Poštnina plačana v gotovini URADNI LIST? CEN. f/V,' //;> & LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE , (/> v;. Leto XII V LJUBLJANI, dne 20 oktobm 1955 Šieviiircr-Ttt VSEBINA: Odloki ljudskih odborov: 740. Odlok o družbenem planu okraja Maribor okolica z? leto 1955. 741. Odlok o posebnem predračunu izdatkov okrajnega ljud skega odbora Gorica za obdobje od 1. septembra do 31. decembra 1955. 742. Odlok o predračunu okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota za kritje osebnih, materialno operativnih in funkcionalnih izdatkov za obdobje od 1. septembra do 31 decembra 1935. Odloki ljudskih odborov 740. Na ipodla-gi 16. člena in II. točke 64. člena v zvezi s 96. in 108. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19—89/52) j« okrajni ljudski odbor Maribor okolica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. aprila 1955 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Maribor okolica za leto 1955 1. člen Potrdi se družbeni plan okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica za leto 1955, ki se glasi: Prvi del RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1954 1. Skupno gospodarstvo Celotni družbeni produkt, izračunan po istih cenah kaže tole povečanje: «/o 1953 1954 1953 *= 100 Celotni družbeni produkt (v 000) 10,081.200 10,771.400 106,8 na enega prebivalca 94.500 99.912 105,7 2. Industrija Industrijska proizvodnja v letu 1954 zaznamuje proti izvršitvi v letu 1955, računana po enotnih cenah, indeks 97,8. Vzroki prikazanega indeksa so predvsem v preusmeritvi proizvodnje v barvasti meta-Inrgiji, ki je udeležena v skupni vrednost; proizvodnje z 410/o. Vse druge stroke pa kažejo znatno Povečanje na skupni indeks 108,9. K temu so posamezne industrijske stroke pripomogle kakor kaže tale pregled: 1953 = 112 proizvodnja premoga 126,1 115 barvasta metalurgija 88,3 116 proizvodnja nekovin 88,8 lil]7 kovinska industrija 109,1 120 kemična industrija 103,4 121 industrija gradbenega materiala 155,5 122 lesna industrija 105,9 123 industrija papirja 103 124 tekstilna industrija 123,4 125 usnjarska industrija 124,7 127 živilska industrija 144,3 industrija skupaj 97,8 Poseben dvig proizvodu je se kaže v industriji za široko porabo, in sicer v tekstilni, usnjarski in živilski. Proizvodnja nekovin — proizvodnja steklenih izdelkov je še v razvoju in zaradi rekonstrukcije obrata, ki se je iz leta 1955 nadaljeval še v letu 1954, ne dosega ravni proizvodnje iz leta 1952. V kovinski industriji je prišla predvsem do izraza osvojitev novih proizvodov, s čimer se je prilagodila povpraševanju na tržišču, tako doma kakor v inozemstvu. Industrija gradbenega materiala zaradi izredno ugodnih tržnih razmer stalno narašča. Na tako visoko povečanje je deloma vplivala tudi ustanovitev novega podjetja. V lesnj industriji so prešli na izdelavo končnih izdelkov za široko porabo. V industriji papirja je uspeh pri dvigu proizvodnje že deloma posledica vloženih investicij, razen tega je vplivala na dvig proizvodnje tudi visoka konjunktura in delo ob nedeljah. število zaposlenih v industriji se je v primeri z letom 1955 povečalo za 15%, od tega delavci 13,8%, uslužbenci 6,1 %. Zvišanje zaposlenih v industriji se v bistvu ne kaže v dvigu fizičnega obsega proizvodnje, ampak v osvajanju novih izdelkov in spremembi asortimenta, ki ga je bilo treba prilagoditi trgu. Kljub temu pa povečanje delovne sile ni bilo v skla- du s stopnjo povečanja proizvodnje in je proizvodnost dela v primeri z letom 1953 nekoliko padla. Glavni vzrok temu je bil neprimeren sistem nagrajevanja, ki ni dopuščal plačevanja po učinku, stimuliral pa je prekomerno vključevanje delovne sile. Vzporedno s povečanjem zaposlenih je stanje nezaposlenih takole: dec. 1952 dec. 1953 dec. 1954 moški 100 163 61 ženske 227 501 376 skupaj 327 664 437 indeks 100 % 203% 134 % Struktura nezaposlenih po naslednji razpredel- niči kaže absolutno povečanje nekvalificirane delovne sile, ki je nastalo zaradi tega, ker je posredovalnica za delo med letom izvršila prekvalifikacijo delovne sile po določeni nomenklaturi in so ostali v kategoriji »drugi« le tisti, ki ne spadajo v nobeno drugo kategorijo, medtem ko so bili v preteklih letih vsi tisti, ki pred tem še niso bili zaposleni, in vsi invalidi, ne glede, na kvalifikacijo. število v decembru struktura 1952 1953 1954 1952 1953 1954 nekvalificirani 39 27 334 11,9 4,4 76,4 polkvalificirani 17 19 10 5,3 2,8 2,3 kvalificirani visoko 68 113 54 20,8 17,1 12,3 kvalificirani 1 4 — — — — uslužbenci 58 80 4 17,7 12.1 0,9 drugi 144 