SEKRETARJEVA RAZMIŠUANJA
Poti imajo še vedno preveč križišč in ovinkov
Dnevno slišimo in prejemamo pripombe s terena in razmišljanja komunistov, pa tudi drugih občanov. Prisotna vprašanja na katera včasih sami ne najdemo odgovora so stalni spremljevalči našega dela. Mogoče bodo moja razmišljanja pripomogla k temu, da se vsaj nekatera teh odprtih vprašanj poskušajo razjas-niti.
Sklepi CK ZKS in ZKJ so objavljeni v Komunistu. Ce želimo pridobiti res strokovna mnenja o dogovor-jeni smeri nadaljnjega delovanja, ki jo sklepi začrtu-jejo je nujno, da o teh sklepih najprej razpravljajo res tisti, ki so kot prvi zadolženi za njihovo izvajanje. Prav je sicer, da o sklepih jazpravljajo vsi komunisti, vendar mislim, da pristop, ko so predvsem poklicani usposobljeni organi in organizacije, predstavniki OZD, ali pa strukture KS, lahko doprinese dosti konkretnejši dogovor za nadaljnje delo.
Postavljamo vprašanja in razpravljamo o tem kako priti do uveljavljanja odgovornosti vodihiih Ijudi v najvišjih forumih. V že obstoječih dokumentih in ustavnih opredelitvah imamo to dorečeno. Te poti so resnično komplicirane, zato moramo iskati možne spremembe v razpravah o spremembi ustave in do-slednega zagovaijanja stališč, ki smo jih v Sloveniji nekako že potrdili v večini javnih razprav.
V teku so razprave o spremembi ustave. Tudi v tej problematiki smo se zavzeli za dokajjasen pristop in sicer, da se lahko opredeljujemo do tistih spreminje-valnih predlogov, ki bodo prispevali k krepitvi demo-kratičnosti, nadaljnjem razvoju republik in pokrajin
v Jugoslaviji, krepili samoupravno odločanje in dogo-varjanje ter, da ne bomo spfeminjali temeljev naše ustavne ureditve.
Očitki, da članstvo ZK nima prav nobenega vpliva na odločitve, ki jih sprejemamo (ali kot najraje reče-mo sprejemajo) v forumih sicer včasih držijo. Ne ¦noremo pa red, da smo vedno brez vsake moči. Večina upravičenih zahtev in kritike, ki jih izrečejo člani v 00 ZK, občinski komite ZKS posreduje naj si bo mestnemu komiteju ZKS ali centralnemu komite-ju ZKS. Preko teh organov se tako verjetno slišijo -tudi naša razmišljanja dosti dlje kot si navadno misli-mo. Res pa je, da so se v naši stvarnosti začele spremembe odvijati dosti hitreje kot smo bili v prete-klosti navajeni, in da ne moremo vedno pričakovati, da bomo lahko izpeljali postopek, da o vsakem odpr-tem vprašanju najprej razpravljajo v osnovnih okoljih in šele nato v višjih forumih.
Mislim, da se bomo prav tako morali privaditi tudi temu da za odprta vprašanja ne bomo vedno imeli na razpolago mnenja našega CK, po katerem bi se rav-nali, ampak da se bomo morali vsi večkrat odločati in zavzemati stališča do odprtih pojavov v svojih lastnih okoljih in sicer na podlagi sprejete osnovne usmeritve delovanja ZKS.                        ..:                 .
ZK uresničuje stališča z močjo dialoga
Nemalokrat zahteva članslvo ZK, da mora organi-zacija ZK aii kar Zveza komunistov na splošno, odločno poseči v to ali ono dogajanje, katerega odvi-janje nam ni pogodu, ali se nakazujejo negativni odmevi na posledice, ki jih to dogajanje povzroča. Tu ne mislim zgolj odločitev, ki jih sprejemajo v samem vrhu države, temveč nemalokrat tudi odločitve, ki jih sprejemamo na občinskem ali celo krajevnem nivoju, pa niso povšeči komunistom.
