Dve po§eD_i©§._. Redek povratek. Pred kratkem so javili madžarski časopisi, da se je vrnil iz ruskega ujetništva kmet Asztalos, ki je posedal v bližini Szegedina svojo domačijo. Na fronto je moral takoj po izbrubu vojnc in jo zašel že po par tednih v rusko ujetništvo. Njegova žena je prejela sporočilo, da je njen mož med pogrešanimi. Tovariši so pozneje pripovedovali« Asztalos je padel. Njegova žena se je omožila v drugi., ko je bil njen niož uradno proglašen mrtvim. Pred par meseci je stopil v službo na [Asztalosovem domu hlapec, ujetnik iz Rusije, ki je po vzgledu več drugih šc le po več letih pogodil pot iz daljne Sibirije v domovino. Pred dnevi so našli tega hlapca obešenega. Uradna poizvedovanja o neznancu sc dognala: Novi hlapcc ni bil nikdo drugi nego Asztalos, Hd ni obležal na bojnem polju, ampak je bil ujet in po dolgoletnih blodnjah se je vrnil zopet na svoj dom. Ko je pa videl, da zc je njegova žena drugič poročila, je sklenil, da se nc bo dal spoznati, ampak bo stopil v službo pri drugem možu. Kaj ga je pravzaprav napotilo do tega ikoraka, ni dognano. iVsi, ld so ga poznali, domnevajo, da se je hotel uveriti na lastne oči, če je resnično njegova :v-ma srečna v drugem zakonu. Živel je torej nekaj mesecev pod skupno streho z žensko in moškiro, katerega je s-matral kot svojega protivnika, ne da bi mu izdal neznosno notrajne razpoloženje s kako besed ali migljajem. Lepega dne si je izvolil prostovoljp. sirrt. Prepričal seje, da živi njegova žera v sreči ter miru. Ako bi se dal spoznati, bi pomenilo to spoznanje le nesrečo in nemir in je _egel po tako bridkih udarcih usode po obupnem dcjanju samomora. Rabelj, ki je obesil 760 na sm_t obsojenih, Viljem E. Lamb, lcrvnik severnoame riške države Oregon, velja na celem svetu kot najboljši strokovnjak v rabeljskem poslu. Doslej je obesil 700 na smrt obsojehih. Krvniške službe se je lotil pred 50 leti v sevcrnoameriški državi Virginia, kjer je opravil fcot 191etni mladenič prvič obešanje. Nato je bil pozvan na Filipinske otoke, kjer se mu je odprlo širno polje te za navadnega človeka grozne službe. Na stotine oseb je obesil na Filipinih. Enkrat se je zgodilo, da je potognil naenkrat na vešala 18 oseb. Pred 14 leti so mu poverili službo paznika v jetnišnici v Oregonu, kjer je bil prepričan, da bo zaključil rabeljski posel. Kmalu za tem je moral kot krvnik v Salem. Po tolikoletni izkušnji meni gospod Lamb, da je za na smrt obsojenega največja dobrota, ako se ga hitro obesi brez vsakih ceremonij. Lamb tudi trdi, da je način usmrtitve s pomočjo vrvi še najbolj človeški.