421 35 44,3 63,6 8,1 skupaj 327 664 437 3. Kmetijstvo 100 100 100 Ukrepi, storjeni za to, da se spodbudi hitrejši razvoj kmetijstva v letu 1954, kot n. pr. povečana investicijska sredstva, večja sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje, nov sistem obdavčevanja kmetijskih proizvajalcev na podlagi katastrskega dohodka, uredba o prostem prometu nepremičnin v mejah agrarnega maksimuma in večje razpoložljive količine umetnih gnojil v trgovini — po znatno nižjih cenah, so ustvarili ugodnejše gospodarske in tržne razmere za razvoj kmetijstva. Tako je bilo umetnih gnojil v letu 1933 porabljenih 3.933 t. Ta poraba se je v letu 1954 zvišala na 5.163 tone, regres za nabavo te količine pa je znašal v letu 1954 129 milijonov, kar je za 36 % več od regresa v letu 1953. Od tega odpade na regres v zasebnem sektorju približno 80%. Učinek kot posledica navedenih ukrepov pa v tem kratkem času še ni mogel priti do večjega izraza zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so vplivale na obseg kmetijske proizvodnje. Vendar pa kaže vrednost kmetijske proizvodnje v glavnih dveh strokah v letu 1954 delno povečanje, in sicer v poljedelstvu za 9%, v živinoreji pa za 8%. številčno stanje živali pa se je povečalo, kot sledi: 1953 = 100 konji 94 govedo 108 prašiči 106 Investicije v kmetijstvu so se v letu 1954 povečale za 307,2 %, m sicer pretežno iz splošnega kreditnega sklada. Okrajna sredstva, ki so v letu 1955 znašala 2,7 milijona, so se v letu 1954 zvišala ua 14,3 milijona. Od vseh sredstev se je porabilo za nasade 17,9%, za gradnje 15,8%, za opremo in stroje 34,2%. za živino 26,8% ter 5,3% za drugo. Nakazano stauje nazorno priča o skrbi, ki se posveča napredku v kmetijstvu. , Pretežna večina državnih in zadružnih kmetij-tijskih gospodarstev je bila kot poskusmi obrat deležna olajšav pri družbenih obveznostih. V minulem letu je bila v glavnem izvršena organizacijska učvrstitev novo ustanovljenih kmetijskih gospodarstev. 4. Gozdarstvo Za izboljšanje gozdnega in lesnega gospodarstva so bili v preteklem letu uveljavljeni poleg določb okrajnega družbenega plana tudi pomembni ukrepi, predpisani v zakonu o gozdovih, uavodilu za uredi' ditev gozdarske službe v okrajih i,n mestih, uredbi o sečnjah gozdnega drevja, zakonu o skladu za obnovo gozdov. Po družbenem planu predvideno varovanje gozdnega bogastva oziroma zmanjšanje sečnje pa so prizadeli v letu 1954 občutni vetrolom in sne-golom, pa tudi velika potreba tržišča po lesu je povzročila, da je bil plan sečnje v nedržavnem sektorju prekoračen za približno 50%. 'V tem prekoračenju je vštetih 34.161 m3, ki odpadejo na vetrolome in snegolome. V nedržavnem sektorju je bilo posekanih 127.801 m3, in sicer za prodajo 89.867 m3 ter 24.098 m3 za lastno uporabo (brez odpadka). Posek v državnem sektorju je bil 88.482 m3 in ni presegel planiranih količin. Od skupnih sredstev, ki so se stekala v sklad za obnovo gozdov, se je uporabilo za obnovitvena in ureditvena dela, kakor kaže razpredelnica: v 000 nedržavni sektor državni sektor gozdne drevesnice 282,6 41,8 obnova in nega gozdov 5.452,8 12.089,7 varstvo gozdov 86,8 3,947 urejanje gozdov 884,6 7,005,9 graditev in vzdrževanje gozd- nih komunikacij in stavb v gozdovih 12.910 50.550 splošni stroški 2.447,9 — __ Skup a j: 22.064,7 73.634,4 Pregled izdatkov sklada za obnovo gozdov v letu 1954: din 1. obnovitvena jn druga dela (po gornji razpredelnici) skupaj 95.699 2. uprava in terenska režija 30.551 3. stroški javne gozdarske službe 30.000 4. odvod republiki 110.675 5. neizrabljena sredstva v letu 1954 74.848 Skupaj 341.573 r 5. Gradbeništvo Celotni obseg gradbenih del se je kot v letu 1955 stalno večal. Izvršena gradbena dela so bila v letu 1954 za 49% višja od preteklega leta. Nesorazmerno pa se je povečalo število zaposlenih v gradbeništvu za 80%, kar gre predvsem na račuiu padca proizvodnosti dela. To pa je treba v glavnem pripisati izredno neugodnemu vremenu, ki je oviralo normalen potek gradb. (>. Trgovina Skupni promet blaga v trgovini je v letu 1954 višji za 8 % in je dosegel vrednost 2,109 milijonov. Povečanje prometa je povzročilo deloma zvišanje cen, deloma pa zvišanje kupine moči oziroma zvišanje števila zaposlenih. Istočasno pa se je število zapo- slenih v trgovini znižalo za 8,2%, tako se zviša promet na zaposlenega od povprečno 4.400 tisoč v letu 1952 in 4.000 tisoč v letu 195'3 na 4,750 tisoč v letu 1954. Pri tem pa je povprečni promet na zaposlenega v zadružnem sektorju nekoliko nižji, in sicer 4.400 tisoč letno na zaposlenega. Važen ukrep je bila reorganizacija trgovske mreže, ki pa na območju Maribor okolica ni povzročil bistvenih sprememb. 