanovam, množičnim organizacijam, sindikalnim podružnicam, kmečkim zadrugam in drugim skupinam. PUTNIK je doslej organiziral že dva daljša Izleta na Plitvička jezera in k morju. Dolenjska je z novim avtobusom dobila udobno pre. vozno sredstvo za različne Izlete, ekskurzije, prevoze gostov v zdravilišča in se s tem v se večji meri odpirajo naše-v ostale izletniške kraje Dolenjske, ki mu delovnemu Človeku. Plitvi aha jezira vabijo FRANĆEK SAJE! Kako so dolenjski far ovil ustanavljali svojo belo vojsko (OcOotnek k knjige Belogardizem) Poleg ostalih oboroženih skupin Je bilo po načrtu voditeljev v Ljubljani potrebno osnovati tudi oboroženo jedro med Novim mestom ln Gorjanci, ki bi mu major Novak preskrbe! mlhallovl-čevske oficirje, župniki in kaplani pa moštvo. Kaplan Babnlk, ki se Je hotel izkazati ln zaslužiti ie večjo veljavo, Je s svojimi klerofašlstičnlml ljudmi kapetanu Debeljaku predlagal kar splošno mobilizacijo vseh belogardlstlčnih privržencev. Častihlepni ln pustolovski Debeljak je ta predlog rad sprejel. In sredi maja sta se % vso vnemo lotila dela po tem načrtu. V Mihailovičovem Imenu st* sestavljala ln tipkala povelja, raz. m nože vala mobilizacijsko pozive in Jih m pomočjo članov ln članic Katoliške akcije razpošiljala dolenjskim župni- V Samem fimlhelu pri Novem mestu Je kaplanu Babniku pomagal kaplan Karel VVolbang s svojo dekliško ln di-jašk« Katoliško akcijo, župnik Anton Bergant in kaplan Alojzij fiparove« ter agilna trojka Slovenske legije t nad učitelj Resman, mizar Sitar in njegov pomočnik Ivko Lah, bivši tajnik fantovskega odseka, doma s Štajerskega." Sredi maja so šmihetskl organizatorji sklicali v Petanjah pri mizarju Alojziju Hrovatu, klerikalnem podžupanu občine Smihel-Stoplče, tajen sestanek belogardistlčnih zaupnikov ls vasi: Smlhel, Borlčevo, ftkrjanče ln Birčna vas. Na tem posvetu so beli zarotniki sklenili, dn bodo prijeli za orožje ln ga naperili zoper lastne brate, ki so se uprli tujcem in odrekli poslušnost svojim nekdanjim izdajalskim oblastnikom. Kmetje so na zarotnike opozorili partizane, ki so sko -raj vse udeležence polovill ln jih zaradi njihovega zločinskega naklepa obsodili na smrt." O tem dogodku so novomeški karabinjer ji 29. maja 1942 poročali: »Ugotovili smo, da Je duhovnik I? ftmlhcla... neki VVolbang vodja četni- 11 ZasliAanje Franca Pelkota. " Slovenes and 'thelr libertv etmggle during the occupatiou tirne, str. 40. kov — beri bela garda ■—• ln govori se, da Je pred kratkim dal nalog nekemu ftkedlju (Antonu — op. S. F.) % Vrha, naj nese vabila šestim domačim fantom, da bi se javili lo pridružili četnikom na kraju, ki ga nI bilo mogoče dognati. Partizani pa so za to zvedeli, ujeli £ked. Ija ln brata Mišjak (prav: očeta Antona ln sina Alojzija iz Boričevega — op, S. F.) ..., ker sta bila osumljena, da tudi onadva pripadata stranki belo garde.«"8 Začetek v šmihelskl farl je bil precej klavern. Kaplan VVolbang je s svojimi sodelavci sicer neutrudno pisal mobilizacijske pozive, ki so jih po vaseh raz-naiall člani ln članice njegove Katoliške akcije, jih skrivaj potikali na okna in pod vrata kmečkih hiš, v katerih je bil kak za orožje sposoben moški. Ljudje so se tem pozivom v Mlhallovičevo vojsko sprva smejaU ln jih smatrali za ' navadno potegavščino. Ker jih pa nI ho. ; telo biti konca ne kraja, so bili pozor-nejšl na redke belogardlstične nastrojene posameznike. Na prve VVolbangove tipkane pozive 'ie je odzvalo le nekaj najzvestejšlh ln najbolj gorečih belogardistov lz šmihel-ske fare, kl jih je Ivko Lah okroglo, maja zbral pri Sv. Roku, samotni cerkvici v gozdu nad Velikimi Skrjan- " Trlbuajale mllitare terrltoriale di Lu-biama, leto B42, &pis it. 1M7> čami ln ftmihelom."0 Do blnkoštne nedelje 24. maja popoldne je Lah Imel v svoji belogardlsttčnl četi — osem ljudi. Ivan Fifolt s Potoka, kt smo ga spoznali že v šestmesečni šoli Katoliške akcije v LJubljani, pa se je s tolikim navdušenjem odzval na VVolbangov poziv, da Je v »kraljevo ČettilSko vojsko« s kovče-kom in gitaro na rami ln