»o4ttnin» piaCa.ru> v totorinl ,eto XVII., št« Ljubljana, sobota 28. novembra I936 Cena 2 Din Upra vnistvo. ^guuijaiiu aMal gcvo uucs & — ieieion sv 3122, 3124 3124. 3125. SI26T * lnseratni aodeieK. Ljuoljana Selen-Durgova Hi A - lei iiUfZ., 3492, Podružnica Maribor. Gosposka ulica 61 11 - leietoD Si 2455 Pou-uzmca Ceije. Kocenovs ulica 61 t — leielor St 190 Računi pn poSi dea. zavodlU: LJubljana 9t Praga čislo 7bJ.»0, Wlen SL 105-241 Jlzbaja vsak dan, Naročnina znafia mesečno Din 25*— Za inozeniBtvo Din 40,— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Ilaribor, Gosposka ulica 11. Telefon 61 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica tfear. X. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Nemčija in Japonska RAZGOVORI NA ČRTI LONDON—WASHINGT0N Tudi v Zedinjenih državah so zaradi najnovejšega razvoja dogod- Zvezna pogodba med Nemčijo in Japonsko je vnovič obrnila pozornost mednarodne javnosti na Daljni vzhod, saj je ta del sveta še vedno pravi sod smodnika, o katerem se nikdar ne ve ali ne bo zdaj, zdaj eksplodiral 2e leta sem se pojavljajo pred našimi očmi od časa do časa manjše eksplozije, za katerih vsako ostane občutek, da grozijo in se pripravljajo hujše. Glavno vlogo v tej napeti igri ima .Japonska, pa je zaradi tega na dlani, kako velikega pomena je ravno za njo zveza z Nemčijo, ki naj veže roke najopasnejšemu japonskemu protiigralcu. Sklep pogodbe med obema mogočnima velesilama bo zato še stopnjeval razburjenje ob vodah Tihega oceana, pa seveda tudi drugod. V zadnjem času se množijo znaki, da je na Daljnem vzhodu v pripravi akcija ki naj zopet pomakne za nekoliko dalje japonsko okupacijo. Japonci stremijo po ekspanziji pred vsem v Notranji Mongoliji, ki leži ob južnozapadnih mejah Mandžurije in na severno zapadnem obrobju Kitajske. Res gre pri tem za ozemlje, ki je po sebi skoro brez vrednosti, toda važno je zaradi tega, ker bo preprečilo, ako pride pod japonsko oblast, stik med sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Vrh tega bo to ono ozemlje, s katerega naj izhajajo nadaljnji poskusi za odcep Zunanje Mongolije izpod ruskega vpliva, vse skupaj pa naj služi kot osnova za poskus, ogroziti ruske pozicije v Sibiriji z boka. Japonska pa stremi obenem tudi za tem, da se njen vpliv razširi še bolj na pravo Kitajsko, zlasti na onih pet severnih provinc, ki so se že z dosedanjo aKcijo oddaljile od Nankinga. Vendar je treba pri tem pripomniti, kako se ponavljajo v zadnji dobi vesti o napredujoči reorganizaciji nacionalne Kitajske. Končno je delo maršala Čangkajšeka začelo kazati sadove. Politično edinstvo Kine vedno napreduje in vojaška reorganizacija prav tako. Zlasti se po pravici nagiaša, kako se je Cangkajšeku mojstrsko posrečilo, da je preprečil vojno med severom in jugom, pred nedavnim. ko je Japonska nahujskala Kan, ton, da se je vzdignil zoper Nankinj. Res kitajska vojska še dolgo ne bo mogla biti kos japonski, toda polagoma bo prihaja čim dalje bolj v poštev. zlasti pa, ako vzamemo zraven še možnost zavezništva z Rusijo, ki postaja verjetnejša. odkar komunizem na kitajskih tleh samih Cangkajšeku ni več nevaren. Prav gotovo pa je tako. da se pogoji za japonsko zmago v primeru oboroženega spopada na Daljnem vzhodu poslabšajo, čim boli napredujeta kitajska reorganizacija in rusko oboroževanje. V takih razmerah je lahko razumljivo, da je bila Japonski zelo dobrodošla zveza z Nemčijo, ki je vsaj zaenkrat enako huda nasprotnica Rusije. Tudi ako ne računamo, da bi se Nemčija direktno vpletla v morebitni ru-sko-japonski spopad, bi že samo zaradi svojega prijateljstva in zavezništva z Japonsko vezala zelo velike sovjetske sile. In to je za Japonsko glavno. Manj je vidno na prvi hip, kake koristi si obeta od zveze z oddaljeno azijsko velesilo Nemčija. Res so lahko moralne in prestižne koristi velikega pomena. vendar pa mnogi dvomijo, da bi bile samo one odločilne. Zato so se pojavile prav resne vesti, ki zatrjujejo, da ni bila objavljena vsaj vsebina sklenjene pogodbe, marveč da obstoja tudi tajen dodatek, ki govori o razdelitvi gospodarskih in političnih interesnih sfer v pacifiškem območju. Prvih deset let po vojni se je zdelo skoro po sebi umljivo, da se bo prihodnja velika vojna bila ob Tihem oceanu in da bosta glavna nasprotnika Japonska in Amerika. Situacija se je potem bistveno spremenila. Združene države so se umaknile na svoje ameriške pozicije in dale Filipinom samostojnost. S tem preokretom so evropske države, ki so ob Pacifiku protijaponsko zainteresirane, zgubile svojo najmočnejšo oporo. Zaskrbljeni so postali zlasti britanski dominioni, nervozna pa tudi Anglija sama, ki jo Japonska bolj in bolj izpodriva s kitajskega trga. Izraz tega vznemirjenja je bil sklep, da se močno utrdi Singapur in izgradi v ogromno pomorsko bazo za celotno pozicijo ob Tihem oceanu. Tudi druge evropske države, med njimi zlasti Holandska, ki se bojijo japonske ekspanzije, so z zadoščenjem pozdravile britanske obrambne ukrepe smatrajoč jih tudi kot garancijo lastne varnosti. Ako se obistini vest o razdelitvi interesnih sfer ob Tihem oceanu med Nemčijo in Japonsko, potem vznemirjenje zaradi sklenjene pogodbe ne bo ostalo omejeno na sovjetsko Rusijo, marveč bo zajelo tudi velik del ostale Evrope, v prvi vrsti Anglijo. V Berlinu to seveda dobro vedo, pa je težko reči. ali so res prevzeli ta riziko. Zato bo treba na potrditev poročil o tajni dodatni pogodbi še počakati. Povratek dr. Schachta iz Male Azije Teheran, 27. novembra. AA. Predsednik nemške državne banke dr Schaoht je včeraj odPr,<- t Ift^Tr^c- n~'3>ko Bagdada v Nem- kov na Pacifiku vznemirjeni in v velikih skrbeh London, 27. novembra, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da je zaradi sklenitve nemško-japonske zveze že prišlo do prvih uradnih kontaktov med Londonom in Wa-shingtonom. Včeraj in danes so bili intenzivni telefonski razgovori med obema prestolnicama zaradi izpremenjenega položaja v Tihem morju, kjer je novi sporazum zrušil dosedanje ravnotežje velesil, na katerem je bila tudi Amerika živo zainteresirana. V tukajšnjih uradnih krogih nihče ne izključuje možnosti tesnejše naslonitve Velike Britanije na Zedinjene države, ker jo narekuje v sedanjem položaju življenjska potreba obeh imperijev, kj ne moreta več mirno in brez zaskrbljenosti gledati na sedanji razvoj dogodkov na Pacifiku, kjer se je sedaj ekspanzivni Japonski pridružila še nič manj ekspanzivna Nemčija. Poročila iz Washingtona dokazujejo, da se je tudi Amerike polastila velika zaskrbljenost in da iščejo v W'ashingtonu stikov in naslonitve na Anglijo in Francijo, da bi se s tem parirala zveza Berlin - Tokio, kateri se utegne pridružiti še Rim. Kako presojajo položaj v Angliji Osebai ki stoji zelo blizu Foreign Officeu je danes takole označila položaj: Sklenitev protikomunističnega sporazuma med Nemčijo in Japonsko je v britanskih uradnih krogih zbudila veliko zaskrbljenost in ga je britanska vlada zelo neugodno sprejela. Temu psihološkemu razpoloženju je treba iskati naslednje vzroke: !. Berlin in Tokio sta sklenila protiko-munistično zvezo navzlic angleškim svarilom, da ne bo Velika Britanija nikdar dopustila razcepa v dva ideološka tabora — fašizem in komunizem. 2. Nemčija in Japonska sta s to svojo j vezni 'om, ni mogla ničesar boljšega sto-pogodbo poslabšali izglede za splošno omi- . riti Nemčija je zato napravila veliko po-ljenje evropske napetosti, za kar se je Ve- j ETe5jlo lika Britanija ves poslednji čas z vso silo ; TSSSta .» ustvariti , j Južnoameriške države svojim sporazumom zelo nevarno psiholo- { Z3 pr&ti&sljševlski blok ško stanje po vsem svetu. j Berlin, 27 .novembra, o. Po vest h iz 4 Nemčija meri še posebej na Ceškoslo- j Buenos A se namerava še te dni vaško naša konflikte na doslej več aH manj mirna svetovna področja. Z velikim zadovoljstvom so v Londonu sprejeli na znanje, da je Poljska odbila nemško ponudbo za pristop k novemu paktu in da se je na isto stališče postavila tudi Rumunija, kakor je to razvidno iz izjave, ki jo je podal romunski zunanji minister Antonescu na svoji poti v Varšavo. Zbližani e Amerike z bivšimi zavezniki Nrwyork, 27. novembra. A A. »Newycrk Herald Tribune« meni o nemško-japonskem paktu, da pr dstavlja dejansko obrambno zvezo pred Rusijo in da .'e ž njim ureja nemška podpora japonski eks panzivmc s t i na Kiitajslkem. Pogodba utrjuje nemško postojanko v Evropi, in če se ji bo pridružila še Italija, bosta prišli Francija in Velika Britanija v položaj nevarnosti. Zveza med tremi državami bo še bolj poudarila nasprotje med dvema skupinama nasprotnih si držav in povečala možnost vojne. Lil t misli, da bi mogel svcodpi-sal lahko tudi šef nemške policije, ker gre v bistvu le za pobijanje nevarnega rovar-jer.ja kominterne, ne pa morda za zvezo dveh držav proti tretjim državam. Spričo stalnega nemškega zatrjevaja, da sta kom-interna in Sovjetska unija eno in isto, bo j pa ta teza v mednarodnem svetu težko j vzdržljiva. i Po mnenju drugih se spet zdi zelo verjetno, da je hotel Hitler z Ribbentropovo navzočnostjo pri podpisu poudariti nasproti Londonu veliko upoštevanje nemškega londonskega poslanika v najvišjih rajhovskih krogih. Iz zanesljivega vira se dozna-va, da v nemškem zunanjem ministrstvu in v nemški vojski nikakor ne gledajo z navdušenjem čedalje večjo zaostritev nem-ško-ruskih odnošajev in da se je uradna Wilhelmsstrasse samo zaradi tega odtegnila podpisu pogodbe. Zanimivo je namreč, da nista podpisni ceremoniji prisostvovala niti državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Dieckhoff niti direktor političnega oddelka v istem ministrstvu, temveč manj pomembna podrejena osebnost. Presenečeni Berlin Berlin, 27. novembra, b. Spričo silnega odmeva, ki ga je imel podpis nemško-japonske protikomunistične pogodbe v vseh mednarodnih krogih, se pojavlja v Berlinu veliko presenečenje. Listi se spuščajo v dolge polemike z nekaterimi francoskimi, angleškimi ter drugimi glasovi o odmevih tega sporazuma, ki so toliko bolj ostre, ker se po prvih vtisih zdi, da svetovno mnenje obsoja nemški korak, ki ni pridobil Nemčiji niti enega novega prijatelja. Posebno ostra je »Berliner Borsen Zeitung«, ki napada Francijo, češ da špekulira v tem trenutku s splošnim odporom v Angliji proti razcepu Evrope v dva ideološka tabora, obenem pa se sama prizadeva, da ustvari med Parizom, Londonom in Washingtonom blok takozvanih »klasičnih demokracij«. Italija pozdravlja protikomunistični pakt Rim, 27. novembra. Agencija Štefani objavlja, da je mednarodna javnost zelo simpatično sprejela podpil pog<«dbe med Nemčijo in Japonsko, ker je edin-; solidni temelj za obrambo proti baljševiški nemarnosti. Pri tem poudarja, da nima ta pogodba nobe- nih zahrbtnih namenov in da tudi ni naperjena proti Rusiji, temveč samo proti komunizmu in zunanjim njegovim pojavom izven Rusije- Nato omenja, da ie bilo na lanskem sedmem kongresu kominiterne sklenjeno, naj se izvede revolucija tudi v drugih državah, čeprav bi bile demokratsko urejene. Zato so nekatere države mislile, da ni dovolj, da se samo v notranjosti bore proti komunizmu, temveč je treba njegovo nevarnost Pobijali tudi na mednarodnem Po'ju, kjer bi se Pokazala. Razgovor Arita-Auriti ' Tokio, 27. novembra, d. Zunanji min ster Arita je imel snoči dalJši razgovor z italijanskim Poslanikom Aurit-jem. Govorila sta Predvsem o jaPon^ko-nemškem prothkcnnuni" stičnem sporazumu. Izredna seja angleške vlade London, 27. novembra, br. Ministr 0-rov. Zakonski načrt bo takoj predložen zbornici. V soboto bo Ponovno seja ministrske, ga sveta, ki ®e bo bavil s proučitvijo položaja, ki je nastal zaradi Prekinitve pogajanj med strokovnimi organizacijami in zastopniki delodajalcev. Kakor govorijo, ima ministrski predsednik Blum pristanek vseh ministrov za zakonski načrt o obveznem razso-dišču. Močna armada v Avstriji najboljše jamstvo za obrambo nemških pozicij ob Dunavu, pravi Berlin London, 27. novembra, b. Dunajski dopisnik oficioznih »Times« poroča o nekaterih podrobnih vprašanjih vojaškega značaja. o katerih se je govorilo ob priliki nedavnega obiska avstrijskega državnega podtajnika dr. Schmidta v Berlinu. V berlinskih vojaških krogih so tedaj nasvetova-li Avstriji ne samo oboroževanje z nemškim orožjem, ki bi ga Nemčija pošiljala Avstriji v zameno za njene poljedelske produkte, temveč tudi število nujno potrebnega vojaštva. ki naj bi v mirnem Času -znašalo naj- manj 80.000 mož, razdeljenih na 4 armad-ne zbore in dobro oboroženih z vsem najmodernejšim orožjem. Še posebej so v Berlinu nasvetovali zgraditev večjega števila dobrih letal. Le pod temi pogoji se avstrij-sko-nemško prijateljstvo lahko še naprej povoljno razvija in Nemčija lahko še nadalje priznava avstrijsko samostojnost, ker bo prepričana, da bo močna avstrijska armada