7. Gostinstvo Blagovni promet v gostinstvu in turizmu je znašal v milijonih: Leto Skupaj Državni Zadružni Družbeni Privatni sektor 1953 341 185 1954 412 211 1953 = 100 120% 114% Število gostinskih obratov je ostalo v glavnem neizpremenjeno in je povečanje blagovnega prometa pripisati dvigu cen alkoholnim pijačam. Vendar je udeležba alkoholnih pijač v celotnem prometu od 70 °/o v letu 1953 padla na 55,2%. 84 19 55 117 24 60 141% 1126,3% 1-13,2% 8. Obrt V okraju je bilo v letu 1954 742 obrtnih obratov s 1.536 zaposlenimi. Ako primerjamo to z letom 1953, dobimo tole sliko: Število zaposlenih 1953 1954 indoks 1953 - 100 1953 Stcvib obrtnih obratov 1934 induks 1933 “ 100 vsi sektorji 715 742 101,3% 1.459 1.536 105 državni 110 95 86,3 390 930 136 zadružni 74 69 93,2 128 204 193 zasebni 531 578 108,9 941 802 85 Značilno v obrti je, da število obratov v državnem in zadružnem sektorju pada, znatno pa se je v teh obratih dvignilo število zaposlenih, medtem ko v zasebnih obratih število zaposlenih pada ze od 1932. leta. Padec števila obrtnih obratov v državnem in zadružnem sektorju se opaža predvsem pri šiviljah in čevljarjih, ker jim na podeželju zelo konkurirajo šuišmarji in so zato te delavnice nerentabilne. Vzporedno z zvišanjem zaposlenih v državnem sektorju je bil plan bruto prometa v obrt; presežen za 39 %. Na tako visoko realizacijo je vplivala predvsem normalizacija finančnega poslovanja (bolj urejeno knjigovodstvo in poslovanje preko Narodne banke) kakor tud; pavša tiran je večjega števila obrtnih obratov. 9. Investicije Investicijska delavnost se je v letu 1954 zelo razširila, tako tista, ki jo je financiral oziroma kreditiral OLO, kakor tista, ki so jo financirala podjetja iz lastnih sredstev. Skupno s sredstvi za investicijsko vzdrževanje je bilo v letu 1954 porabljenih v industriji in gradbeništvu 1.282 milijona, kar je v primerjavi z letom 1993 le 97,8%. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v letu 1953 samo Elektro Maribor okolica prejel 627 milijonov, medtem ko znaša v letu 1954 celotni kredit splošnega kreditnega sklada 415,5 milijonov. Sredstva, s katerimi so podjetja financirala, so znašala skupno 1,799 milijona, in so se formirale iz tehle virov: amortizacijski sklad za zamenjavo 1-1,2'% amortizacijski sklad za vzdrževanje 14,3% lastna sredstva podjetij 53,8 % okrajni splošni kreditni sklad 40,7 % Po panogah pa je bilo uporabljenih od skupnih sredstvih v odstotkih: 100 69,9 18,6 1,3 1,4 8,1 0,7 Okrajni ljudski odbor je porabil za financiranje in kreditiranje investicij 447,000.000, medtem ko je bilo v -letu 1953 pohabljenih le 138 milijonov. Skupna sredstva so bila razdeljena, kakor sledi: sklad za kreditiranje investicij 166,6 milijona 37,3 % financiranje negospodarskih investicij 280,5milijona 62,7 % Iz sklada za kreditiranje investicij so 'bila dana posojila temle panogam: industrija 140,9 milijona 84,6% gradbeništvo 4 milijona 2,4 % trgovina 3,9 milijona 2,3% Obrt 2,3 mi lijona 1,4% kmetijstvo 15,5 milijona 9,3% Negospodarske investicije, ki so znašale 280,4 mi- lijona, imajo tole strukturo (v 000 din): ceste 26.351 9,4% elektrifikacija 24.100 8,6% prosveta 75.308 26,8% zdravstvo 34.018 12,1 % komunala in stanovanja 62.032 22,1 % neurja 58.679 21,0% V tem, da je bilo razmeroma največ sredstev vloženih v investicije za prosveto, se kaže želja, da se stanje naših šol, ki so zaradi kritičnega stanja glede na število otrok in zastarelosti objektov potrebna vse pozornosti, čimprej popravi. Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1955 1. V industriji se predvideva povečanje proizvodnje za 10,4% nasproti proizvodnji v letu 1954. V tem povečanju pa ni všteta proizvodnja tovarne Impol, ker zaradi nedokončane preusmeritve v napravah povečana predelava aluminija še ne more v celoti izravnat; zmanjšane predelave bakra ter se zaradi tega zmanjša vrednost proizvodnje z 19,9 %, medtem ko se po obsegu povečuje za približno 15%. Po posameznih strokah se predvideva tole povečanje: Indeks 1954 = 100 112 proizvodnja premoga 100 115 barvasta metalurgija 80,1 116 proizvodnja nekovin 130,4 117 kovinska industrija 157,5 120 kemična industrija 101,6 121 industrija gradbenega materiala 116,1 122 lesna industrija 108,1 123 industrija papirja in celuloze 123,9 124 tekstilna industrija 104,1 125 industrija usnja 100 127 živilska industrija 98,3 Proizvodnja premoga — ostane na istem nivoju, ker so plasti premoga ravine in