kot pravi re-krut korakal kar skozi Novo mesto. Italijani so sumljivega fanta pridržali, a kmalu spustili. Fifolt se je takrat že nekoliko streznil ln namesto v belo vojsko rajši odšel v kandljsko bolnišnico za strežnika."0 Kaplan Babnlk ln Debeljak sta mobilizirala moštvo tudi po drugih farah. Tako sta župniku Francu Klsarju iz Fodgrada pod Gorjanci 22. maja poslala Mobilizacijske pozive in naslednje pl. tirno: »Gospod župnik, Podgrad! Našim ljudem grozi nevarnost od strani komunistov. V blnkoštnlh dneh Je po najnovejših sporočilih predviden ' dgon Vaških fantov. Zato odreja ln ukazuje komandant slovenskih četnl-kov: 1. Takoj razdajte mobilizacijske pozive po zanesljivem človeku. 89 »Slovenski dom«, 22. januarja 1944. Ivo Pirkovič, Belogardizem (rokopis str. 38. 2. Zborno mesto je v Podgradu. Odredite ga VI, kje je najprimernejše. 8. Cns ob 9. uri v ponedeljek. 4. Fantje se naj ti dve noči skrivajo. Po fante pride kurir ln jih odpelje lift; gl. zborno mesto . . Do ponedeljka, 25. maja popoldne ni |e nihče prišel v beli tabor, čeprav tja Lah v Podgrad poslal vodiča. Tudi v Dolenjskih Toplicah se Je be-logardistična mobilizacija zataknila. Kaplan Mavec se je sicer z redkimi zvestimi na vso moč trudil, da bi svoje bojevnike Že 20. maja poslal v belo taborišče pri Skrjančah, a ni tja pripravil nltt enega svojega človeka. Ko je Jo-?efa Turka z Gorenjih Sušic pošiljal okrog svojih nekdanjih ljudi, je Turk po lastnem priznanju slabo opravil svoje poslanstvo. »Pred štirinajstimi dnevi (t. J. okrog 15. maja op. S. F.) me je poslal kaplan Mavec k Zevniku v Sušice, naj mu povrni, da naj se odloči za dan, ker danes Je še čas, da gre z njimi aH s čet-niki. On ml Je odgovoril, da gre z dru. i?imi (t. j. s partizani — op. S. F.).«" *' Koncept, pisan s svinčnikom in s korekturami Bal'nik-;i in Debeljaka, leti v arhivu kaplana Babnikn. 81 Prepis zaslišanja iz partizanske belet-nice. »Poročilo« ft. M — Ljubljana. 8. aep-ti'inl'ia 1MJ, vp-t 751. Toplice. »Poročilo* j« izdajalo vodstvo beloifordl«ti^ne Slovensks Uge v Ljubljani. Ha DOLENJSKI LIST Stran 5 Xat/a Oaf\ IA 9 oAaIa Nekaj spominov na delo metliške 1 Čili U OlC JIC <*sWllV»VSAU organizacije OF v letu 1941 (Pp pripovedovanju Martina Zuglja, Jožeta Slanca, Anice Tvec jn Regime Fir zapisal Peter Romanic) V Metliki je bilo ie dolgo vrsto let pred drugo svetovno vojno precejšnje Število napredno mislecih ljudi. Komunistična partija v mestu in okolici je bila močna, politično, delo komunistov «. je čutilo Ob vsaki priliki. Organizirani protestni •hodi proli raznim nasilnim metodam vladajočega režima, izobešanje rdečih zastav na raznih vidnih krajih in podobni znaki nezadovoljstva množic so dokazovali, da usmerja politično zavest ljudstva revolucionarna Partija delavskega razreda. Večletni metliški poslanec Dako Makar, ki je bil sicer izvoljen tudi za časa 2*vkovičeve diktature, je na zahtevo svojih vohTcev prvi predlagal na nekem sestanku poslancev v Ljubljani, naj bi poslali kralju Aleksandru pozdravno resolucijo i pripombo, da »... narod zeli, da se ga pokliče spet k sodelovanju pri vodstvu drlave.« To je seveda pomenilo prav toliko, kakor da je narod sit diktature. Ko so ostali poslanci ostrmeli nad predrz BO pripombo, se je Makar izgovoril, če* »tako so mi naroČili volite!...* Ni Ireba dvomiti, da so mu to res naročili — metliški komunisti. Med prvimi komunisti je bil I« živeči Jože Slane, katerega so imeli takrat žandar ji hudo na piki. Za vsako protidržavno akcijo se je moral zagovarjali, čeprav tudi ni bil zraven. Sam pripoveduje, da je v letih 1935—1941 plačal za razne po litične prekrške blizu 5000 din denarnih glob, kar je takrat pomenilo polletni zaslužek nižjega uradnika. Sovražna okupacija je nasla metliške komuniste pripravljene. Starim, izkuienim komunistom so sledili mladi, revolucionarno razpoloženi ljudje. Organizacija OF se je takoj po ustanovitvi hitro utrdila. V Urhovi hiši so se zbirali člani okrožnega komiteja, nekaj Časa pa je bila v tej bili tudi ciklostilna tiskarna. Sekretar