najboljše jamstvo za obrambo nemških pozicij ob Dunavu. Manjši spopadi in praske okrog Madrida MaUrict, 27. novembra, br. Ker je general Franco ustavil svojo ofenzivo proti Madridu, ž? skoraj teden dni na madridskih frontah ni bilo večjih borb, pač pa se dan za dnem v raznih od ekih cd gTa-vajo manjši sp:padi in praske, ki se kon. čujejo običajno z uspehom braniteljev Madrida. Vladne čete so izkoristile sedanjo prili' o za utrditev sivo jih postojank in so zgradile v vseh važnejših odsekih meičmo utrjene, deloma bet^ndrane postojanke v več vrtah. Vse po tojanke so zelo gossto opremljene s takozivanimi napadalnimi gnezdi. To so posebno močno utrjene postojanke 7 večjim številom težkih strojnic ter z zalogami ročnih granat zasedene pa so po posebnih napadalnih oddelkih, ki prizadevajo nacionalističnim četam velike skrbi. Ker razpolagajo vladne čete z velikim številom strojnic, se je njihov položaj znatno okrepil, zlasti, ker je tudi letali tvo s podporo Rusije popolnoma obnovljeno in znatno ojačeno. čete generala Franca se sedaj omejujejo v glavnem na to, da skušajo preprečiti z obstreljevanjem tn napadi zgraditev novih postojank. Tako je v teku noči in današnjega dne prišlo do sipopadov na cesti v Caa-abanchel, na Časa de Campo, pri Francoskem mo=tu ter pred univerzitet. nim okrajem. Napadi Francovih čet so bili povsod odbiti. Posebno hud poraz so doživeli nacionalisti pri Časa de Campo, kjer £0 vladne čete zaplenile 3 tanke, štiri pa uničile. Vojno poročilo madridske vlade Odbor za obrambo Madrida je objavil naslednji komuni>.e: V zadnjih 24 urah ni nastopila nobena Izprememba na postojankah madrid^fee fronte, razen v od eku pri Carabanchelu, kjer so čete madridske obrambe zavzele več hiš, ki jih je sovražnik moral opustiti zaradi obstreljevanja našega topništva. Neka vladna kolona nadaljuje prodiranje proti Talaveri brez posebnih tež"^. Letalski napad na Cartageno Salamanca, 27. nove»nbra. br. Glavni stan generala Franca poroča: Dopoldne so tri eskadrilie po 10 bombnih letal izvršile večjo letalsko akcijo. Napadle so najprej Cartageno. kjer so letala hudo bombardirala luko. arzenal, velika vojaška skladišča in letališče. V cartagen-ski luki je bila zbrana skoraz vsa vladna mornarica Tri vladne ladje so bile zadete od teZkih letalskih bomb ter so se potonile ostale vladne vojne ladje pa so s polno oaro odplule na odprto morje in se razkrpile < Stalili o novi ustavi Sovjetske Rusije Enakopravnost vseh narodov In plemen — Do zadnjih konsekvenc izpeljana demokracija , Moskva, 27. novembra. Na sedanjem azrednem zasedanju vassovjetskega kongresa je glavni predmet dnevnega reda razprava o novi sovjetski ustavi. Glavni referat je podal sam Stalin, ki je najpr j navedel razloge, zaradi katerih smatra sovjet ka vlada za potrebno, da izpremeni do3edanjo drugo sovjetsko ustavo iz leta 1924, nakar je podčrtal posebno spremenjene gospodar.ke razmere in izjavil: Kapitalizem je na vseh poljih strt in likvidiran. V industriji je socialistična produkcijska oblika po=tala pravilo. v poljedelstvu smo odpravili vslepos^etnike, mali individualni posestniki pa tvorijo le neznaten odstotek kmetskega prebivalstva. Ves pridelek je v rokah države, zadrug in kolektivnih gospodarstev. V Sovjetski uniji so sedaj samo še trije razredi: delavci, kmetje in inteligenca. Toda ti razredi se b'stveno razlikujejo od tega, kar imenujejo za »razrede« v kapitalističnih državah. Sovjetskoruski delovni razred ni več proletarijat v Marrovem smi-elu, temveč delavski razred, kakršnega ne pozna zgodovina človeštva. Tudi sovjetsko kmetstvo je neoaj povsem novega, ker mu ne tvori o novo zasebna, temveč kolektivna lastnina. Intelig"nca pa ne stremi več po nadvladi nad delavskimi sloji. Odstotek inteligence meščanskega ali plemenitaškega izvora je neznaten. Najmanj 80 do 90°/» naše inteligence izhaja iz delavskih vrst štirinajst preteklih let dokazuje, da se je poizkus ustanovitve države v-rč nacio- nalitet na socialistični podlagi popolnoma pci rečil. Dosegli smo s tem stopnjo, ki jo marksizem označa za nižjo stopnjo komunističnega razvoja. Osnovno načelo te faze je: Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovem delu. To csnovno noto poudarja tudi nova sovjetska ustava. Ustava določa absolutno enakopravnost vseh narodov in ras. Njena hadaljna osnova pa je »do zadnjih konsekvenc izpelja. na demokracija«, dasi je pri nas volilna pravica le navidezna, ker se iz/bira samo med kandidati, ne pa med političnimi prepričanji, ker so vsi kandidati komunisti. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je Stalin dotaknil še vseh številnih izpremenje-valnih predlogov novega u tavnega načrta, ki jih je vseh okoli 43.000. Med drugim je odbil misel enega samega predsednika republike, češ da je neprimerno boljši sistem kiolegialnega predsedniškega sveta. Odbil je tudi predlog, po katerem naj bi se prepovedovalo izvrševanje verskih dolžnosti in obredov. Sprejel pa je predlog o ustanovitvi enega samega komisarijata za vojno industrijo, katerega sklepi so veljavni za vse zvezne sovjetske republike, dočim to ne velja glede drugih komi-sarijatov, ki imajo povsem določene funkcije, razdeljene med zvezne komisarje in komisarje posameznih zveznih republik. Stalin je mnenja, da je treba odslej oddvojifei vojno industrijo od ostale industrije, da se s tem ustvarijo pogoji za dObro državno obrambo. Kralj Viktor Emanuel ho posetit Feito Obisk bo izvršen šele v maju prihodnjega leta Budimpešta, 2h novembra. v-\ Listi poročajo že v docela konkretni obliki o pred-stoječih italijanskih državnih posetih. ki se bodo prihodnje leto vršili v Budimpešti. Najprej bo prišla v Budimpešto pričetkom maja italijanska kraljevska dvojica, nakar bo koncem maja obiskal madžarsko prestolnico italijanski ministrski predsednik Mussolini. Jeseni bo prispel v Budimpešto italijanski prestolonaslednik s svojo soprogo. Glede obiska Mussolinija poudarjajo listi, d;i bo to prvi poset šefa italijanske vlade v inozemstvu. V najbližnji okolici Mussolinija so potrdili, da je ta sklep Mussolinija korčnoveljaven in neizpremenljiv. Mussolini bo prispel v Budimpešto v letalu. Horthy pri papežu Rim, 27. novembra, br. Madžarski regent Horthy, ki se je sinoči vrnil iz Napolija Rim, je bil danes s svojo soprogo sprejet svečani posebni avdijenci pri papežu. Pa^ pež je ostal z njim tričetrt ure v razgovoru. Nato je imel Horthv daljši razgovor z vatikanskim državnim podtajnikom kardinalom Pacellijem. Mussolinijeva ulica v Budimpešti Budimpešta, 27. novembra. AA. (Štefani) Občinski svet jo sklenil prekrstiti največjo peštansko ulico v Mussolinijevo ulico. ^Skrivnostni mož Evrope" Zaharov umrl Monte Carlo, 27. novembra, br. V visoki starosti 86 let je danes umrl v svoji vili Bazil Zaharov, eden izmed najbogatejših ljudi na svetu, ki so ga splošno naziva! i »skrivnostnega moža Evrope«. Bazil Zaharov je bil med najbolj vplivnimi člani mednarodnega finančnega sveta 111 je veljal za najbogatejšega moža na svelu. Po poreklu je bil Grk iz Carigrada, kjer se je rodil 1. 1850. Tu je postaj najprej gasilec- S 34. leti je prišel v Atene, kjer je n .šei službo v neki trgovini. Pozneje je bil za natakarja, nazadnje brez posla. Njegov sorodnik, ki je bil vratar v nekem hotelu, ga je zaradi njegovega sijajnega znanja jezikov priporočil tnistru Vickersu za tolmača, ko je potoval po Balkanu zaradi dobav orožja. Sprejel ga je začasno v službo in pred svojim povrai-kom v Anglijo mu je ponudil mesto potnika pri svojem podjetju. Tako je Zaha- rov prišel v zapadno Evropo, kjer se je pričela njegova kariera pri Vickersovem koncernu- Pri podjetju je postal generalni direktor in je pričel sklepati kupčije tudi na svoj račun. Bi! je menda največji potnik za vojno industrijo na sveitu. Pri vseh vladah si je znal najti svoje agente, tako da je nekoč angleški izdajatelj listov lord Beawerbrock o njem dejal, da mu je usoda narodov šport in da so načrti vlad njegova tajnost Pozneje se je pričel ba-vMi tudi z drug m• posli. Postal je solastnik igralnice v Monte Carlu, glavni delničar angleške delniške družbe Vickers in po njej eden izmed voditeljev koncema Vickers-Ma.Kim-Schneider-Creuzot. Sodeloval je tudi pri interesni skupnosti francoskih in angleških družb za eksploataci-jo nafte in kočno je kontroliral celo vrsto svetovnih bank. Politično s-e nikoli ni uveljavljal. Tudi ni mogoče dognati, v koliki meri je bil izbruh svetovne vojne posredno odvisen od njega. Trgovinski sporazum z Anglijo London, 27. novembra, p. Včeraj so se zaključila trgovinska pogajanja med Jugoslavijo m Anglijo, ki so se vršila zadaje tri tedne v Lcndonu. Popoldne ob 16. so v zunanjem ministrstvu podpisali novi trgovinski iporazum. Za Anglijo sta ga podpisala zunanji minister Eden in trgovinski nrnister Runciman, za Jugoslavijo pa pomočnik zunanjega ministra dr. Mi-livoj Pilja in jugcslovenski poslanik dir. Grujič. Jugoelovenski poslanik je nato priredil na ča t obeh delegacij ^o ilo. Z novim trgovinskim sporazumom so bili doseženi zadovoljivi rezultati ne le glede tehničnih vprašanj, kakor na primer glede sedeža kontrole uvoza v Jugoslavijo, nego tudi povoljnejši pogoji za izmenjavo blaga m:d obema državama. Obletnica zedinjenja črne gore s Srbijo Cetinje. 27. novembra. AA. Včeraj eo v veej Črni gori proslavili obletnico zedinjenja Črne gore s Srbijo. Po v6eh mestih 60 bile svečane službe božje. Na Cetinju so se službe božje udeležili v zastopstvu bana podgan Jevtič, Poveljnik divizije general Petrovič, mestni župan Spaltič vee višje urad.ni-štvo in zastopniki javn3h ustanov. Nova poštna palača v Splitu Beograd, 27. novembra. AA. Minister dr. Branko Kaludierčič odPotuie nocoj v Split, kjer bo v nedeljo 29. t- m. položil temeljni kamen za novo poslopje Poštnega ravnateljstva in drugih Poštno-brzojavnih ustanov. Ministra spremila njegov pomočnik inž. Ra-tajac. Iz Beograda bo odsoten štiri do pet dni. Uradno poročilo o imenovanju dr. Ujčiča Beograd, 27. novembra. AA. Sv. oče je sprejel ostavko dosedanjega beograjskega nadškofa in apostolskega administratorja Banata msgr. Rafaela Ro-diča in ga imenoval za nadškofa Traki-je. V sporazumu med jugoslovensko vlado in sveto stolico je za novega beograjskega nadškofa in apostolskega administratorja Banata postavljen dr. Josip Ujčič, profesor teološke fakultete v Ljubljani. Izpred državnega sodišča Beograd, 27. novembra, p. Državno sodišče je zaraii vohunstva v korist tuje države obsodilo na 10 let ječe in izgon iz države italijanskega državljana Maksa Dania-Langsanga. Avstrijska državljanka Hiidegarda Spiderer je bila oproščena. Kongres pravoslavnih teologov v Atenah Beograd, 27. novembra p. Snoči ob 10.40 je odpotovala v Atene delegacija pravoslavne teološke fakultete, da se udeleži kongresa pravoslavnih teologov, ki se bo pričel v nedeljo. Turška industrija in trgovina pod državno kontrolo Ankara, 27. novembra, o. Vlada je predložila parlamentu načrt zakona, po katerem se trgovina in industrija v Turčiji postavita pod državno nadzorstvo. Trgovinsko-indu trijske zbornice se imajo ukiniti, država pa razdeliti na 21 gospodarskih sekcij. Obenem bo razpušč no odnosno postavljeno pod državno kontrolo tudi turško društvo industrijcev, Beležke Raj ubija ljubezen do domovine ? O tem razmišlja »Domoljub« v članku, v katerem dokazuje potrebo, da se jugoslo-venski. patriotizem in zlasti domovinska vzgoja postavita na druge osnove. V tem članku beremo, da ubija ljubezen do domovine, kdor uvaja »v javno upravo nepoštenost, goljufijo, nepravičnost in kar je temu podobnega.« Sem spadajo tudi »mrliči, ki volijo, šnofanja po tem, koga si volil, krivične odredbe ob komasaciji občin« itd. »Domoljub« seveda pravi, da je vse take grehe zagrešila JNS. pa nihče drugi ne prej, ne pozneje,.. Za zaključek je »Domoljub« še napisal: »Zdrava ljubezen do domovine je doma le v naukih katoliške vere in Cerkve!