tudi v perspektivi nima pogojev za razvoj. Barvasta metalurgija — potrebno je, da se čimprej izvede rekonstrukcija oziroma modernizacija podjetja po potrjenem investicijskem programu. Ker v letu 1955 ni na razpolago večjih republiških kreditov, mora veliki del investicij prevzeti okraj, ki bo v ta namen najel posojilo iz sklada za obnovo gozdov in sklada za kreditiranje stanovanjske graditve. Proizvodnja nekovin •— tu je predvideno povečanje proizvodnje zaradi izvršenih investicij in uvedbe novih proizvodov. Kovinska industrija — v letu 1954 izvršene investicije se kažejo v precejšnjem zvišanju proizvodnje. Razen tega je povpraševanje na domačem in tujem trgu po teh proizvodih vedno večje. Kemična industrija — proizvodnja bo v glavnem ostala na isti višini, le da se bo spremenil asortiment. Uvedel se bo nov izdelek »umetna mešana gnojila«, za katerega je postopek še nov in otežkočen. Industrija gradbenega materiala — ima glede na vrsto in kvaliteto materiala ugodne možnosti za nadaljnje povečanje proizvodnje, kar pa je odvisno predvsem od števila zaposlenih. Lesna industrija — zvišuje in preusmerja proizvodnjo na končne izdelke za široko porabo. V letu 1955 se predvideva zboljšanje kvalitete rezanja lesa. Industrija papirja in celuloze — predvideva povečanje proizvodnje kot posledico investicij v letu 1954. Tekstilna industrija — le deloma zvišuje proizvodnjo ter v glavnem izboljšuje kvaliteto in razno-likos't izdelkov. Usnjarska industrija — ostane na isti višini proizvodnje zaradi uvedbe novih izdelkov, predvsem predelave konjskih kož. Živilska industrija — na znižanje proizvodnje v tej stroki vpliva znižanje proizvodnje Veležga-njarne Šentilj, ki zaradi slabe letine sliv v letu 1954 nima dovolj surovin za proizvodnjo v letu 1955. »Sana« in tovarna olja v Sl. Bistrici pa proizvodnjo zvišujeta. 2. Kmetijstvo Zaradi sedanjih ukrepčv za napredek kmetijske proizvodnje in predvidenih ukrepov v letu 1955, ki zagotavljajo sredstva za pospeševanje proizvodnje, ureditev trga kmetijskih pridelkov in povečan obseg industrijskih izdelkov za zamenjavo s podeželjem, pričakujemo, da bo kmetijska proizvodnja naraščala. Znatno večje količine umetnih gnojil po zelo znižanih cenah bodo vplivale na večjo uporabo, kar bo neposredno vplivalo na večjo proizvodnjo. Posebno važna je ustanovitev okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva, ki bo predvidoma znašal 51 milijonov. Sredstva sklada so namenjena za pospeševanje vseh kmetijskih panog. Za poljedelstvo so zagotovljena sredstva za spodbujanje semenske proizvodnjo in poskusništvo v vinogradništvu, za selekcijo vinogradov in matičnjakov, v sadjarstvu za vzorno ureditev nekaterih starejših sadovnjakov, subvencija za drevesnice, za izvedbo rajonizacije sadjarske proizvodnje, za tečaje, v živinoreji za selekcijo živine, za nabavo plemenjakov, umetno osemenjevanje, za dopolnilno vzdrževalnino in nagrade bikorejcem, za licenciranje plemenjakov ter manjše melioracije travnih im pašnih površin. Znatna sredstva so namenjena tudi za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Sredstva sklada za pospeševanje kmetijstva se bodo uporabila tudi za varstvo rastlin pred nevarnimi boleznimi in škodljivci. Večja pozornost se bo posvetila čebelarstvu. 3. Gozdarstvo Da bi se pospešila obnova gozdov in utrdilo gozdno in lesno gospodarstvo ter uskladila poraba lesa s prirastkom gozdov, bodo v letu 1955 še nadalje potrebni napori za zmanjšanje porabe lesa. 4. Gradbeništvo Zaradi splošnega zmanjšanja obsega investicij bodo morala gradbena podjetja posvetiti vso pozornost zniževanju cen gradbenih storitev, varčevanju 1 materialom in dvigu storilnosti dela. 5. Trgovina Predvideno je nadaljnje utrjevanje organizacije trgovske mreže. Blagovni promet bo nekoliko večji zaradi zvišanja kupne moči in povečanja zaposlenih. 6. Gostinstvo in turizem Blagovni promet bo predvidoma višji zaradi ugodnosti, ki jih daje podjetjem okrajni družbeni plan. K temu bo prispevala tudi splošna boljša organizacija, kot n. pr. ureditev prometnih zvez, propaganda in pod. ?. Obrt Razvoj obrti bo zarada ukrepov v okrajnem družbenem planu imel ugodnejše pogoje za razvoj. S pavšaliranjem dobička, obresti od osnovnih sredstev in prometnega davka ter možnosti, znižati amortizacijo, bodo opravljena nesorazmerja med splošno-družbenim in zasebnim sektorjem. Zaostrit; pa bo treba tudi boj proti šušmarjem. 