okrožnega komiteja je bil takrat Jože Roršlnar, za njim pa je prevzel to delo Ivan Novak-Očka. Zbiranje orožja in raznega materiala je bilo dobro organizirano, mladi komunisti in nekomunisti pa so začeli pripravljati prve sabolažne akcije. Med dobrimi organizatorji in zhiralci materiala je bil tudi paler Norbert, ki je pozneje padel na Suhorju kot organizator in komandant bele garde. Pater Norbert je bil v zaselku navdušen član OF, pozneje pa se je izkazalo, da je to le hlinil; v resnici se je pokoril navodilom vojskujočega se Škofa in Vatikana ter postal izdajalec. Delo Osvobodilne fronte je okupator kmalu začutil. Proti koncu maja ali v začetku iunija 1941 so imeli Italijani nek svoj državni praznik. Za to priliko so priredili v sokolskem domu banket, na katerega so povabili metliško mladino brez staršev, članice OF z Anico Ivec na čelu so šle lakoj na rh»lo in pripravile bojkot okupatorjeve prireditve. Banketa oz. plpsa so se dejansko udeležile le trt mladinke To je bila prva tiha demonstracija proti okupatorju, ki jo je organizirala OF. Borbeno razpoloženi fantje so le s težavo mirovali. Z vso vnemo so se pripravljali na oboroženo borbo. Prvi napad Idneva se udeleženci in ostali točno nc spominjajo) so organizirali z bombami na sovražnikov vlak pri Križevski vasi, vendar kakšne večje škode ni bilo. Udeleženci napada so takrat še živeli na svojih domovih. Po pripovedovanju raznih Metli-čanov je bilo tiste čase Se več podobnih napadov. V avgustu 1941 se je vrnil iz Zagreba sedanji sekretar novomeškega okrajnega komiteja KPS Martin Zugelj. Z njegovim vstopom v mestno organizacijo OF se je delo v njej še bolj poživilo. Zbrano orožje, ki je bilo zakopano ob zidu v gradu, je bilo treba spraviti v »gmajno , kajti fantje so silili v partizane. Orožje so spravili nekega večera v mraku. Od gradu so ga nosili navzdol mimo potoka Obrh, naprej po obraslem bregu proti cesti in čez to na Veselico (v metliške vinograde); tu je bilo orožje na varnem. Po požigu italijanskih barak pri Krma čini, ki ga je opravila zaščita, sabolažna skupina aktivistov iz Drašičev in iz metliške organizacije, so članom zaščite poslala tla doma prevroča. Začeli So se pripravljati za odhod v hribe. Ko sc jih je prvih osem odločilo za ta korak, so si določili zbirališče v Lozici nad Veselico. Neke viharne deževne noči v začetku septembra 1941 se je zbralo pri aktivistu Martinu Zuglju v SvrŽakih osem prvih metliških partizanov. To so bili Ivan Ko-pinič Iz Radovičev, Franc Matjašič in Obrul iz Rosalnic, Anton Prus, Ivan Ccr-nič in Jože Slobodnik iz Metlike ter neki italijanski vojak, ki je pobegnil iz vojske in se pridružil prvim partizanom. Imena osmega partizana iz te skupine se nihče ne spominja (prosimo vse, ki bi se ga slučajno spomnili, da sporočijo to uredništvu Dolenjskega lista). Tri metliške partizane je pripeljala na javko Anica Ivec. Dekleta iz njene šiviljske delavnice so bila med najdelavnejšimi mladinskimi aktivistkami v Metliki. Cela hiša Ivčevlh je bila izredno zavedna in vseskozi požrtvovalna; nihče izmed družine ni pomiŠljal'nlti hip, kadar se je bilo Ireba Žrtvovati za narodnoosvobodilni pokret. — Kakor da bi knj slutili, so Italijani v noči, ko so metliški partizani odhajali na javko, besno slrcljnli. Navzlic temu so se fantje pravočasno zbrali na določenem mestu. Odločeno je bilo, da se bodo priključili črnomeljski partizanski četi, ki je tnborila v Miklarjih. Veza je bila vzpostavljena, vendar pa so se fantje morali vrniti, ker so v temi zgrešili pot. Naslednji večer so se spet oglasili pri Martinu Zuglju, ker je bilo treba znova vzpostaviti stike s črnomeljsko organizacijo. S pomočjo ostalih članov organizacije jim je Martin Zugelj preskrbel skrivališče v zidanici svojega brata Jožeta pri Vinomeru. Tja so jim pošiljali hrano in ostalo, kar so potrebovali. Z bojevitimi fanti ni bilo lahko; le s težavo so jih obdržali člani organizacije prve dni skrile v zidanici, saj bi se sicer spopadli tudi s celo italijansko divizijo, če bi jim prišla