IZ NAŠIH MEST UMRLI SO Anton Mencinger, banski svetnik, je umrl 8. oktobra v državni bolnici. Pokojnik se je rodil 1879 v Kranju. Gim nazijo je končal 1897 v Ljubljani, pravne študije pa 1902 v Gradcu. Isto leto je vstopil v upravno službo ter je potem služboval v Krškem, Kamniku, Postojni, Logatcu, Radovljici in Litiji. 1918 je bil imenovan za deželnega vladnega tajnika v Ljubljani, eno leto kasneje za okraj nega glavarja v Radovljici, 1921 pa je postal banski svet nik. 1923 je bil komisar mestne občine ljubljanske in je na tem mestu začel z veliko gradbeno akcijo stanovanj skih hiš. Ril je odličen uradnik ter je bil odlikovan z redom sv. Save in češkim redom Belega leva. 16. oktobra je umrl profesor dr. Ivan Arnejc. Pokojnik se je rodil 1870 v Gornjih Goricah pri Rožeku na Koro škem. Gimnazijo je obiskoval v Reljaku, na graški uni verzi pa je študiral klasično filologijo. Najprej je službo val kot suplent v Celovcu, nato pa na klasični gimnaziji v Mariboru. 1913 je bil poklican v prosvetno ministrstvo na Dunaju, in sicer v slovenski oddelek, in tam je ostal do 1918. Hkrati je vodil tudi drž. zalogo slovenskih šol skih knjig. Ko je prišel po prevratu v Ljubljano, mu je tudi tu narodna vlada zaupala vodstvo drž. zaloge šolskih knjig, nato pa je bil dodeljen najprej na III. drž. realno gimnazijo, pozneje pa na klasično. Izven šole se je po kojnik zlasti udejstvoval v društvih koroških Slovencev, pisal znanstvene razprave iz klas. filologije in bil tudi nekaj časa urednik »Mira«. 21. oktobra je umrl profesor Martin Cilenšek, star 89 let. Pokojnik je bil profesor na ljubljanski realki, nato je bil prestavljen na realko v Leobnu, naposled pa je služboval v Ptuju, kjer je bil 1905 upokojen. Bil je priznan botanik, ki je napisal veliko člankov in razprav iz svojega znan stvenega področja. Najbolj znano njegovo delo je knjiga »Naše škodljive rastline v podobi in besedi«, ki jo je Mohorjeva družba izdala v letih od 1892 do 1896. Ivan Dražil, magistratni pisarniški ravnatelj v pokoju, meščan ljubljanski in častni predsednik pevskega društva »Slavca«, je preminul 6. novembra. Pokojnik je vstopil v mestno službo 1899 in se je sčasoma povzpel do pisar niškega ravnatelja. Važno je njegovo delovanje pri pev- skem društvu »Slavec«, katero je pomagal ustanoviti in pri katerem je pel polnih 45 let, dobrih 20 let pa v zboru slovenske opere. 13. novembra sta umrla Martin Radovan, bivši čevljar ski mojster in meščan ljubljanski, ter Fran Jezeršek, rav natelj Narodne tiskarne v Ljubljani. 5. decembra je umrl Ivan Lautar, magistratni podrav- n a tel j v p. Skladatelj Emil Adamič je preminul 6. decembra. Po kojnik se je rodil 1877 na Dobrovi pri Ljubljani kot sin nadučitelja. Pri svojem očetu, ki je bil med tem prestav ljen na šempetrsko šolo in ki je bil hkrati organist v šempetrski cerkvi, se je učil prvih glasbenih pojmov in klavirja. 10 let star se je vpisal v šolo Glasbene Matice, kjer se je učil gosli, teorije in petja. Pozneje na učite ljišču se je učil petja pri Foersterju in je pel v zboru Glasbene Matice pod dr. Čerinom in Hubadom. Po kon čanem učiteljišču je služil v Zagorju ob Savi, Kamniku in nato do svetovne vojne na šoli sv. Cirila in Metoda v Trstu. Med vojno je bil na gališki fronti, pozneje pa 6 let v ruskem ujetništvu. Po povratku iz ujetništva je bil ime novan za profesorja glasbe na drž. učiteljišču v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve. Komponirati je začel zelo zgodaj, njegov mentor pa je bil dr. Gojmir Krek. Ril je zelo plodovit, saj je ustvaril nad 300 različnih glasbenih del, in je bil eden najbolj priljubljenih slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. V Leonišču je umrl 18. decembra Josip Lavrenčič. Po kojnik se je rodil 1859 v Postojni. Po končani Mahrovi šoli je napravil še četrti letnik trgovske akademije v Gradcu, nakar je nekaj časa služboval v Kranjski eskompt- ni banki. Nato je vodil doma očetovo posestvo. 1887 je stopil v službo pri deželnem užitninskem zakupu v Ljub ljani, šest let kasneje pa je prešel k mestnemu užitnin- skemu zakupu, kjer je služil 18 let. 1910 se je pokojnik spet preselil v Postojno in je bil leto dni kasneje izvoljen za podžupana, naslednje leto za župana, 1913 pa so ga Postojna, Vrhnika in Lož izvolili za svojega deželnega poslanca. 1921 je bil izvoljen za državnega poslanca Ju lijske Krajine, a 1927 se je preselil v Ljubljano in se umaknil iz političnega življenja. 254 KRONIKA Anton Mencinger Fran Novak 21. decembra je umrl v 86. letu svoje starosti Martin Breznik, nadučitelj v pokoju. Kot učitelj je služboval večji del po Štajerski, kjer je bil povsodi znan ne samo kot dober vzgojitelj, ampak tudi kot umen gospodar in sadjar ter kot izvrsten orglar. 30. decembra je izdihnil Fran Novak, gimnazijski rav natelj v pokoju in utemeljitelj slovenske stenografije. Po kojnik se je rodil 22. oktobra 1856 v Mengšu pri Kam niku. Po odlično opravljeni maturi je študiral na Dunaju filozofijo, napravil pa je tudi strokovni izpit iz Gabels- bergerjeve nemške stenografije. Prakticiral je na gimnaziji terezijanske akademije, stalno suplenturo pa je dobil v Ljubljani šele 1886. Po štirih letih je bil premeščen na novomeško gimnazijo, kjer je ostal 4 leta, nato pa se je vrnil v Ljubljano na humanistično gimnazijo in tam postal 1917 ravnatelj tega zavoda. Upokojen je bil 1924. leta. Za stenografijo se je zanimal že v visokošolskih letih, v No vem mestu pa je uresničil svoj načrt in ustvaril slovensko stenografijo. KRONIKA 255