8. Investicije Po planu se bo obseg investicijske graditve kakor v zvezinem ;n republiš'kem tako tudi v okrajnem merilu zmanjšal. Znatno pa se bo spremenila notranja struktura investicij v korist družbenega standarda. Kot nov ukrep se ustanovi sklad za graditve stanovanj, ki bo znašal za naš okraj skupno 105 milijonov. Od razpoložljivih sredstev bo okraj porabil za financiranje negospodarskih investicij 11'3 milijonov. Struktura investicij bo takale: 1954 1955 ceste 9,4% _ elektrifikacija 8,6% — prosveta 26,8 % 28,4 % zdravstvo 12,1% 6,6% komunala in stanovanja 22,1 % 65,0% neurja 21,0% — Poleg teh sredstev bo okraj v letu 1955 formiral že kreditni sklad v predvideni višini 53 milijonov: od tega: neizrabljena sredstva kreditnega sklada ;z 1. 1954 (že angažirana) 10 milijonov predvideni dotoik v letu 1955 43 milijonov Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA OKRAJA MARIBOR OKOLICA Za zagotovitev razvoja gospodarstva, ki je pred-■mden z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planom, je potrebno, da se gospodarske organizacije, državni sveti, ustanove in banke ravnajo razen po ustreznih ekonomskih ukrepih in smernicah zveznega ter republiškega plana jn tudi po ekonomskih ukrepih in predpisih, ki jih predpisuje ta plan. I. poglavje Amortizacija osnovnih sredstev 1 Podjetje za izdelovanje zidne in strešne opeke, obrtna podjetja in delavnice, gostinska podjetja in gostišča ter komunalna podjetja plačujejo amortizacijo osnovnih sredstev za leto 1955 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah začasnega odloka o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 57/54-684). 2 Gostinska podjetja in gostišča plačujejo v letu 1955 amortizacijo za gradbene objekte samo za vzdrževanje v višini 30% predpisane polrm amortizacije. 3 Turistične gospodarske organizacije odprtega lipo (pohorski domovi) plačujejo 20%, mlini pa 30% od stopenj, ki so določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah začasnega odloka o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 57-684/34). 4 Gospodarske organizacije v gozdarstvu in lesni industriji plačujejo 100% polne amortizacije samo za tisti del, ki je potreben za vzdrževanje gozdnih poti, ki se uporabljajo za javni promet. 5 Gospodarske organizacije iz prve, tretje in četrte točke tega poglavja lahko uporabljajo v letu 1955 sredstva amortizacijskega sklada v celoti bodisi za investicijsko vzdrževanje ali za nadomestilo osnovnih redstev. 6 Gospodarski svet se pooblašča, da na prošnjo obrtne gopodarske organizacije po predlogu komisije za cepitev osnovnih sredstev dovoli spremembo pri amortizaciji. II. poglavje Obrestna mera od osnovnih sredstev 1 Obrestna mera od osnovnih sredstev za obrtna podjetja znaša 6% od vrednosti osnovnih sredstev. 2 Obrestna mera od osnovnih sredstev za gostinska podjetja znaša 2 %. 3 Obresti od osnovnih sredstev niso dolžne obračunavati tele gospodarske organizacije: turistične gospodarske organizacije odprtega tipa (pohorski domovi), mlini ;n podjetja, ki se) ustvarjajo z družbeno prehrano (menze), obrtna podjetja in delavnice za osnovna sredstva, ki so jih nabavila v letu 1955. 4 N Obrtnim delavnicam in manjšim obrtnim podjetjem ter gostiščem predpiše po 90. in 96. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54/54) obresti od osnovnih sredstev v pavšalnem znesku svet za gospodarstvo. 5 Dohodki od obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačajo gospodarske organizacije iz tega poglavja, gredo v kreditni sklad za gospodarske investicije OLO Maribor okolica. III, poglavje FORMIRANJE IN UPORABA SREDSTEV KREDITNEGA SKLADA ZA GOSPODARSKE INVESTICIJE 1 V kreditni sklad za gospodarske investicije okraja Maribor okolica se stekajo tile dohodki: a) neizrabljena sredstva investicijskega sklada preteklega leta, b) anuitete za kredite, dane iz tega sklada, c) denarne kazni in koristi, ki se vplačajo po 76. členu uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij in po drugih predpisih, ki se sklicujejo na ta člen, č) obresti od osnovnih sredstev, ki jih vplačajo obrtna podjetja in delavnice, gostinska podjetja in gostišča ter komunalna podjetja, d) izkupiček od prodanih osnovnih sredstev po 66. členu uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) in 55. členu uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi (Uradni list FLRJ, št. 52/53), e) amortizacija osnovnih sredstev likvidiranih podjetij, f) sredstva, ki jih temu skladu med letom dodeli okrajni ljudski odbor. 