na pot. Skrivati pa se je bilo treba zaradi bližnje zidanice nevarne Lončaričeve izdajalske družine. Novo tekmovanfe Uspešno je bilo zaključeno tekmovanje ni Čast 10 letnice OF, v katerem je vse ljudstvo dalo ogromno sil za dosego boljšega jutrišnjega dne. Delo je postalo splošno tekmovanje. Ze drugi mesec pa se udeležujemo novega tekmovanja. — 22. decembra bo minilo 10 let, odkar je bila osnovana naša Jugoslovanska armn-dt. Tudi na čast tej deseti obletnici tekmujemo. Mesec dni tekmovanja je že za nami. Ta mesec je Izzvenel v počastitev našega narodnega praznika, začetek narodnega upora. Kakor so naraščali prvi streli v grmenje in bobnenje naših topov, kakor je peščica partizanov narastla v brigade, divizije in korpuse, tako naj naše delo narašča in prekaša vsa dosedanja tekmovanja. »Umetnost ne pozna mej popolnosti«, naj bo geslo vsem kultumo-prosvetnim društvom, ki se bodo udeleži!« tega tekmovanja. Poletna mrtva sezona naj služi društvom za notranja organizacijska urejevanja in utrjevanja, za dobre izbore Najmlajši v hiši UHmannovih, študent Vladimir,' je sumljivemu neznancu plačil mnogo denarja za ponarejen potni list — tiste dni so jih v Paveličevi Hrvaški skrivnostni ljudje ponujali kar po ulicah — in se s ponarejevalcem in težkimi kovčki odpeljal na mejo. Tam so ga prijeli, zvili neznanec pa je z Ullmannovirn imetjem izginil v noč. Sele v metliških zaporih je nesrečni hrvaški begun začel sumiti v ponarejevalce in pregledovalce potnih dovoljenj hkrati. h Metlike so Vladimirja Ullmanna pri- ?sijali v okrožne zapore v naše mesto, u se mu je odprla stara, že davno za-caljena rana na pljučih in mu pomagala, da se j« rešil v naš oddelek. Bolezen je bila v tistih časih dobrota. Tudi jetika je bila prijaznejša od ustaškega Jasenovca ali celo poljskega Oswiec*ima, o katerem sta Ullmann in njegov starejši tovariš I visečo ustnico, Guglielmo Negrini, zvedela vso strašno resnico že zelo zgodaj. Ko Je pozneje Ullmann že vznemirljivo propadal, me je Še včasih v skrbeh vpraševal, ali menim, da je dovolj bolan, da ga ne bodo silili na pot in izročili ustašem. Prepričan sem, da mu je bilo po volji, d« je oboleval vedno huje in se lako spuščal po nevarni strmini, ki ji leto pornej« ni bil več kos. Tudi to je biln ena od pretresljivih tihih žaloiger, ki sem jim btl priča v mesecih svojega jetništva. V njej sem od dejanja do dejanja gledal, kako je mlad, cvetoč, negovan človek v zanemarjanju, zaraščanju is ©topevanju iger, za organizacijo novih sekcij, za pripravo Izobraževalnih tečajev in ljudskih univerz, za odstranitev pomanjkljivosti, ki jih društva še imajo. V začetku šolskega leta pa začnimo delati. Kulturno delo naj ne bo delo zaradi tekmovanja, pač pa stremljenje po nenehnem izpopolnjevanju in zadostitev ljudstvu po kulturnem izživljanju. Prehodna zastavica, ki je okusno izdelana, bo po ocenjevanju komisije vsak mesec dodeljena društvu, ki je doseglo v preteklem mesecu največ uspeha. Končno pa bo po točkah ocenjevanja zastavica podeljena najboljšemu društvu v trajno last. D. G. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Gozdarsko avtopodjetje Novo mesto le na osnovi odločbe vlade LRS it. 5/118 ' dne Z. VIII. 1Ž51 prelio v likvidacijo. Pozivamo vae dolžnike, da v desetih dneh poravnajo svoje obveznosti, slrer bodo predani v Izterjavo aodlieu oziroma arbitraži. Upnike pa počivamo, da v Istem roku prijavijo svojo terjatve. Likvidatorji. • Po osmih dneh je bila veza spet vzpostavljena. Osem s puškami, pištolami iu bombami oboroženih mož in fantov je odšlo proti Debelemu vrhu, da bi se priključili ostalim prvim belokranjskim junakom, ki so se odločili, da z orožjem v roki napišejo prve strani najslavnejše zgodovine svoje ožje in širše domovine. 