« Kaj so pri »Domoljubu« res mnenja, da ogromna večina narodov na svetu ne pozna ljubezni do svoje domovine? In da ogromna večina držav ne more računati na ljubezen in udanost svojih državljanov? Politična situacija Mariborsko podeželsko glasilo JRZ modruje v svojem političnem pregledu tako-le: »JNS režim je bil sličen pijanemu zapravljivemu gospodarju, ki po neumnosti vse zapravlja, žena in otroci pa morajo biti tihi, četudi trpijo hudo pomanjkanje, ter se ne smejo zglasiti, drugače so tepeni. Slično je bilo pod JNS režimom. Uvedel se je strog centralizem in vpeljala se je razna monopolizacija. V enetn samem mestu naj bi vse bilo združeno, po drugih mestih bi morali prositi za miloščino aH počepati. Prav žalostni časi so bili. Ko pa so dobili pametni JRZ možje moč in je JNS preminul, je nastala svoboda-« Z nestrpnostjo pričakujemo prihodnje številke tega lista, v kateri bo z dejstvi dokazano, kako se je res vse obrnilo na bolje .d jfcitkt *tt>e tli*1«' se u« Ifffi i&vli Tudi ta čla- nek bomo ponatisnili. Program, ki mu nI kaj oporekati V Banjaluki je pričel izdajati bivši poslanec b. SDS prota Kecmanovič tednik »Otadžbina«. V prvi številki je objavljen uvodnik o ureditvi države, iz katere posnemamo: »V državi Jugoslovenov morajo biti zbrani vsi Srbi, Hrvati in Slovenci. Pozneje sc jim morajo pridružiti tudi Bolgari. Javne posle je treba razdeliti. Posle, ki se tičejo državne celine je treba skupno organizirati. Med te posle spadajo: zunanja politika, narodna obramba, osnove pravosodja in zakonodajstva, osnove narodne prosvete, carine, narodni denar, pošta in glavne prometne arterije. Vsi ostali posli se morajo prepustiti samoupravnim edini-cam. Vrbaska banovina mora ostati tudi v bodoče v svojem dosedanjem obsegu kot samoupravna edinica. V državi in samoupravi morata vladati red in pravica. Vse, česar nujno ne potrebuje skupnost, je treba prepustiti zasebni iniciativi, toda s polno zaščito gospodarsko šibkejših. Imovino in javne ustanove, ki služijo javnim koristim, jc treba postaviti pod javno nadzorstvo. Tekom časa je treba izvesti tudi socializacijo teh ustanov, v kolikor niso že v javni upravi. Dalje se morata reorganizirati finančna politika in narodno gospodarstvo, da bosta ustrezala potrebam kmetov, delavcev in malega človeka sploh.« O nadprodukciji inteligence Glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šari-ča »Katoliški tednik« razmišlja o hiperpro-dukciji inteligence, ki »je bila inavgurirana z ustanovitvijo naše današnje države L 1918.« List opozarja na težke posledice na'dprodukcije inteligence, ki se udaja komunizmu, ko vidi, da za njo ni kruha in posla. »Tej nadprodukciji se mora priti v okom. Absurdno je, da bi imeli mi skoro več razumništva, kakor pa Anglija. Treba bo torej reducirati srednje šole in zanje še vpeljati numerus clausus. Potrebno bi bilo reducirati šole v mestih, kjer ni za nje pravih pogojev. Pri tem se bi seveda morale upoštevati tradicije starih centrov naših šol in pa šole, ki imajo posebe srednjih pomen za kulturo in vzgojo, kakor so konfesianalne šole in šole s konvikti.« V zaščito imena dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« objavlja notranjepolitični uvodnik, v katerem protestira proti zlorabi imena dr. Mačka in zahteva, da mora biti to ime vsem Hrvatom sveto. List pravi, da mnogi poedinci skušajo proteži-rati svoje prijatelje in varovance, pa se pri svojih intervencijah sklicujejo na dr. Mačka, čeprav ta nima niti pojma o tem. Razna društva delajo reklame za svoje prireditve s trditvijo, da jim bo prisostvoval tudi dr. Maček, ali pa z izjavo, da dr. Maček dotično društvo posebno priporoča. »Hrvatski dnevnik« navaja še več sličnih primerov, v katerih vidi zlorabo dr. Mačkovega imena, pri čemer zlasti ostro obsoja one, ki hočejo na ta način priti med ljudstvo, čeprav v resnici niso pristaši politike dr. Mačka. »Ne sme se dopustiti, se konča uvodnik, degradiranje imena predsednika dr. Mačka, ki je hrvatskemu narodu drago in sveto in ki vsebuje popolnoma jasen in določen program. To si morajo vsi zapomniti in slični primeri se ne smejo več ponavljati!« Dvojno Ime županskega kandidata Kakor druga upravna sod-lšča ima tudi ono v Sarajevu mnogo opravka s pritožbami zoper občinske volitve, posebno še, ker spadata pod območje sarajevskega sodišča dve banovini, drinska in vrbaska. Sarajevski listi, ki poročajo o vloženih pritožbah, beležijo kot posebno značilni oni proti voitvam v občinah Kupres in Gornji Vekuf. Obe so vložili pristaši JRZ Prva pritožba prikazuje, da se je pri volitvah izvajal tak teror od spodaj, da volilni rezultat ni odraz ljudske volje. Prav svojevrstna pa je pritožba iz Gonniega Va-kufa. Tam se namreč navaja, da lista JRZ zato ni dobila večine, ker je bil njen nosilec vpisan t>od imenom Ahmed Neret-ljak, dočim ga ves kmečki svet pozna pod imenom Muhamed Brki& Ako bi ljudje ObrtniSki volilni shod v Ljubljani Jntri, ▼ nedeljo, bodo v sedmih volilnih okrožjih volitve v obrtniški odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Ljubljanski volilni odbor za sporazumno listo je prire dil v četrtek zvečer v veliki dvorani Kazine shod, ki se ga je udeležilo izredno veliko število obrtnikov in obrtnic brez ozira na politično opredelitev. Zborovalci so z zanimanjem poslušali govornike in odobri vali njihova izvajanja. Shod je otvoril krojaški mojster g. Lom-bar, ki je pozdravil zborovalce in predstavil oba ljubljanska kandidata kompromisne obrtniške liste gg. Ivana Ogrina in Miroslava Urbasa. Nosilec liste g. Ogrin je utemeljil, zakaj so obrtniki sklenili sporazum. Odločili so se ustaviti medsebojno politično in stanovsko borbo pri zborničnih volitvah, ker so spoznali, da je njihova edina rešitev samo v složnem sodelovanja, kakor to zahtevajo gospodarske potrebe. Govornik je nato razpravljal o vprašanju brezposelnosti, kreditni krizi, konkurenci tujega kapitala, o našem obrtnem nadaljevalnem šolstvu in o drugih perečih potrebah slovenskega obrtništva, za katere bo moral avtonomni zbornični obrtniški odsek, podvzeti najod-ločnejše akcije. Kandidat g. Miroslav TJrbae Je obrazložil, kako je prišlo do sporazuma. Težko stanje našega obrtDika zahteva stanovsko slogo in vsak trezno misleči obrtnik bo složni nastop pozdravil in podprl. Govornik je v nadaljnjih izvajanjih podčrtal zlasti tudi ljubljanske obrtniške probleme. Razpravljal je o vprašanju javnih del, o nelegalnem izvrševanju obrti, o zaščiti minimalnih cen in o industrijskih prodajalnami. Zavzel se je dalje za novelizacijo obrtnega zakona, za zavarovanje obrtništva in za skorajšnje uresničenje gospodarskega sveta. Tesarski mojster g. Kavka je odločno zar govarjal složni nastop vsega slovenskega obrtništva za zbornične volitve. Krojaški mojster g. Iglic je uvodoma apeliral na navzoče obrtnice, naj tudi one podprejo kompromisno listo, in je razvijaj delovn! program za obrtniški odsek nove zbornice. Končno je povzel besedo predsednik Obrtniškega društva g. Josip Rebek. Naš uspeh je, je izjavil med drugim, da sta obe vodilni slovenski stranki pristali na naš predlog, da se ne bosta vmešavali v naše gospodarske obrtniške posle. Kar so storili indu-strijci, trgovci in gostilničarji, to smo napravili tudi mi. Kar je za nje koristno, je tudi za nas dobro. Naša kandidata gg. Ogrin in Urbas nam dajeta jamstva, da bosta delovala za splošno korist slovenskega obrtništva. Kmečki zaščiti mora slediti zaščita malega obrtnika, ki mu danes grozi popoln polom. Govornik je posebno obravnaval tudi problem prevelikih davščin in visokih socialnih dajatev in se je v imenu obrtništva najodločnejše zavzel za decentralizacijo socialne zakonodaje. Končno je g. Rebek še obrazložil volilne predpise in pozval ljubljansko obrtništvo, da v nedeljo složno odda svoje glasove za oba sporazumna kandidata. Nato je bil shod zaključen in zborovalci so se zadovoljni razdajali. * Ljubljanskemu obrtništvu Dolžnost vsakega zavednega obrtnika in obrtnice je, da glasuje v nedeljo za spo- razumno listo z nosilcem g. Ivanom Ogrl-nom in njegovim 6okandidatom g. Miroslavom Urbasom. Voli se tako, da volilec prekriža krog poleg no&ilčevega imena. Volilci naj opravijo svojo stanovsko dolžnost že v prvih dopoldanskih volitvah. Pred in po opravljeni volilni dolžnosti se bo vsak volilec sporazumne liste oglasil v volilni pisarni gostilne »Na Vrtači« na Bleiweiso-vi cesti, odnosno pri »Sokolu« Pred Škofijo. Vrtilni odbor. Glavni volilni odbor za zbornične volitve razglaša; Volitve v Zbornico za TOI bodo v nedeljo, 29. t m. od 8.—18. ure. Za mesto Ljubljano bodo poslovali trije krajevni volilni odbori. Na volišču I c, ki bo v posvetovalnici mestnega poglavarstva, Mestni trg 2. bodo volili člani združenja brivcev, čevljarjev, dimnikarjev, elektrotehničnih obrtov, fotografov, graditeljev, grafičnih podjetij, kamnoseških mojstrov, kleparskih mojstrov, ključavničarskih mojstrov, klobučarjev, knjigovezov, obrtnikov konjaške stroke in obrtnikov kovinskih strok. Na voliSču I č, ki bo v poslopju mestne ženske realne gimnazije, Bleiweisova cesta 23, bodo volilt člani združenja krojačev in sorodnih obrtov, krovcev ter mesarjev in klobasičarjev. Na volišču d, ki bo tudi v poslopju mestne ženske realne gimnazije, bodo volili člani združenja mizarjev, pekov, pletilcev, sedlarjev, slaščičarjev, sobo-črkoslikarjev, so-davičarjev, steklarjev, tapetnikov in sorodnih strok, tesarskih mojstrov, urarjev, zla^ tarjev, usnjarjev, vrtnarjev, zidarskih mojstrov in skupnega združenja obrtnikov. Vsak volilec naj vzame s seboj kako javno listino (pooblastilo, oziroma dovolilo po zakonu o obrtih, odlok o registraciji, proto-kolaciji i.t.d.), da se more na, zahtevo volilnega odbora legitimirati. Kandidati na sporazumnih listah V sedmih volilnih okrožjih kjer bodo v nedeljo volitve, so postavljene naslednje sporazumne kandidatne 11-te: Ljubljana mesto: Ogrin Ivan, stavbenik, Urbas Miroslav, mesar; Tušar Ferdo, pek, Vižintin Ivan, zidar, Novo mesto-Čmomelj: Midcrfer Alojzii, krojač, Stanič Ferdo, pek. Brežice: Kralj Andrej, vodar, Kokole Martin. Žagar. Radovljica-Škofja Loka: Čufer Andrej, ml, mrzar, Planina Lovro, dežnikar. Kamnik-Litija: Belcijan Boštijan, zidar, Koprivnikar Emil, mizar. Logatec-Kočevje: Rebek Josip, ključavničar, Pavliček Josip, tiskamar. Dolnja Lendava: Litrop Štefan, krojač, Jalšovec Franc, pek. Zatišje med Zagrebom J in Beogradom Včeraj ni bilo novih vesti s poprišča beo-grajsko-zagrebšikih odnošajev. V Zagreb jc prišel odposlanec združene opozicije g. Božidar Vlajič, ki jc rereriral dr. Mačku o najnovejših posvetovanjih beograjskih šefov. V Zagrebu samem iz dr. Mačkove okolico svarijo pred vsakim optimizmom in poudarjajo, da je razne več ali manj senzacionalne vesti beograjskih listov pripisati pač taktični borbi, ki se sedaj odigrava med posameznimi beograjskimi skupinami. Kot znak skeptičnega razpoloženja se tolmači tudi članek b. državnega podtajni-ka g. Večeslava Vilderja v tedniku »Nova Riječ«, ki razpravlja o dejstvu, da nam teritorialno zedinjenje ni še prineslo tudi duhovnega edinstva. Še vedno iščemo osnovo skupnega življenja posameznih delov, ki v zgodovini nikdar niso bili skupaj. Za nami je sedaj izkušnja 18 let. Pisec se vprašuje, ali je bila ta izkušnja zadostna, da najdemo rešitev vsaj sedaj. Neki politik je nedavno rekel, da se bo sporazum rodil ali iz silno pametne glave, ali pa iz neke velike stiske. Ali je to skepsa, ali pesimizem? Pisec se sprašuje, ali je res potrebno čakati na kako veliko skupno nepriliko, da se spametujemo. Na kraju pravi g. Vilder, v oči-vidni iluziji na zadnje dogodke, da jc treba k delu sporazuma pristopiti čistega srca in bistre glave, kakor pristopa duhovnik k oltarju. Treba se je spovedati in prejeti obhajilo, pa se potem dogovoriti o sporazumu. Šele takrat bo sklenjen sporazum in ne kupčija. Edini list, ki z vnemo nadaljuje svojo kampanjo, je zagrebški »Obzor«. V zvezi z vestmi o pogajanjih med JRZ m b. HSS zatrjuje, Ja bi se tudi bivša SDS vedeli, da gre pri volitvah za Brkiča, bi dobila njegova kandidatna lista mnogo več glasov, kakor pa jih je. Politična javnost v Bosni seveda z zanimanjem pričakuje, kai bo na obe pritožbi reklo upravno sodišče. Staroradikalski shodi ▼ Sremu Z ozirotn na bližajoče se občinske volitve prireja združena opozicija shode tudi v Sremu, ki spada pod dunavsko banovino. Shodi so deloma skupni za vse opozicijske skupine, deloma jih prirejajo razne skupine vsaka za sebe. Z zanimanjem se pričakujejo shodi, ki so jih napovedali starora-dikali in med katerima sta važna posebno ona v Rumi in Irigu, ker bosta na njih govorila sta rorad tkalska voditelja Miša Trifu-novič in Milcš Bobič. Splošno se pričakuje, da bosta v svojih govorih razpravljala tudi o hrvatskem vprašanju. , umaknila, ako bi bilo to potrebno za ustvaritev sporazuma med JRZ in b. HSS. Na koncu pa tudi »Obzor« prihaja do zaključka, da je današnja situacija v glavnem takšna, kakršna je bila, preden so se beograjski listi razpisali o sporazumu. Revizija na zagrebškem magistratu Zagreb, 27. novembra o. Ban dr. Ružič ja imenoval te dni posebno komisijo z nalogo da pregleda poslovanje nekaterih oddelkov mestnega magistrata zagrebškega. Ta vest je zbudila med prebivalstvom precejšnjo pozornost in so se začele širiti razne gcvotrice. V kemteiji 90 trije ban-ski sivetniki, trije inženjerji in trije finančni uradniki, ki za enkrat pregledujejo poslovanje gradbenega in gospodarskega odseka. Zagrebški podžupan Kauf-masrm, ki vedi županske posle, je novinarjem izjavi!!, da je ban ka uprava določila to 'kiomisijo le v smislu zakona o mestnih občinah, po katerem mora banska uprava kot nadzorna oblast od časa do časa pregledati poslovanje občin. Novi upravnik bolnišnice v Ljubljani Beograd, 27. novembra. AA. Za upravnika splošne državne bolnišnice v Ljubljani v 4. skupini 2. stopnje je imenovan dr. Vladimir Ferlan. Obnovitev trgovinskih pogajanj z Madžarsko Beograd, 27. novembra, p. Pogajanja z« novo ureditev trgovinskih odnošajev z Madžarsko se bodo prihodnji ponedeljek nadaljevala. Kakor znano, so bila prekinjena, ker Madžari niso hoteli pristati na naše zahteve o načinu likvidacije našega lanskega salda. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Pričakuje se pooblačitev v primorskih kr»-jih, kjer bo morda tudi deževalo, oblačno in megleno v ostalih predelih, ponekod morda tudi sneg. Vedro vreme bo se na skrajnem jugu. V južnih krajih in na Pri-morju se bo temperatura nekoliko dvignila. Zagrebška vremenska napoved: Stalno, oblačno, precej hladno. Dnnajska vremenska napoved: Mrzlo vrsme bo trajalo dalje, v nižinah nizki obla&i. Največja šola u držaui bo na narodni praznik svečano otvorjena v Maribora Maribor, 26. novembra. Na letošnji narodni praznik, 1. decembra bo slovesno otvorjena nova mariborska šolska palača, ki jo bo krasilo ime Viteškega kralja Uedinitelja. Nova šola bo največja v državi. Gradbenih stroškov je bilo 8 milijonov Din, sama oprema velja 650.000 Din. Načrte je napravil inž. arh. Černigoj, ki je tudi nadzoroval zidanje. Nova šola je bila zgrajena po sklepu prejšnjega mestnega sveta pod vodstvom župana dr. Frana Lipolda. Objavljamo nekaj podatkov: Novo poslopje je skupna zgradba za 2 jfoli in sicer za dekliško ljudsko ter za ideško meščansko šolo. Telovadnica je fckupna, ločeni za vsako šolo posebej pa so fctrana"-'i prostori, ki spadajo k telovadnici to so slačilniice, stranišča in prhe. Dekliška ljudska šola obsega 12 učilnic Ka po 50 učencev a pripadajočimi garderobami, nadalje številne kabinete, prostore aupraviteljstva in učitelj stva, šolsko knjiž-inico z veliko čitalnico, v kleti pa kuhinjo « prostorno jedilnico za deco ter delavnico tsa rokotvorni pouk. V zgradbi dakl. narodne šole je nameščena nadalje kotlarna, ieentralne kurjave, katera greje obe »gradbi, ter dvosobno stanovanje šoldkega &luge. Deška meščanska šo ii v? **.w,.rji i £ samo tiste kandidate, ki eo diplomirali na francoskih fakultetah. Na pariški Sorbonni je odbor za podpiranje jugoslovanskih študentov na Francoskem. Njegov sklad da na leto 25 000 frankov. Iz teh dohodkov se podpira izdelovanje in tisk doktorskih disertacij m podeljujejo izjemno podpore za pristojbine. Vsa ki prošnji mora biti priloženo priporočilo profesoria, ki se bavi s kandidatovo stroko. V francoskem študentskem domu v vse-učiiiškem mestu je za zdaj 18 sob. ki sta jih odkupila sorbonnski odbor in jugoslo-vensko prosvetno ministrstvo, in soba, ki jo je ustanovil v spomin pokojnega kralja Aleksandra g. S. Baruh. Ockazovanje sob vrši prosvetni oddelek. Rc-žijski stroški znašajo 200 frankov na mesec. Prosvetni oddelek se cd letošnjega šolskega leta nahaja na Boulevardu de Reuill", št. 12. Sprejemi so vsak dan od 10. do 12. O stvareh, ki se tičejo predavanj samih itd% daje potrebna pojasnila šef prosvetnega oddelka dr. Arnautovič, sprejema pa v oiovanskem. institutu pariške univerze v Michcletovi ulici št. 9. ob sredah in petkih popoldne. Oš t&kgčMmg& V «» <3 Zgšlajijšl Zminec, 2?>. novembra. V hribovski vasi pri Sv. G/.bo1 tu v občini Zmineu so našlj ljudje v torek neznanega moškega mrtvega in polog njega prazno zelenico. Kakor se je pozneje dognalo, je možak z'-\e-':o. polno žganja, ukradel pri neki hiši. Sodijo, da je nežna, nec vse žganje naenkrat izpll, kar ja povzročilo njegovo smrt. Neznanec naj bi bil boije izdelovalec ?čet'r in čopičev, star kakih 30 let, na glavi spredaj malo plešast, kratkih podvi-hanih brk, krepek in ^Teo-njecelik. Pri njem so dobili delavsko knjižico na ime Jožeta Miheliča iz Lcš eoa potoka, odkoder p?, .so na. vprašanje sp-ročili, da jim ie človek s takim imenom neznan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pokopališča v škof ji Loki. Kdor bi o neznancu kaj vedel, naj poroči oblastvom v škofj Loki. Pri neredni stoMci, napihnienosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. rez- s Dr. 15183'S5 Petek ln teeražl Ljubljana, 27. novembra. Petek je tudi za berače slab dan, pa čeprav so jim ga bile uradne instance in dobra tradicija svoj čas odločile za njihov edini »delovni dan« v tednu. Socialna politika mestne občine je v zadnjem letu vidno nazadovala, kar se tiče razpoložljivih sredstev in dejanskih podpor, dasi sku^a mestni magistrat z vsemi silami obnoviti socialno skrbstvo na načelu, da nc ?me biti noben Ljubljančan, če jc dela zmožen, brez posla in noben delane/možen siromak brez kruha in zavetja. Ko so pritisnili mrazovi, so se ob petkih jeli pojavljati na ulicah številni bedni starci in starke, pa tudi mlajši brezdelci in brezdomci, ki so se napetih od kljuke do kljuke, da preizkusijo, ali ob petkih po dobri, stari navadi srečnejšim Ljubljančanom šc zmerom po človc-ko bije srce. Uprava policije pa je začela zadnji čas energično posegati vmes in petek za petkom polovi cela krdela prosjakov i i bosjakov, da jih potem na kriminalnem oddelku temeljito perlustrirajo. Med njimi sicer nikoli ne najdejo takozvanih kriminalnih tipov, a kar jih je iz podeželskih ob-in, jih potem po odgonu spravijo domov. Ti odgoni kajpak skoro zmerom ostanejo brez uspeha, ker berači in vagabundi, ki na jimo ti"čijo v mesto prav zaradi tega, ker jim na kmetih ni obstanka, se po prvi bližnjici zmerom iznova vračajo v mesto, kjer jc med ulicami in zidom vendarle še nekaj več zavetja. Vsaka petkova racija pa privede na policijo tudi mnogo starih ljubljanskih revežev, ki zaman čakajo, da se jih bodo usmilile mestne dobrodelne ustanove, pa so obsojeni na ulico in na skopo dobroto neznanih ljudi. jrrf» / —.=,:_____________»JUTRO« št. 277 Elomače vesti Trije vragi Glavni urednik »Slovenskega gospodarja,, mariborskega podeželskega glasila !RZ. g Peter Reietar ima v svojem listu še posebno rubriko, v kateri po svoje rečeta razne aktualne probleme. V zadnji številki je napisal tudi tole: »••Latinsko se nisem nikoli učil, nekaj besed pa le znam. Tako smo se Slovenci že naučili, kaj je beseda: eksekucija. Ce vprašam kmeta, kaj je to. pravi: To je pa vrag! .Sedaj je prišla nova beseda: likvidacija. Dolgo nisem vedel, kaj naj pomeni, sedaj pa mi pravijo kmetje, da je to tudi vrag. Znam še eno latinsko besedo: konkruz. samo ne upam se povprašati, kaj ta beseda pomeni, če tudi ni vražja.« Likvidacija kmečkih dolgov g. Rešetar-ju očitno ni po volji. Kajti v isti številki je napisal na naslov Jurija s puško še tole prošnjo. »Dvigni puše in zadeni v srce uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, če ne, pa ne bodo imeli v Sloveniji kmalu nobenega jurja več, razen tebe.« ♦ Kraljevi namestnik dr. StanKovič za ur-t>oveljske slavčke. Kraljevi namestnik dr. Radenko Starukovič je v četrtek sprejel upravni'.--«, to dirigenta trboveljskih slav-čkerv v daljši avdajenci. Kraljevi namestnik se je podrobno zanimal za kulturno in socialno delo pevskega zbora rudarske mladine ter za njegove namene ta načrte v bližnji in daljini bodočnoti. Dirigent šuli.goj mu je snovanje svojih malih pev-cc-v obširno obrazložil in mu hkratu predložil izčrpno statistiko opravljenega dela. Kaikor zmerom deslej, je dr. Stankovič tudi tokrat pokazal izredno zanimanje za to našo odlično umetniško ustanovo in je upravnika in dirigenta šuligoja pri tej priliki nagradil s stalnim dispozicajskim fondom, zboru samemu pa je zagotovil za koncertna potovanja po državi specialne ugodno rti, predvsem kar se tiče državnih železnic. Za to priznanje in podporo z najvišjega mesta, ki bosta zboru in njegovemu vodji brez dvema v dragoceno vzpodbudo za nadaljno delo, izrekamo Trboveljskim slavčt'-:om in dirigentu Šuli-goju iskrene čestitke. Plavojkam Zahtevajte Jo povtod Izrecno! Dobrovoljeem in borcem s »črne fron- ... V nedeljo ob 10. 6e bo vršil v tovarniški »tavraciji Legat na Jesenicah ustanovni bčni zbor krajevne organizacije Legije ko-oških borcev. Zbora dobrovoljcev in borcev e udeleže tudi de'egatje glavnega odbora KB iz Ljubljane, ki bodo obširno poročali j pokretu Zveze legionarjev kraljevine Jugoslavije in o vseh vprašanjih, ki direktno zadevajo interese članov. Tajništvo LKB pozi va vse one tovariše, ki so 6e na poziv v ča-t oP ^ju javili glavnemu odboru, pa še vse ostale, ki se nahajajo na Jesenicah in v oko-'ici, da se ustanovnega občnega zbora zanesljivo udeleže. * Francoski lovci pridejo v Slovenijo. Na pobudo »Putnika« pride o božiču v Slovenijo večja skupina francoskih lovcev, ki se bodo udeležili velikega lova na gamse v Bornovih loviščih nad Tržičem. * Ravnatelj Polič v Pragi. Poročajo nam: V Prago je prisPel ravnatelj ljubljanske oPere g. Mirko Polič. Za jugoslovanski državni Praznik bo dirigiral gata-kj :ce"i, ki se bo vršy pod pokroviteljstvor. pri-zi* den ta CSR dr. Beneša Jugoslovanski državni praznik bo Češkoslovaška posebno slavnostno praznovala. V vseh večjih krajih bodo predavanja in koncerti, ki jih bo Prenašal radio. Naš poslanik dr. Protič bo Prisostvoval mnogim svečano«tnim. Za dosego idealne lepote, mladeniške sve-žosti polti je URAN KREMA. Največji sovražnik Vaše lepe in občutljive polti je sedanja zimska doba. Da obvarujete polt pred razpokanjem, lišajem, hrapavostjo, vporabljajte URAN KREMO ! * Društvo Jugoslovenska kolonija na Francoskem nas Piro®i za objavo: Dne 29. t. m. bo Jugo&lovenska ko!oniia na Francoskem položila na »pomenih svojih nePozab riih vladarjev venec za jaigosiovenski državni praznik. Svečanosti bodo Prisostvovali vsi člani iz oko^ce Pariza; glede na to, da so delavci večjd del Prosti samo 0b nedeljah je za svečanost določena ta nedelja. Po položitvi venca bo otvoritev novih Prostorov društva v ulici SerPente 25. Predsednik dr. Gluščevič, tajnik UrleP. * Razpisana je služba vodje kirurgi^ne-ra »fl(!c|l<(i l>nnovinslr«» h«l"i<»n:<»c> v l=J1ivervelj. DalJe pride g. inž. Verbič iz Trbovelj na važnejše mesto v Hrastnik * Nizozemska radijska postaja bo prenašala slovensko prireditev. Kakor nam poročajo iz Heerlena v Nizozemski, prirede naši nizozemski rojaki 6. decembra proslavo državnega praznika Del proslave bo prenašala tudi radijska oddajna postaja Hilversum I. od 13.20 do 14. ure amsterdamskega časa ali od 14 do 14.40 srednjeevropskega časa. Prenašale se bodo zlasti slovenske pesmi ki jih zapojejo društvena pevska odseka iz Eigelshovema im Lu-terade pod vodstvom patra g. Teotima :m slovensko pevsko društvo »Zvon« iz Heer-lerheide pod vodsitvom g Majerja za moški zbor in gdč. Zaičeve za mešani zbor-G. Štrucel in njegova soproga zapojeta v dvospevu pesem »Oj. le šumi gozd zeleni«, a g. Seliič eno pesem, ki si jo bo sam spremljal s kitaro. Vmes zaigra slovenski šramel (Mrkom — harmonika. Selič — kitara, Ravnikar — gosli in Šolar — citre) nek a.j slovenskih koračnic Napovedovalec v slovenskem in nemškem jeziku bo g. Selič, v nizozemskem in francoskem pa g. NVouters. * Razstava umetniških del za poslopje narodne skupščine, ki se je vršila v starem skupščinskem poslopju v »Manježi«, je kesnčana. Ker dobi »Manježo« v uporabo prosvetno ministrstvo 1 decembra, se opozarjajo vsi umetniki, ki so sodelovali pri natečaju, a niso dvignili svojih del, da jih prevzamejo do 1 decembra od tehničnega odseka narodne skupščine * Novi grobovi. V V dmu ob Savi je umrla gospa Jerica Dolenčeva, stara 57 let. Pogreb ugledne gospe bo jutri ob 1-5.30. — Pogreb g Viktorima Stegnarja, višjega sodnega oficial« v pokoju, ki je nenadno umrl v Mariboru, bo jutri ob pol 15. v Ljubljani izpred mrtvaške veže na stari pati k Sv. Križu — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žadje! * Bogomilskj spomeniki na lovski razstavi. v Berlinu se bo prihodnje lelo v novembru vršila velika mednarodna lovska razstava, na kateri bo sodelovala tudi naša država. Na razstavi ne bodo samo lovske trofeje in orožje, temveč tudi obiekti, ki bodo kazali, kako so lovili divjačino stari in Prastari naši preiniki. Za ta zgodovinski oddelek razstave bomo mj Prispevali marsikaj zanimivega. Tako bodo razstavljeni tudi razni bogomils-ki spomeniki jz Bosne 'n Hercegovine. Od starodavne bogomilske sekte je ohranjenih največ spomenikov v Bo-^ni im v mnoge take Spomenike so vklesa ni najrazličnejši lovski prizori. * Beraške šifre. Poročeva'ec zagrebških »Novosti« je za/n-miivo opisal, kako ši berači v^Zagrebu pomagajo s šiframi. Na vrat-h niš je že precej časa oPazoval čudne znake, ki so na prvj pogled sicer Podobni čaukam, ki jih rišejo objestni ot.oi-aJi na zid in na vrata, a se vendar vidi, da je v njih nekakšen sistem. Oni dan pa je opazil nekega berača, ki je na vrata hiše, v kateri je Prosjačil, s svinčnikom narisa! krog in ga prečrtal. RePo>nler