2 V mejah zneska iz prve točke tega poglavja dodeli pristojna banka na podlagi razpisa v sporazumu s svetom za gospodarstvo kredite za investicije. Pri tem je treba v prvi vrsti upoštevati gospodarske organizacije, ki investicij v letu 1954 niso dokončale in jih je treba nadaljevati v tem letu. Okrajni ljudski odbor pooblašča svet za gospodarstvo, da v mejah zneskov iz prve točke tega poglavja lahko določi najvišje zneske za posamezno panoge. 3 Obrestna mera za kredite iz tega sklada je najmanj 5%, rok vračanja pa ne sme bitj daljši od 10 let. Ne glede na prejšnjo točko lahko svet za gospodarstvo določi nižjo obrestno mero in daljši rok vračanja za kredite, ki se dajejo kmetijstvu, obrti, gostinstvu in turizmu. 4 Pravilnik o črpanju in načinu dodeljevanja kreditnega sklada za gospodarske investicije predpiše svet za gospodarstvo OLO Maribor okolica. IV! poglavje Prometni davek 1 Tarifo prometnega davka predpiše OLO na podlagi uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/54) s posebnim odlokom. 2 Obrtna podjetja in delavnice ter gostišča, ki plačujejo delež dobička ljudskemu odboru in stalni prispevek družbeni skupnosti v pavšalnem znesku, plačujejo pavšalno tudi prometni davek (91. in 99. člen uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarskih organizacij in njegovi delitvi. Uradni list FLRJ, št. 54/54). V. poglavje Kritje obratnih sredstev, ki se uporabljajo za 'vesticije 1 Če financira gospodarska organizacija investicije jz obratnih sredstev, je Narodna banka pooblaščena, da vsa tako uporabljena obratna sredstva nadomesti iz dela dobička, ki pripada gospodarski organizacijo po VI. poglavju vtega družbenega plana. VI. poglavje Delitev dobička gospodarskih organizacij 1 Industrijska podjetja, gozdna gospodarstva in gradbena podjetja ter obrati podjetij teh panog, ki samostojno obračunavajo celotni dohodek na območju okraja Maribor okolica, se morajo ravnati po tehle določbah: a) po odbitku zneska, ki gre kot delež federaciji, oziroma ustreznega zneska, ki se steka v investicijski sklad podjetja po 76. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gopodarske organizacije in njegovi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54/54) in XIX. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 56/54) ter po kritju zakonskih obveznosti v skladu z 39. členom prej imenovane uredbe se razdeli dobiček gospodarske organizacije na del, ki pripada podjetju in na del, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru takole: Predvideni dobiček za Podjetje razdelitev med. gospod, org. in OLO Elektrarna, Fala 12.108 Elektro Maribor okolica 12.875 Rudnik Hrastovec, Poljčane 95 Impol, Slov. Bistrica 413.090 Tovarna steklenih izdelkov. Slov. Bistrica 4.740 Železarna, Ruše 8.055 Železarna, Zg. Polskava Tovarna kos. Lovrenc na Poh. 11.823 Livarna, Hoče 3.992 Tovarna okovja, Bistrica 42.0212 Tovarna dušika, Ruše 467.623 Pinus, Rače 9.553 Granitna industrija, Oplotnica 22.541 Granitna industrija, Josipdoi 19.876 Opekarna, Rače 1.678 Delež gospod. organizacije Delež OLO v znesku v •/. T znesku v •/. 3.148 26 8.960 74 3.863 30 9.012 70 60 63 35 37 49.570 12 363.520 88 2.370 50 2.370 50 1.611 20 6.444 80 63 37 2.365 20 9.458 80 798 20 3.194 80 8.404 20 33.618 80 51.439 11 416.184 89 1.050 11 8.503 89 5.635 25 16.906 75 4.969 S» 25 14.907 75 587 35 1.091 65 Predvideni Delež gospod. Delež OLO Podjetje razdelitev organizacije med. gospod, org. in OLO v znesku v "/• v znesku T °/l Opekarna Pragrsko • 6.635 2.322 35 4.313 65 Izolirka, Pragrsko 710 249 35 461 65 Keramos, Fram 1.819 637 35 1.182 65 LIP, Maribor 12.398 2.976 24 9.422 76 LIP, Konjice 14.080 3.379 24 10.701 76 Lesna industrija, Poljčane 2.348 364 24 1.784 76 Impregnacija lesa, Hoče 12.815 2.179 17 10.636 83 Tovarna lesovine, Ceršak 56.554 6.621 H 49.933 89 Tovarna lesovine, Podvelka 25.480 2.803 11 22.677 89 Tovarna kartona, Sladki vrh 236.965 47.393 20 189572 80 Tekstilna industrija, Ruše 8.380 1.760 21 6.600 79 Usnjarna, Lenart 3.077 615 20 2.462 80 Veležganjarna, Šentilj 1.752 1.104 63 648 37 Tovarna olja, Sl. Bistrica 63 37 Sana, Hoče 10.373 2.282 22 8.091 78 Gozdno gospodarstvo, Maribor 568 357 63 211 37 Gradb. pod. Granit, Sl. Bistrica 15.279 4.985 30 10.695 70 Gradb. pod. Obnova, Maribor 8.484 2.545 30 5.939 70 Gradis, Gradbišče Impol 4.000 1.200 30 2.800 70 b) Gospodarski organizaciji, ki preseže predvide- predvidenega ostanka dobička na podlagi tele lest- ni ostanek dobička iz prejšnjega odstavka, se njen delež na dobičku zmanjša v skladu s prekoračenjem vice: Ce se poveča dobiček nasproti predvidenemu (predvideni dobiček — indeks 100) Zmanjšanje deleža nizacije v gospodar, orga-dobičku do indeksa 110 na indeks 100 od indeksa HO