2. novembra 1941 so skoraj vsi prvi belokranjski borci padli v borbi z Italijani na Gornjih Lazah. Na njihovo mesto pa je stopilo na tisoče drugih Rclokranj-cev in Belokranjk, ki so maščevali smrt prvih partizanov in nagnali v okupatorjeve kosti strah in trepet. Okupator se v navidez mirni belokranjski deželici ni počutil niti trenutek več varnega. Več tisoč fašističnih osvajalcev je za vedno našlo svoj »življenjski prostor« v skromni belokranjski zemlji. Kakar koli je okupator hotel pokazali svoje »junaštvo« nad ne-oboroženim ljudstvom, ga je doletelo maščevanje naslednikov prvih junakov iz leta 1941. Na neštetih spopadih je okupator doživljal poraze, tako da si kmalu ni več upal iz utrjenih postojank. Med belokranjskim ljudstvom bo za vedno krožila pre-nekalera resnična zgodbica o fašističnem krvološtvu in strnhopetnosti. Kolikokrnt je več stq Italijanov bežalo pred dvema terencema, ki sta jih napadla s kakšno lovsko puško ali pa le — z miniranjem kamenja, samo dn je pokalo... Belo-kranjci ne bodo nikdar pozabili, kako so fašistični oficirji in vojaki pribežali po mnogih spopadih v postojanke brez orožja in brez obleke v samih Spodnjih hlačah, ki so imele nn zadnji strani sumljivo barvo... Bes, Belokrnnjci niso ničesar pozabili. Prav bi bilo, da tudi oni, ki so po milosti partizanov odnesli umazane pete nazaj v Italijo, ne bi pozabili tistih dni. Morda jih bo spomin na preteklost obvaroval podobnih sramot... Belokrnnjci so prav taki kakor so bili v letih vojne, njihove pesti pa niso nič manj trde. Belo-kranjci želijo kakor vsi Jugoslovani živeti v miru, izzivati, žaliti aH zasužnjiti pa se ne bodo pustili nikoli in nikomur več. pesnik MIRAN 1ARC (Ob deveti obletnici njegove smrti) Kakšno čudovito tišino in mir do živiš danes, če hodiš po roških in kočevskih gozdovih. Le prastara drevesa šume v sapi, in iz daljave odmeva drvarjevu sekira in žaga. Stoletna pokojnost se je spet povrnila v »zelene dvore«, kjer je shranjenih toliko sijočih spominov na slavne partizanske boje in k[er skrivata danes tišina in mah toliko svetlih grobov naj&ih sinov in hčera, ki so šli v boj za svobodo in padli zanjo. Nekje med njimi jc tudi neznani grob pesnika Mirana Jarca. Ranjenega so zajeli in ustrelili fašistični »junaki« 24. avgusta 1942. Vse do zadnjega ni bU znan točni dan Jarčeve smrti. Zdaj pa ga je po podatkih Pavla Kamenska iz Ljubljane, ki je bil zajet in ob strel jen hkrati z Jarcem in po dokumentu laškega vojaškega poveljstva, Ugotovil vneti raziskovalec zgod. naše osvobodilne borbe prof. Janko J are, sedaj upravnik Novomeškega muzeja. Svo-5. 7. 1900 - 24. o -o o <^> ooo<>o oo<>_o o o oo< IVO PIRK0VIČ m ° PRISEGU mrtvemu bratu Ba ssasi»^MWS«sasiBas»«iBBpg»MMHii *^tmmmmmt^mmtmmmmmKm,^,^'.-,.'»smmsitwi9*\ < inii zapadal telesnemu uničenju, ko je menil, da se rešuje. Tudi človek s sovjim nosom in visečo ustnico je imel svoj razburljiv roman brezdomca in ubežnika. Po rodu je bil z Dunaja in je svojo razvajeno zgodnjo mladost preživel v velikem cesarskem me-slu. Takrat se je pisal še Wilhelm Schwarz. N« Dunaju je imel še dolgo potem hišo, ki mu je svoje čase dajala nekaj dohodkov, dokler mu je niso ugrabili nacisti. Se preden pa se je to zgodilo, se je VVilhelm Selnvarz s starši preselil v Trst, kjer jc oče začel trgovino s starim železom. Posli so mu šli dobro. Robo je tovoril po morjih in oceanih z najetimi ladjami in jo pošiljal celo na Angleško. Schvvarzi so se takrat odločili, da posla nejo Italijani, in se prekrstili v Negrinije. Dolgo so kolebali med imeni Negrini, Ne-groni, Negrone, Negri, Negro, Negretti, Negrelli in Negruzzo in se šele po skrbnem izgovarjanju in prisluškovanju v telefonu nazadnje odločili za Negrinije, ker je bilo to ime po žici še nnjrazločneje čuti. Mladi Guglielmo Negrini se je hitro zraste! % velikim pristaniškim mestom. Prevzel je njegov jezik in naglas in celo njegov živahni južnjaški temperament. Vzljubil je kulturo italijanskega naroda in celo v najbridkejiih dneh svojega iz- J gnan siva, ko so mu vzeli pravico itali-janstva, ni v prepirih z menoj nikoli za tajil svojega toplega odnosa do lega »otročjega, pa jdobrodušnega naroda, ki so ga tako grdo zapeljali«, kakor je sam Večkrat grenko položil. Nekega dne pa niso ladje več natovo-rilc Negrini jevega starega železa; prekanjeni družabnik