Ko ob takem ocenjevanju postavljamo Zvezo ko-munistov nad strokovne organe, ki odločitve načrtu-jejo ali sprejemajo, pozabljamo, da smo se na 10.
kongresu ZKS, kar je potrdil tudi 13. kongres ZKJ, odločili, da bomo vložili vse napore v to, da Zveza komunistov ne bo več stranka na oblasti, temveč se bo borila za to, da postane resnična avantgarda de-lavskega razreda, ki bo svoja stališča in sklepe uresni-čevala znotraj obstoječega sistema, v SZDL in sicer z močjo argumentiranega demokratičnega dialoga.
Pogosto je postavljeno vprašanje kako naprej in za kaj naj se komunisti zavzemajo. Mislim, da smo za vsa ta vprašanja že sprejeli smeri in kažipote kako in v katero smer naprej.
Primarna naloga, katere se vsi še kako zavedamo je razreševanje kritičnih razmer v našem gospodar-stvu. Zveza komunistov - torej komunisti smo spre-jeli zelo natančne opredelitve, katere predloge izho-da iz krize bomo podpirali in se borili za njihovo uveljavljanje. Gospodarstvo mora sloneti na tržni ekonomiji odprti v svet. Gospodarske organizacije morajo postati čvrsti in samostojni subjekti, njihova dejavnost pa sloneti na takih programih, ki zagotav-ljajo razvojno perspektivo.
Težko spreminjamo poglede in^iavade
Vsa ta razmišljanja in iskanja bodo vtkana v pripra-ve in izvedbo konferenc organizacij ZK. Kongresi so v letu 1986 začrtali poti in način hoje po teh poteh. Sedaj, ko sta minili dve leti, lahko ugotovimo, da nismo prehodili precej nakazanih poti. Nekatere poti so imele vse preveč križišč in ovinkov, kjer nismo uspeli uskladiti naših pogledov in hotenj. Zgodovin-sko breme preteklosti nas še vedno opozarja, da ne bomo mogli zakorakati premočrtno naprej. Lahko bi tudi rekli, da je navada resnično železna srajca, saj zelo težko spreminjamo poglede, navade predvsem pa zavest posameznika, pa tudi prenekaterih okolij za sprejem novega, včasih popolnoma nasprotnega prejšnjemu.
Navaditi se moramo tudi poslušati, vzpostavilii dialog in ne zgolj govoriti in diktirati, vzpodbujati
tudi druge za napredne ideje in ne jih zgolj dajati,
sposobni moramo biti vse to usmeriti v enoten cilj nadaljnjega razvoja.
V pogojih, ko se razmere v gospodarstvu in družbi ¦ zelo težko spreminjajo na bolje in smo priča čedalje
večjemu administrativnemu omejevanju in urejanju odprtih vprašanj se moramo komunisti zavzemati za upoštevanje in izvajanje osnovnih pravic delovnega človeka in občana kot je pravica do samoupravljanja, pa čeprav v močno zoženih finančno-materialnih po-gojih, do odločanja po delegatski poti od KS preko občinske skupščine pa vse do zveznih organov.
Delo naše občinske organizacije ZK bo usmerjeno v to smer nadaljnjega delovanja. Seveda pa moramo vedeti, da pri vseh naporih za vzpostavitev demokra-tičnega dialoga in pluralizma interesov in gledanja v SZDL in družbi, znotraj naše organizadje še vedno veljajo dogovorjeni in s programom ZKJ sprejeti prindpi delovanja. Demokratični centralizem ostaja načelo medsebojnega povezovanja in delovanja. Tru-dili se bomo, da bodo zahteve in stališča osnovnih organizacij ZK še naprej dosledno upoštevana, ob-činski komite se bo tudi v bodoče zavzemal za dosled-no uveljavljanje razvojne miselnosti in načrtovanja kot enega od osnovnih pogojev nadaljnjega razvoja občine.
V  iskanju čim neposrednejših metod dela in med-sebojnega izmenjavanja informacij bomo v bodoče še bolj razvijali neposredni kontakt članov OK ZKS z osnovnimi organizacijami ZK v KS in delovnih organizacijah.
Idejno-politično usposabljanje bo še naprej osnov-ni sestavni del našega programa, kljub velikim teža-vam v praksi, pri njegovem izvajanju. Zavedamo, se da lahko v sedanjih razmerah uspešno deluje le uso-sobljen in predan komunist. To usposabljanje bo zajelo tudi člane organov občinske organizacije ZKS, kar dosedaj ni bila redna praksa.
RAJKO NAJZER