do 120 na indeks 10O od indeiksa 120 do 150 na indeks 98 od indeksa 130 do HO na indeks 94,6 od indeksa 140 do 130 na indeks 89 od indeksa 130 do 170 na indeks 84,3 od indeksa 170 do 200 na indeks 75,3 od indeksa 200 dalje na indeks 64,5 in že 24 % od indeksa 110—120 in že 44,2% od indeksa 120—130 in že 78,4% od indeksa 130—140 in še 70,5 % od indeksa 140—150 in še 76,5°/o od indeksa 150—170 in še 72 °/o od indeksa 170—200 in še 63 % od indeksa 200 dalje Gospodarska organizacija obraöunava dobiček Polletno s tem, da jemlje pri obračunu za prvo polletje 50% predvidenega dobička, ki se deli s tem Planom. Pri podjetjih, kjer je formiranje dobička ^enakomerno, se lahko takoj izračuna tudi višji dobiček, če privoli svet za gospodarstvo OLO. c) Od sredstev iz dobička, ki pripadajo gospodarski organizaciji, lahko gospodarska organizacija Izloči od zneskov pod točko a) plače iz dobička do lehle odstotkov: Del dobička, ki ga izloči gospodarska organizacija PodjetJ» za premiranje in nagrajevanje s prispevkom za socialno zavarovanje ^lektrarna, Fala hlektro Maribor okolica iudnik Hrastovec, Poljčane Hpol, Slov. Bistrica °v. steklenih izdelkov, Sl. Bistrica "elezarna, Ruše ^,0h. žel., Zg. Polskava j^varna kos in srpov, Lovrenc na Poh. kvarna, Hoče 33 90 90 27 71 71 90 65 90 Del dobička, ki ga izloči gospodarska organizacija Podjetje za premiranje in nagrajevanje s prispevkom za socialno zavarovanje Tovarna okovja, Bistrica 43 Tovarna dušika, Ruše 16 Pimus, Rače 68 Granitna industrija, Oplotnica 63 Granitna industrija, Josipdol 78 Opekarna, Rače 90 Opekarna, Pragrsko 66 Izolirka, Pragrsko 90 Keramos, Fram 66 LIP, Maribor 90 LIP, Konjice 27 Lesna industrija, Poljčane 90 Impregnacija lesa, Hoče 49 Tovarna lesovine, Ceršak 32 Tovarna lesovine, Podvelka 43 Tovarna kartona, Sladki vrh 16 Tekstilna industrija, Ruše 59 Usnjarna, Lenart v Slovenskih goricah 59 Veležganjarna, Šentilj v Slov. gor. 26 Tovarna olja, Slovenska Bistrica 90 Del dobička, ki ga izloči gospodarska organiizacija Podjetje za premiranje in nagrajevanje s prispevkom za socialno zavarovanje Sana, Hoče 47 Gozdno gospodarstvo, Maribor 90 Gradbeno podjetje Granit, Slov. Bistrica 90 Gradbeno podjetje Obnova, Maribor 90 Gradis Ljubljana, gradbišče Impol 70 Kmetijstvo — državni sektor 90 Kmetijstvo — zadružni sektor 90 Obrt — državni in zadružni sektor 50 'V znesku plač iz dobička je vračunan tudi prispevek za socialno zavarovanje. 2 Dobiček obrtnih podjetij in delavnic na območju OLO, ki samostojno obračunavajo celotni dohodek, se razdeli po odbitku zakonskih obveznosti po 39. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarskih organizacij in njegovi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54-636/54) med podjetja in OLO v razmerju 5‘0:5I0. Ne glede na prejšnji odstavek plačujejo obrtne delavnice in manjša podjetja (obrtna) delež občinskim ljudskim odborom v pavšalnih zneskih. t 3 Gostinska podjetja in turistične gospodarske organizacije plačujejo 60% svojega dobička, ki ga formirajo na podlag] 82. člena uredbe o sprememibah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarskih organizacij in njegovi delitvi občinskemu ljudskemu odboru, 40% tega dobička pa porabijo za povečanje svojih investicijskih skladov. Gostišča plačujejo del dobička po prednjem odstavku v pavšalnih zneskih. 4 Trgovska podjetja in trgovine, prodajalne in skladišča ter odkupne postaje na območju OLO Maribor okolica odstopijo od svojega dobička, ki ga formirajo po 68. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodu gospodarskih organizacij in njegovi delitvi občinskemu ljudskemu odboru, 90%, ostanek pa uporabijo za povečanje svojega investicijskega sklada. Rabat proizvajalnih podjetij, ki ostane po odbitku izdatkov iz 7'7. Člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54/54) se razdeli: 1. do 20% za plače s socialnim zavarovanjem nad plačami po tarifnem pravilniku, 2. 0.5% od prometa za investicijski sklad, 3. 2 % od povprečno porabljenih sredstev (obratnih) v zadnjih treh letih za rezervni sklad, 4. ostanek rabata po odbitku 1—3 se deli po 73. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54/54) in L odstavku tega člena. 