je trgovsko hišo uničil in Negriniji so obubožali. Mladi Guglielmo se je odslej preživljal s poučevanjem jezikov. Pridobil si je obsežno znanje skoraj v vseh vednostih, posebno pa še v zdravilstvu, ki ga je proučil skoraj vsega, ko jc stari Scb.tpa.rz v svoji žalosti začel hirali in zapadati po vrsti raznim boleznim in se mu je sin požrtvovalno trudil lajšati trpljenje. Pri vsem tem pa je mladi Negrini ostal brez pravega poklica. Guglielmo Negrini se je štel za pravovernega Juda ne tako kot Vladimir Ullmann, ki je bil svobodoljuben človek in brez predsodkov. Oklenil se je tudi sioniz-ma in trdno veroval v novega preroka, Theodorja Herzla, ki je oznanil vstajenje judovske države v Obljubljeni deželi. S sionisti je ogorčeno zavračal ponudbe velikih držav, naj si namesto v puščobni in skalnati Paleslini sezidajo novi Jeruzalem rajši v plodnih in neobljudcnih deželah Južne Amerike ali v tropski afriški Ugan di, ko jim je turški polmesec že očitnd pokazal svoje neprijazno lice in je bilo videti, da bodo mohamedani nasprotovali obnovj judovske drŽave ob Jordanu. Nepotešljivo koprnenje po novem Sionu pa se je budilo v Negriniju zlasti, odkar mu je rimska plemenska nestrpnost vzela državljanske pravice in ga napravila »apolida* — blodnega Ahasverja, ki nima nikjer več na svetu doma. Z materjo se je zatekel na Hrvaško, tam pa je bilo še lnije. Bedno staro mater so mu v natlačenem živinskem vagonu odvlekli v poljski Osvvicczim, kjer je zgorela v pečeh. Sam je postal podoben divji živali, ki so jo obkolili lovski psi in se sedaj zaganja, da bi utekla pogubi. Spet je bežal, rta meji pa so ga prijeli in je skozi metliške zapore prišel nazadnje v naše mesto. »Italijan ni po svoji naravi nestrpen dO tujih plemen, rasizem je prusovstvo, s katerim so Mussolinija po sili okužili', je Negrini pozneje odpuščajoče opraviee val zlo, ki so mu ga prizadejali. »Musso lini je bil vedno bolj pod vplivom lepih ,ludinj kot prusovske nečlovečnosti. Ste čuli kdaj o lepi ruski emigiantki Kulišovi ali ženi bogatega milanskega meščana Margheritti Sarfatti, ki jc v življenju rim- skega samodržca mnogo pomenila in mu bila celo politična svetovalka?« »če Mussolini ne zida že sam krema torijev za Jude, pa vas pošilja v nemške in ustaške,« sem pomiSljal. »Kdo pa je prvi krivec smrti vaše malere, kdo vaše nesreče?« »Mislim, da tega Italijani niso hoteli in se bodo premislili. Sedaj grade za Jude taborišča, ki jih bo vzdrževala Ame rika z dolarji. Za vsakega interniranca posebej bo plačevala.« »O, vsaka kanalja vam bo za dobre denarje imela na prodaj nekaj človekoljubja.« Tudi Negrini je prišel k nam z jetiko. 7'o se pravi, v ječi se je spomnil, da je imel nekoč, v pozabljenih časih, znamenja sušiee. To mu je sedaj koristilo. Dobil je vročino pravih jetikarjev in zdravniku, ki je bil bister in prijazen človek, zlahka dopovedal, da ima nevarno TOCtu pljuča. Venomer si je meril vročino in jo skrbno zapisoval in so zdravniki seveda uvidevno pritrjevali, da krivulja ros ka že, da je huda jelika. Tudi Negrini je namreč trepetal, dn ga ne izroče uslaSem. Prelil je, da se bo rajši ubil, kot se pustil odpeljali Čez Kol po. V nemi grozi je otrpnil tudi đb telesne brezčulnosti, če je začul na hodniku iz nenadu nagle korake in laško govorico. Zgodilo se je, da še dolgo potem, ko je nevarnost že minila, ni razumel nobene besede, se otepal z obema rokama in ves i/, sebe vzklikal: »Pustite me sedaj, ne i.'zumem nič, prosim, povejte mi pozneje še enkrat!« Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. 