je beraču sledil, ga povabil v gostilno ter mu tam z mal-co in Pijačo razvezal jezik. Berač mu je razložil nekatere šifre beraške vzajemnosti, če je na vratih pod ključavnico zarisana navpična črta pomeni to: Pozor, tu stanuje Poi-caj! Prečrian krog, zraven pa črka »p« pomeni, da se v hiši dobi pol d;narja, a samo ob petkih. Krog s piko na sredi oPozarja na radodarne stanovalce. Trije trikotniki, zraven pa križ povedo beraču: Tu stanujejo tri stare, zelo Pobožne ženice. _ Zgovorni berač je Podal le nekaj primerov iz bogaiega zaklada sfer in ponosno je pristavil, da «o tudi šif e. s katerimi se sporazumevajo domači in tuji berači. * Propaganda za postelje. Združenje jugo-slovenskih gospodinj v Sa.a.evu je uvedlo akcijo, da bi se navadili kmel,je Po bosanskih vaseh na uPorabo Pcste-Ij. Večina revnih kmetov v BoSni še vedno : na slami, kar v hlevih, ah pa na cunjah in domačih preProgah. ki jih razgrinjajo po sobi. Združenje gospodinj je konstruiralo poseben t-p postelje, k: se odpra in zapira kakor miza. Ker imajo vaščanl dovol j lesa-upa združen je. da si bodo take Postelje sami izdelovali, od združenja Pa bodo dobili brezplačno za postelje žaiezne sponke. * Tovarna J OS. RE1CH sprejema mehko :n škrobl i en o Perilo v naHervo izdelavo ♦ Z Prelovfceva nova nagrobitiea ,V*e na svetu mine« (III. izdaja) se speit dobi v Matična in Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. * Otrokom za Miklavž je še vedno najlepše darilo Mamice Komanove zabavna, poučna in »bogato ilustrirana knjiga; »Zgodbe, sjjke šale«... Cena knjigi v mesecu decembru znižana. Pri večjih naročilih &e poseben PoPust. Dobite jo v Tiskovni zadrugi in v Učiteljski knjigami v Ljubljani. Iz LiuMjane u— Sprejemanje čestitk in pokloni tov 1. decembra pri gospodu banu. Na državni praznik zedinjenja 1. decembra bo sprejemal g. ban dr. Natlačen od pol 12. ure dalje v banski palači pokkmifcve in čestitke. Kakcir v preteklem ietu je gospod ban glede na sedanje izredno težke socialne razmere odredil, da se zaku ika, ki se je običajno priredila za one, ki so prišli čestitat, tudi v letošnjem letu opusti in je namesto tega razdelil med razna dobrrdelnu društva znesek 25.000 Din z naročilom, da ?e ta znesek uporabi za obdaritev najsiromašnejših na praznik naredmega uedinjenja. u— Lepo uspel tečaj ljubljaiiske gasilske župe. Gasilska žuPa Ljubijana mesto je za člane svojih čet tudi letos Priredila skrbno pripravljen trimesečni tečaj, od 1- septembra do konca novembra. Tečaja, na katerem so Predavali poveljnik mestnih Poklicnih gasilcev Furian, poveljnik prostovoljnih gasilcev Stane Pristovšek in mestni fizik dr. Rus. se je udeleži to povn rečno no pet članov od v»ev, 13 čet na podref iu župe in j * v vsakem pogledu najlepše ue|>e!. v nedeljo se Je vršila Pred Mestnim domom velika gasilska vaia z vsem orodjem pod vodstvom obeh poveljnikov, pri kateri so mogli udeleženci izpričali, da v teh treh msvetski cesti št. 9. bo na narodni in državni praznik 1. decembra stovesna služba božja ob pol 9. uri. u— Napredno kulturno društvo »Ljubljanski grad« Priredi drevi ob pol 20. Pod okriljem ZKD v gostilni Pirnat na Gradu predavanje »Lepota Jugoslavije« s slikami. Predaval bo Predavatelj ZKD g. Bučar Vekos'av. u_ Eden najinteresantnejših orkestralnih inštrumentov je flavta, katero zasledujemo v glasbeni zgodovini že v najstarejših dobah- Izpopoln i jo je znameniti flavtist Teo-bald Bohm. Zato imenujemo današnjo orkestralno flavto, sistem, ki po večini služi v velikih orkestrih. Bohmova flavta. Redki Pa so koncerti, na katerih slišimo flavtista v:t-tuoza. Tak kemcert bomo brneli v Ljubljani v petek, 4. decembra ob 20. v maM filhanno-nioni dvorani. Izvaja ga sloviti nemški flavtist Ermeier. Prodaja sedežev od Ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Društvo Kazino bo imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek 14. decembra ob 18. v društvenem Poslopju, Kongresni trg št. 1, II. nadstropje z naslednjimi OneVn-m redom; 1 Pomočilo in predlogi ravnateljstva, 2. Odobritev računov Preteklega leta, 3. Poročilo in predlog revizorjev, 4. Volitev 8 članov lavnateljstva, 5. Volitev 2 revizorjev, 6, Do ločitev članarine, 7. Sklepanje Po točkah e m f § 11 društvenih PraviJ, 8. Odločitev o eventuelnih samostojnih Predlogih, 9. Slučajnosti. Vsi člani društva se vabijo, da se občnega zbora udeleže u_ Ali že poznate go3po Ano Rozino, ki ima mtei.ne-ga ranarja za svojega očeta in viteza Sonca za svojega moža? Lepa ženska je, lepega telesa, lePih oči. še celo Turjaškim gospodom je bi''a vgeč in ugrabili so jo ter odtirais na"sv0i grad. Kako. to bo=te izvedeli v šentjakobskem gle^alašču, kjer bodo igrali danes i,n jutri staro zgodbo v Janezu Soncu in njegovi nežni gospe Ani Rozini. VetoP-n.ice dobite danes in jutri od 10. do 12. in od 15. do 17. ure pri sledališki blagajni v Me- ! . tueen domu ; u— Matinejska predstava v Elitnem kinu Matici s f i imam »Cigan, ko dekle« je v znamenju c!gams e romantik , neodo-ljivega humorja im domrsleko-\- beh glav. nih junakov Oliverja Hardyja in Stana Laurela. Oba nastopata kot nerazdruž- Flanelasta pižama in topla odeja oboje nujno potrebujete. Dobite pri „Manufakturau k. d. trgovina, ki vas želi boljSe po stre« Mestni trs 17. ljtva tovariša v zasebnem kakor ▼ «po-slorvnem« življenju, kar pomeni po cigansko, v tatiasfkib in pustolovnih podvigih. Poleg tega mora že gla -ba, ciganski plesi in krasno zboroviao petje očarati vsakogar. Zato lahko z mirno vestjo vsakomur priporočamo ta film kot najboljše sredstvo za imeh in dobro voljo. Predstavi v Elitnem ktaiu Matici po matinejskih cenah 3.50 in 5.50 daj ea ob 14.15 in samo še jutri ob 10.30. u— Na Jež ci bo danes ob 20. v Soli g. Denard Frido obravnaval »Najvažnejša poglavja iz vzgoje pritličnega in špalirne-ga adnega drevja«. Zanimivo predavanje bodo spremljaje mnoge krasni' slike. Predavanje prireja podružnica SVD rta Ježici. Vstopnine ni! Iz Celja e— Praznovanje 1. decembra. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: 1. december se bo praznoval na slovesen način kot državni praznik zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi hišni posestniki se opozarjajo, da morajo biti ta dan vsa poslopja okrašena samo z državnimi zastavami. e— Gregorčičeva akademija. Celjska »Soča« bo priredila danes ob 20 umetniško akademijo ob 30-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Na sporedu je slavnostni govor g. Franja Roša, nastop violinskega virtuoza g. ravn. Karla Sancina, koncert- ne koloraturne pevke ge. Marte Obenval-derjeve, koncertne pianistke ge. Mirce San-cinove, petje Celjskega pevskega društva, govorni zbor in deklamacije. Na akademijo so vabljeni vsi zavedni Celjani in okoličani. e— Šahovska tekma. Jutri bosta igrala šahovska kluba Trbovlje in Celje finalno tekmovanje svojega okrožja. Igralo se bo na 8 deskah v vrtni dvorani hotela »Evrope« od 8. zjutraj in od 14. dalje. Kibici in gledalci dobrodošli Prvak celjskega okrožja bo igral nato s prvakom Maribora, zmagovalec tega dvomateha pa z Ljubljano. e— Obratovanje trgovin dne 1. decembra. Sresko združenje trgovcev v Celju opozarja svoje člane, da ostanejo trgovine na državni praznik zedinjenja, dne L decembra ves dan zaprte. e— Pevsko društvo »Oljka« se vsem trgovcem, obrtnikom in ostalim, ki so na katerikoli način pripomogli k lepo uspelemu Martinovemu večeru, najiskreneje zahvaljuje. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Moskva — Sangaj« s Polo Negri-jevo in zvočni tednik, ob 18.30 matineja: »Špijonka TA 13«. KINO METROPOL. Danes ob 18.15, 20.30 »POSLEDNJI AKORD«. — Matineja ob 16. uri »ROBIN HOOD EL DORADA«. Iz Maribora a— Spored akademije Sokola Maribor— Matica v proslavo državnega praznika, ki bo v pomedeljec 30. t. m. ob 20. v Narodnem gledališču, Cbsrga te-le točke: 1. Državna himna (vojaška godba), 2. Blo-dek: Overtira opere »Pri studencu« (vojaška godba), 3. »Metuljčiki«, .-es ta vila J. Planička (ženska deca), 4. »Stražari Jadrana« sestavil N. Stavrii (moška d ca), 5. »Rajanje« sestavila L. Hyprova (mlajši) ženski naraščaj) 6. Dvoraik; Slovenski ples št. 6 (vojaška godba), 7. »Devetka«, sestavil M. Rokaandič (mlajši moški naraščaj), 8. Vaje na visoki gredi, sestavila A. Runt'«va (višji žen ki naraščaj), 9. 01'mpij ke preste vaje: br. Jože Primožič, br. Leon štukelj, 10. Gotovac: Fantazija iz opere »Morama« (vojaška godba), 11. »Dumka«, sestavila Vachova (članice) 12. Vaje na konju br. Jože Primožič ta br. Leoa štukeij, 13. »Telovadna etuda št. 2« s stavila br. inž. V:'(ktrr Lndtner, (člani), 14. Hej Slo vami ln Sokolska koračnica (vojaš e godba). a— šahovske novice. V tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovs e zveze bo. sta tekmovala MariN>r ki šahovski klub in šahtvska sekcija mariborske podružnice UJNŽB v kavami »Central«. Prvo srečanje med cbema kluboma bo v ^oboto 28. t m. ob 20. revanžna tekma pa bo v nedeljo ob 14. a— Bloki »Pomoč potrebnim«, ki jih je uvedla mestna občina, da se zatre preveliko beračenje, so zelo praktični. Na ta nač:n s-1 je skoraj že dccela odpravilo javno beračenje po ulicah. Da se čimbolj onemogoči tudi beračenje po hišah, ponovno apelira mestna občina na meščam-. tvo, naj se poslužuje tudi v naprej izključno le bLo ov, ki se dobijo v socialno-politiSnem oddelku in v vseh trafikah. Razni nepoklicani b.rači se spričo dejstva, da ne bodo dobivali denarnih sredstev, ne bodo upali beračiti, ker m stna občina vnovči bloke le siromašnim, ki so podpore potrebni. Bloki z 10 listki po 50 par stanejo 5 Din komad. Beračenje e more odpraviti ali vsaj omejiti le s sodelovanjem javnosti. a— Pomen stanic za soefalno »krb rekon-valeso ntnih delavcev se bo obravnavaj v nedeljo 29. t. m- ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v navzočnosti zastopnikov delavstva ter industrijoev. Gre mad I dragim n rnrikfeojt te tsBub tostttndjs na vtaa večja, podjetja v Mariboru ki bližnji okolici. a— Prosila sta milodarov in kradla. V Studencih sta se pojavila zadnje dni mlajša moška, ki sta z nabiralno polo pobirala prispevke. Izkazalo se je pa, da sta imela tudi dolge prste in sta tako izmaknila studenškima trgovcema Kumperščaku in Francu Furmanu več predmetov. Prvi je 28-letni Pripiah iz Zagreba drugi pa Ivan Flegarič iz Dornave. Oba sta precej nevarna tatova. Flegarič je bil zaradi raznih tatvin že kaznovan. Oba so izročili sodišču. K I N O Ogromen film — dokument današnje dob al IZDAJALCI Wllly Blrgel — Lida Baarov« / io SLOGA PREMIERA! Film duhovite komfte tn lepe Offenbachove g-a^bt PARIŠKO ŽIVLJENJE mmmssism FREMIERA! Vel lira. ljubezen — slavne žene MARKIZA POMPADUR KSthe Nagy — Willy Eichberger — Leo Blerak gVuedAtcuoe oči* iihZ Iz Kranja r— Na ljudski univerzi bo predaval v nedeljo 29. t m. ob 10. dopoldne univ. prof. dr. Maklecov o snovi »Zločinec in njegova osebnost«. Predavanje bo v gimnazijski telovadnici. Z Jesenic s— Sokolsko društvo Jesenice ponovi jutri v nedeljo ob 3. popoldne zabavno veseloigro »Mladi gospod šef«. Železniške zveze ugodne. Pridite! s— Zvočni kino Radio predvaja drevi ob 8. in jutri v nedeljo ob 3., 5. pop. in ob 8. ' zvečer velefilm »Dušica Rožamarija«. Med ! dodatki kulturni film o zračnih potih te* | dva zvočna tednika. V ponedeljek zvečer in v torek popoldne in zvečer velefilm »Sen zimske noči«. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes im jutri v nedeljo velefilm »Maškarada«, v ponedeljek pa izredno učinkovit film »Rumeni pekel« po znižanih cenah. Iz Novega mesta n— V proslavo narodnega praznika L decembra in lSletnioe uedinjenja prirede aktivni in rezervni oficirji v So iotatkern domu svečano zabavo. n— Volitve v Zbornico TOL V nedeljo se vrše tudi za naš in črnomaljski srez volitve v Zbornico TOI. Sporazumni obrtniški kandidat je poznani krojaški mojster g. Mi-dorfer Alojzij, ki ima za namestnika g. Sto-niča Franca, peka iz Črnomlja. Ker se hoče prikazati druzega kandidata za spora^ zumnega opozarjamo obrtništvo, da tem besedam ne naseda in spontano glasuje za g. Midorferja. n— Odložena kandidatura. Danes se je razvedelo, da je g. Grilc, čevljarski mojster podal ostavko kot kandidat za Zbornico TOI. n— Francoski krožek priredi drevi ob 20. v dverani osnovne šole akademijo, ki bo obsegala poleg nagovora, recitacij ta glasbenih točk tudi enodejamko »čriček pri mravljah«. Prireditev postita tudi gg. francoski taonzul Rčmčrand in prof. Lacroix iz Ljubljane. Po prireditvi bo v hotelu Metrcpolu prijateljski sestanek v počastitev odličnih ' gostov. Pridite! n_ Požar sredi mpsta. V sredo zgodaj zjutraj je nastal ogenj na podu posestnika in mesarja g. Uije Goleša. Ker je bil pod lesen, na njem pa več bal -ctinjene slame, je ogenj kmalu zajel vse po lopje in ga uničil. Zaradi velike vročine sta poginila lastniku tudi dva prasca, ki sta imela svoj hlev pod podom. Gasilci so ubranili, da se ogenj ni razširil na soesedtaja skednja, ki .cta natrpana s slamo in fcirmo. Ljudje, ki jih je sirena spravila na nog*?, so že mislili, da je gorela ženska bolnica, ker je bil požar blizu nje. Domneva se, da je pod zažgala zločinska roka. Iz Ptaja j— Tragična avtomobilska nesreča se je zgodila na dan Katarininega sejma v sre* do. Liningerjev avtobus, ki vozi na progi Maribor—Ptuj, je peljal po ozki Miklošičevi ulici, ki je bila polna kramarske robe. Zaradi gneče se je premikal zelo počasi Kljub šoferjevi pažnji pa je prišel pod vozilo 30-letmi Alojz Žemljic od Sv. Jurija ob Sčavnici in mu je zadnje kolo zlomilo obe nogi. Šofer je hitro pobral ponesrečenega in ga prepeljal na policijo, odkoder so ga spravili v bolnišnico. Nesreča se je zgodila po golem naključju in je šofer ni zakrivil. Menimo, da bi se take ozke a prometne ulice ne smele zastavljati s kramarskimi stojnicami, saj je dovolj prostora drugje, na primer v Prešernovi ulici na Slovenskem trgu in drugod. j— Kino Ptuj. V soboto in nedeljo »Zlato iz Singapura« v nemškem jeziku. Iz življenja na deželi SEVNICA. Zvočni kino predvaja dane« in jutri opereto »Poljska kri.