5 Na podlagi 62. člena uredbe o kmetijskih zadrugah odvajajo gospodarska podjetja, obrti in samostojni obrtni obrati del dobička zadružni organizaciji, ki jih je ustanovila, v tehle odstotkih: v trgovski panogi 95% v gostinski panogi 60% v obrtni panogi 50% Zadružne organizacije odstopijo 10% ustvarjenega dobička okrajnemu ljudskemu odboru. Okrajni ljudski odbor lahko oprosti zadružno organizacij0 plačevanja prispevkov po prejšnjem odstavku, če zadružna organizacija nameni ta dobiček za pospeševanje kmetijstva in če da okraju zadostno poroštvo, dobička gospodarskih organiza- cij, ki so z zveznim družbenim planom oproščena zveznega davka 28.596 2. Okrajne anuitete — 3. Lokalni prometni davek 13.000 4. Lokalne takse 6.000 5. Presežki dohodkov iz leta 1954 31.401 6. Obresti od osnovnih sredstev gostin- skih, turističnih, obrtnih in komunalnih podjetij 2.378 7. Del dobička za samostojno razpola- ganje podjetij (4°/o od celotnega dobička) 126.180 v 000 din Plan 8. Plače s prispevkom za socialno zavarovanje iz dobička 9. Del dobička OZZ in K.Z, ki jim ga 82.430 okraj prepusti 269 Skupaj 1 do 9 290.274 Osnova za prispevek republiki (I—II) 1,661.809 Prispevek republiki v višini 37% 614.869 Razdelitev sredstev po planu za leto 1955 v 000 din Plan I. Skupna sredstva 1,952.083 11. Razdelitev skupaj 1,952.083 1. proračun OLO 519.000 a) administracija 474.200 b) proračunska rezerva 10.800 c) pologi za garancije 10.000 č) kritje zgube 24.000 2. Proračunske investicije 3. Kritje izdatkov nad dohodki iz 113.342 leta 1954 94.890 4. Občinski proračun] 169.967 5. Prispevek republiki 6. Sklad za samostojno razpolaganje 614.869 podjetij 214.767 a) plače 82.450 b) za sklade podjetij 132.048 c) odstopljeno OZiZ in KZ 7. 3 % od skupnih dohodkov OLO 269 sk'adu za kreditiranje stanovanjske graditve (1,103.013 osnova) 33.090 8. 26.6% od investic’jskih sredstev OLG skladu za kreditiranje stano' vanj, vštevši dobiček gradbenih podjetij (osnova 271.553) 72.322 9. 18% dopolnilne dohodnine kmetov za pospeševanje kmetijske proizvodnje 51.000 10. Investicijski sklad (anuitete OLO in obresti od osnovnih sredstev Obrtnih podjetij, obratov, gostinskih podjetij in gostišč ter sredstva, katera med letom tem skladom dodeli OLO) 52.799 12. Obvezna rezerva 16.037 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, njegove dbloöbe pa se uporabljajo od 1. januarja 1995. St. N.-Tl/iZ-'VS Maribor, dne 6. aprila 1959. Predsednik ÖLO: Stane Škof 1. r. 741. Na podlagi 11. člena uredbe o uporabi družbenik planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 35-359/55) in 3. točke 26. člena statuta okraja Gorica, je okrajni ljudski odbor Gorica na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 1, oktobra 1955 sprejel ODLOK o posebnem predračunu izdatkov okrajnega ljudskega odboru Gorica za obdobje od 1. septembra do 51-decembra 1955 1. člen Poseben predračun okrajnega ljudskega odbora Gorica izkazuje 29,668.913 din izdatkov, ki se krijej0 iz proračunske rezerve II bivših okrajev Gorica i'D Tolmin. 2. člen Vsa neporabljena sredstva tega predračuna bodo na koncu računskega leta vrnjena na proračunsko rezervo II bivših OLO Gorica in Tolmin po sklepa proračunske komisije. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave / »Uradnem lista LRS«, uporablja pa se od 1. septembra 1955 dalje. St. 11/6^1/14-55 Nova Gorica, dne 1. oktobra 1955. Podpredsednik OLO: Franc Skok 1. r. 742. Na podlagi 11. člena uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 33/359-59) in v zvezi z 2. in 28. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni bs' FLRJ, št. 13/147-54) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na sejah obeh zborov OLO Murska Sobota dne 30. septembra 1955 sprejel ODLOK o predračunu okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota za kritje osebnih, materialno operativnih >n funkcionalnih izdatkov za obdobje od 1. septeinbr8 do 31. decembra 1955 1. člen Predračun okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota za obdobje od 1. septembra do 31. decembra 1955 s posebno prilogo obsega: \ 1. Predračun okrajnega ljudskega odbora z dohodki 79,117.257 din z izdatki 79,117.257 din 2. člen Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je tai' nik okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota. 5. člen Ta odlok velja od dneva objavo v »Uradnem lis*u LRS«, uporablja pa se od 1. septembra 1955 dalje. St. 1/3-250/2-1935 Murska Sobota, dne 30. septembra 1955. Predsednik OLO: Franc Rogi 1. r. Izdaja »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik Ivo Lapajne — Tiska »tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Lju ^ IJanl — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna številka 12 din do e strani, vsake nadaljnle 4 strani 6 din več ' Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva Ha, poštni preda) 336 — Telefon uprave 23-579 - Cek račun: 60-KB-5-7 --