34, Pionirski pohod po Beli krajini Šestega avgusta oh šestih zjutraj je krenila skupina 23 pionirjev pod vodstvom pionirskih vodičev gimnazijcev-višješolcev in vzgojitelja na pohod po Beli krajini. Namen pohoda je bil, da si pionirji ogledajo najvažnejše kraje črnomeljskega okraja. Iz Črnomlja so krenili pionirji v Stari trg, Sinji vrh, Vinico, Preloko, Adlesiče, Podzemelj, Metliko, Suhor, Semič in nazaj v Črnomelj. V vseh navedenih krajih so si pionirji ogledali krajevne zanimivosti, seznanili so se z zgodovino kraja kakor tudi z raznimi dogodki iz narodnoosvobodilne borbe. Prenočevali so po šolah. Svet za prosveto pa je že prej odposlal na posamezne šole potrebno količino hrane, katero so malim izletnikom prav okusno pripravile bodisi učiteljice, bodisi članice organizacije AF2 ali pa mladinke. Ves pohod je potekel v najlepšem redu in točno po predvidenem načrtu. Najdaljši pohod je bil iz Črnomlja v Stari trg (18 km), ki so ga pionirji z lahkoto izvedli, saj so sc takoj po prihodu v Stari trg lotili žoge. Popoldne so si privoščili kope! v Kolpi, nato pa so si ogledali še Predgrad. Čeprav so imeli vsi Čevlje, so potovali večinoma bosi; vsi prsti na nogah so ostali nepoškodovani. Kjer koli je bilo mogoče, so se pionirji kopali. UČiteljstvo na šolah jih je seznanjalo z zgodovino kraja in šole ter z zemljepisnimi znamenitostmi, člani Zveze borcev so jim opisovali razne dogodke iz borb, ki so bile v posameznih krajih. Prav hvaležne poslušalce sta imela tajnik Kra jevnega ljudskega odbora Stari trg tov. Lavrenčič in tov. Kočevar na Suhorju. V Adlešičih je učiteljica Zofija Vrhovcc na zanimiv način prikazala pionirjem vse najznačilnejše zgodovinske in zemljepisne dogodke kraja in bližnje okolice. Vreme je bilo ves čas ugodno, le v Podzemlju je izletnikom nagajal dež, da se niso mogli kopati. Poleg svojih dolž nosti sta oba pionirska vodiča skrbela ves ras pohoda v skupini za prav vedro razpoloženje. Prvi pohod po Beli krajini je popolnoma uspel. Ob zaključku pohoda so pionirji izjavili, da bi želeli pohod kar nadaljevali po ostalih še neohiskanih krajih. Zl prenočišča in hrano je bilo povsod prav dobro preskrbljeno. Pionirji so dobro spoznali vse kraje in obljubili, da bodo vse to prenesli tudi na svoje šolske tovariše. Na pohodu so sklenili tudi prav iskrena prijateljstva, kar je prišlo do vidnega izraza pri razhodu. 2al pa niso nikjer obiskali pionirjev vsaj zvečer domaČi pionirji, kakor je bilo predvideno. Za prvi uspeli pionirski pohod po Beli krajini se moramo zahvaliti v prvi vrsti Svetu za prosveto in kulturo, ki je pohod materialno podprl, kakor tudi vsem uči teljicam, članicam AFZ in mladinskim organizacijam, ki so prav dobro skrbeli za preskrbo naših pionirjev. Kaj deta mlaaina v Trebanjskem okraju V trebanjskem okraju je mladinska organizacija uspešno izvršila veliko nalogo, ko je polnoštevilno poslala svoje člane na gradnjo proge Doboj-Banja luka. Tudi ostalo delo organizacije v nekaterih aktivih dobro napreduje. Mladina v št. Kupertu je obdelala dve veliki njivi, posejani s krompirjem in sončnicami. Za prodane pridelke je prejel mladinski aktiv 15.000 dinarjev in je s tem uredil mladinsko sobo. Zdaj je mladinska soba v St. Rupertu vzgled vsemu okraju, saj dobiš v njej vsako uro kakega mladinca, s katerim se lahko pogovoriš o delu mladinske organizacije. Včasih se je mladina potepala nd hiše do hiše, zapeljevala so jo slaba pota, danes pa najde delo in razvedrilo v svojem prijetnem kotičku. Organizirali so šahovsko skupino, telovadno društvo, sodelujejo pa tudi pri kulturno-umetni-Škem delu. Sekretariat mladine se dobro zaveda vzgeje svojih članov, saj imajo pogostokrat razna zanimiva predavanja o novih gospodarskih uredbah in podobno. Vsekakor je treba pohvaliti sekretarja mladinske organizacije Ivana Zgonca, ki se trudi in išče nove oblike, s katerimi bi mladino organizacija še bolj pritegnila. Mladina v Sv. Križu pri Litiji je pri napeljavi elektrike precej pomagala vašča-nom s prostovoljnim delom. Aktiv čevljarskega podjetja Mokronog je pomagal pri raznih delih kmetijski delovni zadrugi, pri čemer je nai .lil 1050 prostovoljnih ur. IZPRED SODIŠČA NEVARNA SKUPINA MLADO-LLTNIH VLOMILCEV OBSOJENA V preteklem tednu Je senat nnvomeikega okr. sodišča razpravljal o krivdi skupinice mladoletnikov, ki bo zaradi slabe družbe In vzgoje zašli na kriva pota. Ze skoraj dve leti so se v okolici Mokronoga na področju Srednjega Lakenea In Sv. Vrha pojavljale različne vlomne tatvine. Ljudje so prljav-ljalt