« LOGATEC. Za volitve v Zbornico za TOI so se razgibali tudi pri nas obrtniki. Večina odobrava sporazumni nastop, zato bodo vsi zavedni obrtniki volili g. Josipa Rebe-ka. ki je s svojim dosedanjim delom dokazal mnogo uspehov za napredek in razvoj obrtništva. RIBNICA Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. film velike ljubezni »Boheme«. Za dodatek: Paramountov zvočni tednik in domač kulturni film. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Današnja matineja o& 14.15 STAN LAUHEL OLSVER HA1DY C gansko dekle kot strokovnjaka ciganske obrti v muzikalni burki _ „ _ _ . v Elitnem kinu Matici GLASBA, PLESI in ZBOEI Matinejske cene Din 8.50 in 5.50 Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje t Rano zjutraj boste imeli normalno, milo izpraz-njenje, ako ste vzeli na predvečer 2—3 ART1N-DRAŽEJE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8__, in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 7724/34 Gospodarstvo Manjši izvoz v oktobru - posledica valutnih sprememb Carinski ouueiek finančnega ministrstva objavlja podatke o gioanju naše zunanje tiguviiib v mesecu oktobru, ki so prav zua-čani, ker nam kažejo posledice znatnih valutnih sprememb ob koncu septembra odnosno prve dni oktobra. Kakor je znano, je prišlo zadnje dni septembra do padca francoskega franka, ki so mu pozneje sledile devalvacije valut v država« zlatega bloka in kmalu tudi v Italiji. Naravno je, da se je s tem vsaj začasno zmanjšala možnost našega izvoza v vse te države, pa tudi na orugih tržiščih je zavladala nesigurnost Vse to je vplivalo tudi na naš izvoz. Medtem ko smo v juniju, juliju, avgustu in septembru zabeležili večji izvoz nego v ustrezajočih mesecih prejšnjega leta in je v septembru izvoz presegal lanski izvoz celo za 120 milijonov, smo v oktobru izvozili za 25 milijonov Din manj nego v lanskem oktobru, čeprav se je ves ta mesec v živahnem tempu nadaljeval izvoz pšenice. Zadnje mesece se je naš izvoz gibai takole v milijonih Din): 1936 1986 razlika junij 293.8 242.2 + 51.6 julij 380.0 305.8 + 24.2 avgust 372.3 310.4 + 61.9 september 504.2 384.2 +120.0 oktober 468.5 493.5 — 25.0 Tudi uvoz je bil v oktobru manjši nego lani in je znašal 345.8 milijona Din. to je za 49.6 milijona Din manj nego v oktobru preteklega leta. Navzlic manjšemu izvozu pa smo imeli v oktobru visoko aktivno bilanco, kajti izvozni presežek se je povzpel na 122.7 milijona Din (aktivnost trgovinske bilance v lanskem oktobru je znašala 98.1 milijona). Aktivni presežek se je torej povečal, to pa predvsem zaradi tega. ker je uvoz v še večji meri nazadoval nego izvoz. Aktivna bilanca v oktobru je povzročila, da je tudi naša trgovinska bilanca za 10 mesecev letošnjega leta postala aktivna. Kakor znano, smo imeli v prvem polletju visoko pasivno bilanco in je obstoj te pasivnosti vzbujal marsikje skrb za bodočnost. ki pa ni bila upravičena, kar nam je pokazal razvoj trgovinske bilance v zadnjih mesecih. V juliju, avgustu, septembru in oktobru smo v naši trgovinski statistiki zabeležili izvozni presežek v višini 389 milijonov Din, ki je izravnal vso pasivnost, zabeleženo v prvem polletju, in smo ob kon-ru oktobra imeli za vseh 10 mesecev že ?,ktivni presežek 20 milijonov. Naša trgovinska bilanca se je letos gibala takole: (v milijonih Din); izvoz uvoz saldo prvo poli. ia31.5 2000.7 — 369.2 julij 330.0 812.7 + 17 3 avcrust 372.3 274.3 + 98.0 sept, 504.2 353.1 + 151.1 okt. 468.5 34-0.8 + 122.7 jan.-okt. 1936 8306.4 3?86.6 + 108 jan.-okt. 1935 3268.9 8006.5 4- 262.4 jnn.-okt. 1934 3042.4 2963.0 + 79.4 jan.-okt. 1033 27r0.fi 2357-0 + 343.6 jan.-okt. 1932 2,353.7 2365.3 — 11.6 Statistika za prvih deset mesecev nam izkazuje za 37 milijonov Din večji izvoz nego v prvih desetih mesecih lanskega leta. Povečanje uvoza pa znaša 280 milijonov. V primeri z najslabšim letom 1932. smo letos v desetih mesecih izvozili za 1 milijardo Din več. Izvoz v oktobru Kakor smo že omenili je bil tudi v oktobru izvoz pšenice zelo živahen in smo v tem mesecu izvozili 5635 vagonov pšenice v vrednosti 91.3 milijona Din (lana smo v oktobru izvozili le pet vagonov pšenice). Nasprotno pa je bil izvoz koruze letos v oktobru mnogo manjši nego lani. kajti vsega smo izvozili le 324 vagonov koruze (!ani 2355) v vrednosti 3.9 milijona Din (lani 25.0). Nekoliko manjši je bil tudi izvoz fižola. ki je znašal le 271 vagonov (lani 440) v vrednosti 6.5 milijona Din. Svežega sadja smo izvozili tudi le 484 vagonov (lani 1549) v vrednosti 10.9 milijona Din (lani 29.2). Večji pa je bil izvoz suhih češpelj. čigar vrednost je znašala v oktobru 29 8 milijona Din (22.5). Hmelja smo v oktobru izvozili 155 vagonov za 37.8 milijona Din. konoplje pa 221 vaironov (lani 253) v vrednosti 19.7 milijonov Din (18.3). Izvoz goveje živine se je potroji! Ze prejšnje mesece smo opažali naraščanje izvoza goveje živine zlasti odkar so se odprle možnosti za izvoz v Nemčijo V preteklem mesecu smo izvozili 5673 glav goveje živine v vrednosti 10.4 milijona Din; lani v istem mesecu je znašal izvoz le 2412 glav v vrednosti 3.5 milijona Din Medtem ko se je izvoz po številu glav povečal za okrog 1500'« se je vrednost v primeri z lanskim letom potrojila Izvoz svinj je nekoliko popustil, očitno zaradi tega. ker nam spričo obilnega izvoza v zadnjih mesecih že primanjkuje blaga. V oktobru smo izvozili 23.706 svinj (lani 26.6621) v vrednosti 35.0 milijona Din (lani 35 4). Precej manjši je bil v oktobru tudi izvoz svežega mesa: 12.8 milijona Din (lani 28 2). Svinjske masti pa smo izvozili za 6.2 milijona Din (7.3) Zmanjšal se je v oktobru iz-vo7 perja in puha ki je znašal 6.4 mHijona Din (lani 7.4> in izvoz jajc. ki je dosegel le vrednost 4.5 milijona Din flani 10.0). Izvoz lesa. V primeri s prejšnjim mesecem se je izvoz lesa za malenkost dvignil, vendar je še hudo zaostajal za lanskim letom. V oktobru smo izvozili 4.026 vagonov gradbenega lesa (lani 7669) v vrednosti 38 2 milijona Din C66.4). Drv smo izvozili 261 vasronov (lana 1142) oglja pa 81 vagonov (272) v vrednosti 0.4 milijona Din (1.4). Končno smo izvozili za 3.9 milijona Din lesnih izdelkov (lani ža 4.7) in za 1.5 milijona Din železniških prasrov flani 0.1). Ostali izvoz Manjši je bil v oktobru tudi izvoz bakra, ki je znašal le 29.8 milijona Din (lani 39.2). Izvoz cementa se je skrčil na 2.6 milijona Din (lani 9.4). izvoz ferosilicija na 0.1 milijona Din (lani 3.2). izvoz sode pa je popustil na 1.3 milijona Din (lani 2.3). Povečal pa se je izvoz ekstraktov za strojenje na 8.3 milijona Din (lani 3.1) in izvoz kalcijevega karbida in cianamida na 8.3 milijona Din (lani 7.5). Jugoslorr. P. B«iersdorf & Co. d- z o. i. Maribor Zaposlenost v posameznih panogah Kakor je »Jutro« že poročaio, je od septembra na oktober število zavarovanih delavcev in nameščencev pri O UZD v Ljubljani nazadovalo za 862 na 90.451 Ta padec je predvsem posledica sezonskega popuščanja gradbene delavnosti zaradi nastopajoče mile zime. Pri gradnjah nad zemljo, pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb ter v industriji gradbenega materijala je število zavarovancev v oktobru padlo za 1890. Tudi v gostinskih obratih vidimo zaradi konca tujskoprometne sezone zmanjšanje števila zavarovancev za 270. Na drugi strani pa vidimo povečanje števila zavarovancev v tekstilni industriji, in sicer za 606 na 14.506, v kovinski industriji za 269 na 7338 in v oblačilni industriji za 283 na 4828. Gozdno-žagarska industrija kaže nadalje popuščanje za 56 na 586. V primeru z lanskim oktobrom smo imeli letos v oktobru za 7880 zavarovancev več. Navzlic padcu v zadnjem mesecu je v gradbenih strokah zaposlenost še vedno znatno večja nego je bila lani, kajti v teh strokah je bilo v oktobru povprečno zaposlenih 15.336 delavcev ir nameščencev, to je za 4292 več nego lani. Tudi v tekstilni industriji je bilo letos za 1289 zavarovancev več, kar ustreza prirastku za skoro 10°/«. V kovinski industriji znaša povečanje nasproti lanskemu oktobru 15% absolutni prirastek števila zavarovancev pa 965. V oblačilni industriji vidimo prirastek 11.4°/o. v papirni industriji 11 3°/o. v usnjarski industriji 8.2°/<>. v čevljarski industriji 5.79/e, v kemični industriji 1.3®/® itd Znatno manjšo zaposlenost kaže te gozdnn-žagar*ka industrija kjer je bilo v oktobru za 536 zavarovancev manj, to je za 8A9It. Gospodarske vesti = Novi dvoletni državni blagajniški zapiski. V zvezd z novo uredbo o izdaji dr.fr.vnih blagajniških zapiskov, po kateri s-e največja vsota blagajniških zapiskov v premetu poveča od 500 na 1000 milijonov, bo finančno'»• ministrstvo izdalo dvoletne blagajniške zapiske, ki bodo nosili 5% obresti. Ker se bodo obresti izplačevale v naprej, bo dejansko obrestovanje znašailo 5.26%. To je razmeroma ugodno obrestovanje, če upoštevamo obrestovanje pri drugih kratkoročnih naložbah. Po vesteh iz Beograda ne bo uvedena trgovina s temi zapiski na borzah. = Izvoz svinj in goveda v Nemčijo. Po oktoberskem sporazumu bomo d> konca letošnjega leta lahko izvozili v Nemčijo 8000 glav goveda, 20.000 živih svinj in 20.000 zaklanih svinj. Šele sedaj je prišlo do sporazuma glede cen. Pogajanja so se vlekla ves oktober in november. Zato je rok za izkoriščanje gornjih kontingentov podaMšan do konca januarja 1937. Urad za kontrolo izvoza živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je izdal že dovoljenja za izvoz za prihodnji teden. Izvoz se bo vršil po sporazumno določenih cenah = Stanje aktivnih kiirfngov. V tednu od 19. do 26. t. m se je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji povečal za 0.4 na 16.6 milijona mark Saldo v starem liringu z Italijo pa se je v istem času zmanjšal za 0.45 na 49.1 milij?na lir. Saldo v ViirLngu z Bolgari se je krčil za S0.000 na 673.000 Din = Prevzem tvornice celuloze v Drvavu. »Jutro« je že poročalo, da ie država nedavno k'ip;lU begluške 69.60—69.75 (69.50), 7% invest — (84.25), 7»/o staibUfe. 84.50 den., 7"/o drž hip. bamika 88 dem. (88.75—89), 7o/o Blair 76.50—77 (76-50), 8®/e Blair 86.25—87.50, 5°/o ?redmjero6ne ob v. za javna dela — (100), Narodna banka 6980—7050 (7020), PAB 190.50—196 (195.50). Blago v ^ tržišča ŽITO + Chicago, 27. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 118.875, za maj 117, za julij 106: koruza: za dec. 105.625. + Winnipeg, 27. novembra. Začetni tečaji: Pšenica*, za dec. 107.25, za maj 109, za julij 107.625. + Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca mirna. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 155 — 156; banatska 153 — 156; baška ladja Tisa 161 — 162; ladjja Begej 161 — 162; ladja Kanal 158 _ 160; baška in banatska, ladja Dunav 159 _ 161; srcm&ka ladja Dunav 160 — 162; sremska ladja Sava 159 — 160. Rž: baška 125 — 127.50 Ječmen; baški in srem-ski, 64 kg 110 — 112.50; jari 68 kg 122.50 — 125 Oves: baški. sremski in slavonski 104 — 105. Koruza: baška in sremska 100 _ 102: Oanatska 98 - 100 Moka: baška in banatska 237.50 — 247.50; »2« 217.50 — 227-50; »5« 197.50 — 207.50; »6« 177-50 — 187.50: »7« 140 — 150; »8« 105 — 110. Otrob1: baški, sremski. banatski 76 — 81, Fižol: baški beli brez vreč 215 — 220; z vrečami ladja 225 — 230. BOMBAŽ + Liverpool, 26. novembra. Tendenca mirna, zaključni tečaji: za dec. 6.49 (prejšnji dni dan 6.48), za maj 6.47 (6.45), za okt. 6.22 (6.19). Borba s ciganoma Ljubljana, 27. novembra. Danes so pripeljali iz Medvod v ljubljansko bolnišnico mladega cigana, ki ima na nogi rano od revolverskega strela Ranjeni cigan se piše Joso Goman in je bil z nekim svojim pajdašem aretiran od orožnikov. Goman in njegov pajdaš sta postala sumljiva, ker sta v zadnjih dneh menjavala precej denarja. Nekje sta izmenjala celo tisočak. Vse to je kazalo, da sta si denar pridobila na nepošten način ah pa, da sta morda celo v zvezi z zločinci, ki so umorili šentiljskega poštarja. Orožniki so oba sumljiva cigana aretirali, med potjo pa sta cigana navalila na kaplarja Vmčiča, ki je v silobranu streljal z revolverjem. Gomana je ranil v nogo. drugi cigan pa je utekel. JioestGru BONBON glavno zastopstvo za dravsko banovino BON-BON, Ljubljana, Miklošičeva c. 30. .1 ji BISKVITI ČAJNA PECIVA OBLATI V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH Iz rudarske službe Beograd. 