orirnnnm oblasti, da so jtm hiti iz ridanle In Rtanovanj ukradeni najrazličnejši predmeti, kot obleka, perilo, hrana, konzerve, posoda, iz zidanic pa predvsem vino. žganje In steklenlna. Florjanu Kolencn na Sv. Vrhu »o zlikovci ukradli iz stanovanji poleg raznih predmetov tudi radijski aparat Orlon. Pred dvema mesecema pa so organ! ljudska oblasti prisil vlomilcem na sled In kmalu zajeli skupinico šestih mladoletnikov, ki Je hodila z Iga pri Ljubljani krast na Dolenjsko Kmalu po aretaciji mladoletnih vlomilcev so tatvine v okolici Mokronoga prenehale. Obtožene! so na razpravi odkrito priznali storjena kazniva dejanja. Vodja In pobudnik skoraj vseh tatvin je bil (S-Iclul N. N. s Iga, ki Je sam zagrešil 11 velikih tatvin, ostalih pet obtožencev pa Je zagre slin vrsto manjših tatvin. Sodišče Je ohsodllo glavna organizatorja skupinice na 5 In 3 leta strogega zapora, ostale obtožence pa na kazni od 1 do 9 mesecev zapora. SKRUNILCI DRŽAVNE ZASTAVE IN JUNAKI NOŽA PRED SODIŠČEM 22. Julija — prav na državni praznik Ljudske republike Slovenije — Je župnik Podlipnlk v Sela-Sumberkii v trebanjskem okraju praznoval zlatomasnlškl jubilej. Te mu slavju so hoteli dati faranl čim vidnejši K»men. Na pobudo cerkvenega ključarja Ihe Ozimka st. so fantje posekali več nita-Jev ter Jih pripravili za postavitev. Na pred veter slavja je tajnik KLO Ferdo Zupančič pripel na 16-meterskl mlaj z žico državno zastavo. Fred postavljanjem mlaja so se fantje okrepčali v vaški gostilni, nato pa se v mraku lotili postavljanja. Sin ključarja MIha Ozlmek mlajši, k I je opazil zastavo na mlaju, pa jo Je odstranil In vrgel na tla. Za zastavo se fantje niso več brigali, temveč so jo pusttll v blatu In so celo hodili po njej. Sele ko »o hl 11 z delom gotovi, je eden Izmed njih zastavo pobrnl ter Jo vrgel na pločnik bližnje hiše, od koder so jo Razpis za enoletni tečaj na kmetljsko-gospodin jski Soli Marenberg OLO Slov onjgradec in Mali Loki OLO Trebnje. 6 L oktobrom 1951 prične reden pouk na enoletnih kmetijsko-gospodinj-sklh šolah- Dekleta, ki žele obiskovati to Rolo, posebno članice zadrug, naj vlože prošnje na upravo Sole: Marenberg ali Malo Loko, pošta Velika Loka, do 15. a e p t e m b r a. Prošnji naj prilože: 1. zadnje šolsko »pričevalo (najmanj dovršena osnovna šola), 2. prepis rojstnega Usta (starost od 17 do 80 let), S. potrdilo o imovinskem stanju družine (ki pa naj overovi KLO), 4. kratek življenjepis, 5. zdravniško potrdilo. Enoletni kmetljsko-gospodinjskl tečaj je namenjen le dekletom, ki se bodo po tečaju vrnila na kmetijsko delo. Vlada LRS, Svet za prosveto in kulturo. vaški otroci naslednji dan prinesli vao zmečkano in umazano na KLO. Na zastavi so se poznali sledovi čevljev. Zaradi omalovaževanja in žalitve državne zastave so se zagovarjali pred senatom okrajnega sodišča v Trebnjem preteklo soboto 20 letni MIha Ozimek ml. ter kmečki sinovi Stanko Fink, Stanko Mandelj ln Jože Koželj iz Dolnjega Podsiimberka, Jože Košler Iz Srebotntce. Frane Trlep ln Jože Gregorčič Iz Orlaka. Poleg gornjega kaznivega dejanja pa je obtožnica očitala Jožetu Koslerju, Francu Trlepu ln Stankotu Finku še udeležbo pri pretepu, kjer Je imel glavno besedo nol. 15. oktobra lani je šel Ivan Anilovar s nekim tovarišem v Sela-Sumherk. Pod vasjo sta srečala obtoženega Košlerja, ki Je začel Anžlnvarja klofutatl. nazadnje pa ga je brez vsakega povoda sunil z nožem v hrbet, s čemer ga Je težko telesno poškodoval. Košler se Je Izgovarjal, da Anžlovarja sploh ne pozna In da je bil med napadom doma, kar je hotela dokazati tudi precel zgovorna priča \ n m Turk, vendar pa Koslerju ln Tur kovl sodišče ni mncio verjeti. Letos 2«. marca so se vročekrvni kmečki fantje spet »udarili« v neki vasi ob vinu. V pretepu, v katerem so sodelovali Kuiii,„kl trg t — Poštni .redni SS - Tekoči račun pri Komunalni ■ aokl t Novnm me*tu Atev 61« I 90323 I — etrtltitiia naročnina 75 din polletna 150 din, eloletua 300 din - Naročnina se plačuje ' vnaprej — Tlaka tiskarna »Ljadake pravice« 1 v Ljubljani A7 MZ