27. novembra. AA Premeščen je kot inšpektor 4. skupine 1 stopnje k oddelku za upravo državnih rudarskih podjetij inž. Ivan Kralj, dosedanji ravnatelj državnega rudnika ▼ Velenju. | Spori Jutrišnje prireditve Dopoldne na Kodeljevem, popoldne pa na igrišča Beke ob Tržaški cesti Ker je prvenstveni nogometna spored v Ljubljani že izčrpan, so se najagilnejši med agilnimi sporazumeli za nekatera prijateljska srečanja. Mladika : Hermes Zanimivo nogometno prireditev bo organizirala SK Mladika v dopoldanskih urah na Kodeljevem. Mlado moštvo Mladike hoče v tekmi z rutiranim moštvom Hermesa poskusiti svoje sile, s katerimi se je tako lepo plasiralo v letošnjem prvenstvu II razreda. Ker sta oba nasprotnika znana po svoji dobri igri, bo bo srečanje gotovo zanimivo, posebno ker se srečata baš ta dva le redkokdaj med seboj. V predtekmi ob 9.30 bosta zaigrala juni-orski moštvi Mladike in Most. Reka : Jadran Ni še pozabljeno, kako je Jadran v zadnji prvenstveni tekmi v II. razredu Reki zagodel za slovo. Da se primerno revan-žira in dokaže, da je bila kriva poraza le trenutna indispozicija v moštvu, je Reka povabila Jadrana na svoje igrišSe na prijateljski derby. Kakor vse dosedaj odigrane tekme med tema kluboma, bo brez avoma ludi la oa ob 8 nred starn cerk^io v Sišlri Vremensko pon»č>1o s Krvavca, dne 27. t. m.: N« Krvavcu jasno in solnčno. Smuka mi Vetikem Z vohu dobra. N o k o 1 Ljubljanska sftkftlffha društva in t december Uprave ljubljanskih sokolskih društev ponovno vabijo svoje članstvo, naraščaj in deco na interne proslave državnega in so-kolskega praznika, ki bodo, po že objavljenem sporedu 1. decembra ob 1L dop. v sokolskih telovadnicah. Društvene uprave se udeležijo slavnostnih sej v sokolskem kroju, ostali pa v civilnih oblekah t znakom. Prav tako vabimo vse sokolsko članstvo, da se polnoštevilno udeleži župne proslave, ki bo 30. t. m. ob 90. v veliki dvorani na Taboru. Svečane akademije se udeleži članstvo in naraščaj v kroju z vseani prapori, ostali pripadniki pa v civilni obleki 1 znakom. Vsi telovadni oddelki, ki nastopijo pri telovadni akademiji — Ljubljanski Sokol, Sokol I Tabor in Ljubljana — Vič — morajo biti v ponedeljek ob pol 20. v slačil-nicah na Taboru, vsi društveni praporščaki pa najkasneje ob J*20. ▼ društveni pisarni Sokola I na Taboru. Vabimo sokolsko članstvo, kakor tudi nacionalno javnost, da se vseh naših proslav udeleži v čim večjem številu. Zdravo! — Meddruštveni odbor. 2upna telovadna akamedija na Taboru. V proslavo državnega in sokolskega praznika bo v ponedeljek na Taboru telovadna akademija s sporedom: 1. Sokolska koračnica, godba Sokola I Tabor. 2. »Hej Slovani«, godba in petje. 3. Juvanec »Dvignimo srca...« poje sokolski pevski zbor. 4. govor župnega zastopnika. 5. Državna himna. 6. Uspomena. članice Sokola Ljubljana — Vič. 7. Olimpije, naraščaj Sokola I Tabor. 8. Vaje na visoki gredi, naraščajnice Sokola I Tabor. 9. Iz bratskog zagrljaja, naraščaj Sokola Ljubljana — Vič. 19. olimpijske proste vaje, članice Ljubljanskega Sokola. 11. Vaje na drogu, člani Ljubljanskega Sokola. 12. raznoterosti članice Sokola I Tabor. 13. prost« vaje. Sani Sokola I. Tabor. 14. Pesem sokolskih legij, godba in petje. Članstvo in naraščaj v krojih z vsemi prapori, ostali v civilni obleki s sokolskim znakom. K akademiji vljudno vsi vabljeni. Akademija Sokola Ljubljana — Vič. V proslavo državnega in sokolskega praznika priredi marljivo Sokolsko društvo Ljubljana — Vič v torek ob 20. v Sokolskem domu na Viču telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki in pa sokolski pevski zbor. Telovadne točke so skrbno pripravljene in bodo nudile vsem posetnikom lep užitek. Na praznik dopoldne bo ob 11. slavnostna seja z zaobljubo novega članstva, katere naj se udeležijo vsi pripadniki v velikem številu. Vge brate, ki imajo sokolski kroj. prosimo, da se seje in akademije udeležijo v kroju, ostali pa v civilni obleki s sokolskim znakom. K akademiji bratiko vabljeno članstvo in naraščaj ljubljanskih sokolskih društev in vsi prijatelji društva! Sokolovo društvo Ljubljana-Štepa-nja vas vabi vse članstvo k predavanju, ki bo v nedeljo 29. t. m. cb pol 11. dopoldne v telovadnici Predajal bo g. dr. Josip Mihelaik. Vstopnine ni! Zdravo! Novomeški Sokol bo praznoval 1. december zelo slovesno. Na večer pred praznikom bo v Sokolskem domu akademija s pestrim programom. Na sam praznik pa bo v domu po slovesnem bogoslužju v cerkvah ob 11. svečana seja Sokola. Rad i o Sobota, 28. novembra Ljubljana 12; Pester Program na ploščah. — 12.45: Vreme, Poročila — 13- Cas, spored. obvestila. _ 13.15: Plošče. _ 14: Vremenska napoved. — 18; Za dek>pust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori e poslu* šaJci._19: Cas, VTeoie, Poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nac- ura; O našem narodnem blagu (g. Radovan Kazim&rovič k Beograda). — 19.50: Pregled sporeda. _ 20: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar). — 20-20: Poglejmo v Savinjsko dolino BesediAo sestavil g. Janko Kač, sodelujejo člani rad. igralske družine, Akademska pevski kvintet, vodstvo g. Jože Zupan- — 22; Cas, vreme, poročila. sPored. — 22.15: Pojdimo na ple« (igra Radio orkester). Beograd 17.20: Pevski koncert in Plošče. — 18,20; Klavirske skladbe. _ 1950: Operetna glasba. _ 21; Zvočna igra. — 21.30: Narodne pe&md. _ 22-20: Lahka ^ plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. _ 20: Pesmi e harfo. — 21: Ženski Pevsfcj kvintet. — 21.30: Lahka in Plesna muzika. _ Praga 19.30: Pester glasbeni Program,— 22.15- Plošče. _ 22.20: Lahka godba in ples-_ Varšava 19.30; Koncert orkestra. — 21: skladbe za čelo in klavir. — 21.30: Lahka glasba. — 22.30- Plesni komadi s plošč. — Dunaj 12; Plošče. — 16.10: Citražki koncert. _ 19-15: Prenos opere »Orlov«.—22.30: Klavirski koncert. — 23.30: Umetniška soa* reia (plošče). _ 24: Ciganska kapela iz Budimpešta. — Berlin 19: Mešan Program. — 20.10: Koncert vojaške godbe _ 21: Najlepše melodije. — 22.30: Zabaven Program. — 24; Plee. — Miinchen 18.50: Zabava po de-lopustu _ 19.40; Orgelski koncert. — 20.10: Zabaven večer. _ 22.30: No^ni koncert e plošč. — 23- Plesna muzika. _ Stuttgart 18.30- Plošče Po željah. — 19.30: Veseli komadi na ploščah. — 20-10: Pester glasbeni večer. — 23: Plesni orkester. _ 24; Zabaven program _ Kupujte domače blago! ( na kateri je nastala v kartagenski Iuki skrivnostna eksplozija. Poročilo madridske vlade je poudarjalo, da je postala ta križarka žrtev torpeda iz podmornice neke tuje sile, ker Francova mornarica nima svojih podmornic. Angleži si prizadevajo najti drago razlago, ki bi ne bila tako nevarna za svetovni mir Prepoved lova na avtograme Ljudje, ki lovijo avtograme, so velika nadloga in mnoge veličine filmskega, gledališkega in športnega sveta zato princi-pialno ne dajejo svojih pcdpisov nikomur. Japonci so znani kot najbolj vljudni ljudje na svetu, vsaj na zunaj, pa so se morali baviti tudi z vprašanjem avtogramov v zvezi s svojo olimpiado 1. 1940. Na berlinski olimpiadi so nedogledne čete lovcev na podpise napadale športnike in marsika-kateri med temi se je moral nekoliko tisočkrat podpisati Da izgubi poedini avte gram pri takšni množestveni fabrikaciji precej svoje vrednosti, za to se lovci, kakor je kazalo, niso posebno hfigall Na Japonskem pa se je pojavil sedaj predlog, da bi za čas tokijske olimpiade prepovedali vsak lov na avtograme. Kako bi bilo s to prepovedjo v praksi, je seveda drugo vprašanje. Lovci na avtograme so pogostoma silno žilavi in si znajo priskrbeti podpise tudi od oseb, ki jim jih principialno nočejo dati. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Obiskovalec bolniku: »Kje te pa boli?«-Bolnik: »V možganih.« Obiskovalec: »Pa si poklical zdravnika?« Bolnik: »Veš, zaradi te malenkosti pa ne. potrebujem zdravnika!« ANEKDOTA Molier je po dolgi bolezni srečal nekega možakarja, katerega je le bežno poznal. »Vi, Moliere?« se je začudil možakar.: Mislil sem, da ste že dolgo mrtvi'-« — >Lep prijatelj ste vi,« ie zagodrnjal MoUere. »Se na moj pogreb niste prišli!« ★ Ko &o nekoč slavnega komika Wenz?a Scbolza v refvolucijskem letu 1848. vprašali kaj je storil za domovino, se je odrezal; »Tresel sem se za domovino!« VSAK DAN ENA »JUTRO« št. 277 6 ------------—frnfcr*«-, 25: ST TtfST Boglnfa usmiljenja — Iz kamna »Kako ste mogli prelomiti častno besedo, ki ste mi jo dali?« >Ni bilo mogoče drugače. Toda pripravljen sem, da vam dam drugo 1« / (»Muškete«) Za madridskimi barikadami [ Društvo zaston jkarjev I Da je na svetu mnogo zelo čudnib društev, je stara ugotovitev, da pa bo imeli r Marseilleu oelo društvo zastonjkarskfli potnikov, je vendarle malo huda. Ze pred daljšim časom je mareeflleska policija opazila, da mora biti kjerkoli v tem starem pristaniškem velemestu neka ilegalna »centrala«, ki oskrbuje potepuhe in svetovne potnike s potnimi beti in drugimi dokumenti Po dolgotrajnem tekanju so vendarle odkrili »Društvo zastonjkarekih potnikov«, ki je štelo več sto članov in je imelo 6vojo posebno, zelo moderno urejeno pisarno. Na zunaj je bila ta pisarna videti kakor resna potovalna pisarna. Posebnost tega društva je bila ta. da je dajalo svojim članom zelo natančne in preizkušene nasvete, kako naj postopajo, da bodo mogli brez vozovnic potovati z vsemi prometnimi pripomočki po svetu sem in tja. Policija je seveda storila vse, da bi se prijeli vsi člani društva, v kolikor so trenutno na zaston)-i karskih potovanjih. Pri japonskem mesta Takasakija so postavili ta 50 m visoki kip boginje usmiljenja. Kako veliko je to kamenito delo, je najbolje razvidno iz primerjave s tremi delavci na roki boginje. Toplomer v želodcu 3Ss Čeroovic v Bukcvini poročajo o nenavadni zgodba te tamkajšnjega zdravilišča aa duševne bdezni. Nekemu pacientu, ki je trpel za malarijo, so vtaknili toplomer pod pazduho, da mu izmerijo temperaturo. V trenutku., ko ni nihče pazil nanj je mož toplomer požrl. Z Roent. gaaavtaii so mu ga odkrili v želodcu. Bolnika so spravili v ikfcrurgični oddelek defekte bolnice, kjer so mu z operacijo izvlekli toplomer. Zdravnik, ki je to ope-racdjo Izvršil, je izjavil, da je toplomer tedaj, ko ao potegnili fcs želodca, kazal temperaturo 43 stopinj. Povratek nemške odprave na Himalajo V Monako vo so se vrnili živi in rdra^ Sani letošnje nemške ekspedicije na Himalajo. V Sikkimu se je ta odprava mudila štiri in pol meseca ter je preplezala Siniol-chu (6691 m), Simvu (6560 m), Nepal Peak (7150 m) ter druge, nad 6000 m visoke vm šace v okolici Kančencenge. Vreme jo bilo večinoma slabo. Na povratku skozi indijska mesta je ekspedicija že izvršila priprave za naslednjo nemško odpravo. Nemci nameravajo prihodnje leto naskočiti namreč »goro strahu«, doslej nepremagani Nan-ga Parbat. Španska vladna križarka „MigueI Cervantes" Znana karikaturista Derso in Kelen sta naslikala med drugim tudi to sliko za bar nove palače Društva narodov v ženevi. Slika predstavlja naskok na ženevo 1. 1602., kakor je razvidno iz naslikanih vojaških noš — toda vojaki, ki tu naskakujejo to mesto, imajo obraze odličnih sodobnih politikov in državnikov. Kelen pravkar popravlja ramo de Valeri, Derso dovršuje Edena, nasproti negušu opaziš dr. Goebbelsa i. t. d. 100.000 dolarjev za filmsko idejo Dobrih tekstov za film je zelo malo, zato jih plačujejo z ogromnimi vsotami ! Ameriška pisateljica Fannie Hurstova je prejela od nef e filmske družbe, da sme ta predelati nje, še ne objavljeni rcman »Great Laughtr« za film, ogromni honorar 100.000 dolarjev. Filmski producen. ti so se pač prepričali, da je učinkovita imov najvažnejša podlaga za dober film. A število res doToroh tekstov je zelo omejeno in samo za takšne tekste seveda plačujejo takšne honorarje. V Ameriki pregledujejo večino gledaliških iger in romanov, še preden se obja-ivijo, v tem smislu, da-li so uporabni za film in če ima filmski producent vtis, da je v takšnem delu zarodek privlačnega filmskega rekorpisa, more avtor zahtevati neverjetne honorarje. Tako so plačali 60 ti-oč dolarjev za roman »Hurikan«, dočim je prejel Sidney KingSley za »Dead Bndc, še preden je to d?lo prifilo na oder. 30 tisoč dolarjev. Za dela, ki so bila že obja/rljena in ki so se izkazala za uspešna, so foimfiki honorarji pogostoma Se višji Tu ima rekord Nobelov nagrajenec Sinclair Lewis, fcfi je prejel za svoj »Doda. worth« nič manj nego 150.000 dolarjev, najvišji filmski honorar, a katerim se lahko ponaša kakšen avtor. Neki seznam honorarjev, ki so Jih filmske družbe plačale samo v New Torku v letih 1933 do 1035, izkazuje za vsatoo leto več nego dva mili j ona dolarjev, Vladni miličniki odbijajo za kupi težkega kamenja napad Francovih čet Slutnja ali slučaj? Tragične napovedi Williama Steada Zadnja vožnja i s konjskimi omnibusi Pariz je bil okrog začetka novega stoletja med prvimi velemesti, ki £© od konjskih orrmibuisav presedlala na avtobuse, fee mnogo je Parižanov, ki se spominjajo težkih voz s tremi konji in s sedeži celo v »prvem nadstropju«, ki so tedaj skrbeli za osebni promet na pariških cestah in so bili tipičen znak teh cest. Le nerado, so se Parižani ločili od teh voz, ki jih vidiš še na tisočih slik in radirank starega Pariiza. Sedaj so cb priliki prevozne razstave v francoski prestolnici izvlekli nekoliko teh voz iz muzeja. V svoje -/eliko veselje so mogli Parižani še enkrat na majhno potevanje s konjskim ctmnibueom pred opero in Porte Saint Martin. Po tej zadnji vožnji so vozove spravili spet v muzej c^Jtne želeiznice v Compaegne, kjer morajo te prometne relikvije sedaj čakati na to, da jih ob kiakšni priliki vendarle še enkrat spravijo na cesto. Prekrščena filmska zvezda Moderni politiki in državniki naskakujejo ženevo Vrstniki pekinškega človeka V neki jami pri Pekingu so odkrili dve okostji predpotopnega človeka. Okos+ji sta pripadali bržkone vrstnikoma proslulega pekinškega človeka. Kitrjski učenjaki sedaj natančno preiskujejo najdbo. ročno plačuj »Jutru« naročnino Varui svofceni zavarovalnino Med nebom in zemljo je, kakor pravi pesnik, mnogo sitvari, ki jih mi s svojim umotm ne moremo dojeti Moderni svet se bolj ali manj odteguje vplivu praznoverja in vse, kar so nekoč proglažali za »nadnaravno« sprejema s skepso. Vendar pa je še marsikaj, nad čemur bi se lahko zamislil. Kaj naj rečemo n. pr. o sledečem, zgodovinsko potrjenom dogodku, kam naj ga uvrstimo s svojimi zdravimi petimi čuti? V začetku 1. 1893. je izšel v znanem angleškem časopisu »Review of Revievvs« fantastičen opis surašne ladijske nesreče, ki je potekal izpod peresa slovitega angle tkega časnikarja Williama Steada. Stead ■e je bil takrat pravkar vrnil z nekega potovanja v Ameriko in, je popisal v zgodbi. ki naj bi se izvršila približno 20 let pozneje, dogodke med neko vožnjo v Ame-iriko, ki naj bi se je udeležil tuili on sam. Nova ladja, pravo čudo napredujoče tehnike, je odplula na svoje prvo potova. nje preko velike luže. Poveljnik te ladje je zaslužen pomorski častnik in osebni prijatelj Steadov, kapitan Edward J. Smith, mož, hi je že tedaj poveljeval prvim prekemornikotm. Ne vihar, ne ogenj ne moreta temu čudežnemu delu človeških rok ničesar. Nanj preži samo skoraj neviden, a zato tem nevarnejši sovražnik: plavajoči lednik. Ogromni p&rnik trči v ledeno goro in se potopi z vsem, kar je živega na njem, s Steaiiom in kapitanom Smithom vred. Minilo je 19 let. V letu 1912. je odpluH takšen ogromni parnak, kakršnega je videl Stead v svoji domišljiji, na svoje prvo potovanje v Ameriko. Ta parnik se imenuje »Titanic«. To je bilo največje ladijsko delo, kar so ga kdaj izvršile človeške roke. Nič izrednega ni na tem, da so poveljstvo te ladje izročili najboljšemu angleškemu ladijskemu častniku tedanjih dni, staremu morskemu medvedu, kapitanu H3wardu Smithu. Tudi ni nič čudnega, da se je te vožnje udeležil William Stead, eden najlboljših angleških časnikarjev. Ali je Stead, ko se je 'Vkrcal na ladjo, kaj pomislil na to, kar je bil napisal 19 let prej v »Reviji reviji« o neki strahotni noči na. morjiu? Skoraj ni verjetno. Saj bi si takrat tudi nihče ne mogel misliti, da bi mogel plavajoči ledni otoček storiti kaj zlega tako velikanski ladji. Tehnika se je bila. razvijala dosti hitreje in mogočneje, nego si je bil čajsnikar mislil 1. 1S93. »Ti-tanic« je bil opremljen s tedaj najmodernejšimi brezžičnimi napravami in o vsakem plavajočem ledniku, ki bi se mu bližal, bi ga obvestili že dneve prej. Sto tisoči so vriskali ©i navdušenja, ko je mogočni brod zapuščal izhodno luko. Da se potem ni vrnil nikoli več, to vemo danes vsi. A da se je to zgodilo vse tako, kakor je bil časnikar opisal skoraj dvajset let prej, to je stvar, M je z navadnim razumom ne moremo več prijeti, če bi eksistenca Steadovega opisa iz 1. 1893 ne bila zgodovinsko dokazana, bi nedvomno sodili, da gre za izrodek domišljije. Tako pa ne vemo pravega poveiati. Mož, ki je dvajlset let poprej popisal svojo ueodo in usodo svojega prijatelja, usodo, ki je 'končala istočasno življenje 1500 ljudi, je mrtev, nihče ga ni mogel vprašati, kaj si je mislil, ko se je »Titanic« pogrezal v silno, mokro gloToino. Da se je pa ted3j spomnil svoje podzavestne slutnje pred dvajsetimi leti bi mogli skoraj priseči. Znana filmska igralka Carol Lombard podpisuje v sodnem poslopju v Los Angelesu listino, ki jo je prekrstila tudi uradno na to ime. Carol Lombard je bilo doslej namreč samo njeno umetniško ime. Orgle za 20.000 funtov Za svečanost kronanja kralja Edvarda VIII. so v We3tminster. toi opatiji naročili nove orgle. Te orgle so veljale 20.000 funtov sterlingov. Izjema Švicarski kant-on Schwyz se lahko poba-fca, da predstavlja njegov finančni sistem pravo beio vrano med deželami tega sveta. Doslej sc v tem kantonu poznali namreč samo davek na imetja, vseh drugih davkov so se hranili. Davčni zakon kantona Schwy-za izvira iz 1. 1851. Ponovno so sicer poskušali, da bi ga dopolnili z uvedbo dohodninskega, dediščinskega in drugi-h' davkov, toda doslej so bili ti vposkusi zaman. Sedaj je pripravljen šesti predlog te vi ste in o njem bo kantonski svet sklepal 13. decembra. m*.............n............................ Ethel Dupontova • nega predsednika, Franklin Roosevelt. Dupontova je hči znanega ameriškega oboroževalnega magnata, ki je odločen politični nasprotnik državnega predsednika R. URBAN: 6 Vstajenje gospoda Treeja Roman In res ni dolgo trajalo, da se je od spodaj razločno začulo brnenje električnega zvonca, s čimer je bila izpovedba gospodične Adlercreuzove v tej podrobnosti neizpodbitno podprta. Wembleyski seržant je naznanil višjemu nadzorniku, da je spodaj v veži zbranih že mnogo ljudi, ki so prišli na pogreb gospoda Treeja. Zastopnik pogrebnega zavoda vprašuje, ali smejo priti po mrliča. »Prav za prav bi morali pogreb dovoliti,« je menil Robin. »Kje je doktor?« Po daljšem iskanju so našli policijskega zdravnika dr. Wooda spodaj v knjižnici, kjer se je bil skril za nepredirnimi oblaki dima in za kupom knjig. Zdaj je šel z Robi-nom na vrh in ugotovil, da je mrlič v težki srebrni krsti res mrtev. Nato sta morali sobarici in vrtnar z ženo potrditi, da je truplo v resnici truplo gospoda iVeeja. Ko je bila tozadevna listina podpisana, so poklicali može, da zabijejo krsto. Robin in Barton sta stopila na galerijo in pogledala v vežo, kjer so se bili žalni gostje že zagibali. »Stavim,« je rekel višji nadzornik, »da je onile Slovek, ki pravkar govori z redarjem, brat umorjenega zdravnika.« »Mogoče,« je dejai Barton; »videti mu je, da ga je bratova strašna smrt hudo pretresla.« Res je bil brat. Prihajal je naravnost iz svojega londonskega stanovanja, kjer ga je bal Scatland tfatrd pred pičlo uro obvestil o nesreči. Robin je šel dol k njemu in ga ogovoril. Zaradi nevarnosti sporazuma niso razen vrtnarja ne gospodična Adlercreuzova ne hišni posli dobili dovoljenja, da bi spremili gospoda Treeja na zadnji poti. Dr. Wood se je bil z vlakom vrnil v London, ko je poprej še naročil, naj spravijo truplo umorjenega zdravnika v wembleysko mrtvašnico. Robin, Barton in seržant Mackenzie so šli spet v obednico, da bi tam nadaljevali zasliševanje. Prva sobarica ni vedela povedati nič bistvenega. Pač je pa trdila Alma, druga sobarica, da je v soboto o mraku, torej malo ur pred umorom, ko je šla s kuhinjsko deklo v Wembley nakupovat, pri vratih v park srečala sumljivo raztrganega moškega, ki je, ko sta se približali, jadrno izginil. Kuhinjska dekla je potrdila to izpoved bo, toda zastran na-daljnih nočnih dogodkov ni bila nobena izmed njiju opazila kaj posebnega. Bolj zanimiva je biia izpovedba kuharice, ki je imela spalnico prav pod sobo umora. Ta se je bila mahoma zbudila iz svojega zdravega spanja, in zdelo se ji je, kakor da bi nekaj težkega padlo po tleh. Se nekaj časa je vlekla na uho, ker pa ni bilo ničesar slišati, je pogle-daail na budilko, ki je kazala četrt na enajst, in znova zaspala. Vrtnar ln njegova žena nista vedela nič povedati. Nato so vnovič privedli slugo Stona. Ta se je bil med tem očividno zbral in prvotna strumnost se mu je bila vrnila. Dogodke v noči umora je takole popisal: A- — Okoli osmih je bil gospod Eugene Taylor po nekaj urah razgovora z bratom prišel iz pisalne sobe v vežo. Ob istem času se je vrnila tudi gospodična Adlercreuzova in izpregovorila z gospodom Taylor-jem nekaj besed, na kar mu je Stone pomagal obleči plašč in ga spremil k avtomobilu, ki je stal pred hišo. Nato je šel sluga gor h gospodu Tayior-ju, ki je sedel za pisalno mizo v delavnici umrlega gospodarja, ter ga vprašal, kje izvoli večerjati. Zdravnik si je naročil večerjo v pisalno sobo. Stone mu je prinesel mrzel prigrizek in poslal pozneje prvo sobarico po posodo. O poli desetih je šel spet na vrh in vprašal dr. Taylorja, ali še kaj želi. Zdramik je rekel, da ne, in poslal slugo »pat, na kar je šel le-ta res v svojo sobo in legel. O poli enajstih se je zbudil, in bilo mu je, kakor da bi nekdo tiho odpiral hišna vrata. V polspanju je menil, da se je dr. Taylor premislil in se vendarle sklenil peljati domov. Vsekako Stone temu ni prisojal pomena, ampak je spal dalje. Šele drugi dan se je spomnil tistega šuma pri vratih, ko dr. Tay-lorja ni našel v njegovi sobi. To ga je potrdilo v domnevi, da je šel zdravnik domov spat, in šele ko je našel pisalno sobo zaprto, se je zbudil v njem sum, da nekaj ni v redu. Tako je izpovedal sluga. »Ali se ni enkrat oglasil nočni zvonec nad vašo posteljo?« je zdaj vprašal Barton. »Ne,« je malce zamolklo odvrnil Stone, in kotički ust so se mu skrivili. »Ali niste Mi tudi po polnoči še na vrh?« »Ne!« »Veste, Stone, kaj mi je žai?c »Ne!« »Žal mi je, da mi naš kazenski zakon ne daje možnosti, iz poslovati zaporno povelje zoper vas, Boga zahvalite, da je tičal ključ na notranji strani vrat v sobo umora.« Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Stone se je iztegnil kvišku in rekel: »Gospod nadzornik! Mislite si kar vam drago. Pošten star vojak sem in s častjo osivel. Verjemite ali ne verjemite: Bog mi je priča, da nisem deležen tega umora!« To rekši se je rezko zasukal in krenil proti izhodu. Nihče ga ni zadrževaL »Morilci prav za prav ne govorijo takss,« Je rekel Barton, ko je bil sluga zunaj. »Nekaterega sem spravil na vešala, ki je Se pre-pričevalneje zatrjeval, da je nedolžen,« je mirno rekel Robin. »A naj bo tako ali tako, vsekako la-žeta Stone in gospodična Adlercreuzova da se kar kadi.« Seržant Cock je bil nekaj našel in je adaj poprosil uradnika, naj gresta z njim v kopalnico. Prostor je ležal tik zraven sobe umora in zraven mrtvaške sobe, a vodila so vanj samo vrata s hodnika; drugih vrat ni imel. Višji nadzornik, ki je prvi stopil v kopalnico, je osupel obstal, ko je zagledal krvave sledove v umivalniku in na brisači, ki je ležala zraven njega. Kulturni pregled Sto let Kollarjevega slovanskega programa 29. t. m. se zberejo praski slavisti sKupaj % občinstvom številnih slovanskih organizacij k proslavi Kollarjevega imena in slovanskega programa: L. 1836 je izšla v časopisu »flronka« razprava Jana Kolldrja »0 literarnčj vzajemnosti mezi kmeny a nafečimi slavsky-mi«, ki jo je pisec naslednjega leta prevel v nemščino in izdal v posebni knjigi z naslovom »Ueber die literarische VVechselseitig-fceit zwischen den verschiedenen Stammen nnd IVlundarten der slavischen Nation«. Šele v tej izdaji je postal Kollarjev spi« dostopen širšemu slovanskemu svetu in je izvršil obsežno poslanstvo v duhu slovanske vzajemnostne misli. Proslava stoletnice spisa, ki je postal magna charta slovanskega programa, zopet obuja spomin na Slovaka, ki mu tudi pre-porodno gibanje na slovanskem jugu dolguje hvaležnost za mnoge vzpodbude. Obširen Kollarjev zbornik, ki izide za sedanjo stoletnico pri Slovanskem institutu v Pragi, bo podrobno prikazal, kako široko so segli kolobarji, ki jih je povzročil v slovanskem življenju Kollarjev spis. Vodilni slavisti vseh slovanskih narodov, med njimi za Slovence univ. prof. di. Kidrič, opisujejo odmeve in vplive Kollarjeve drobne, vendar pa tembolj tehtne knjižice. r- Jan Koilar je a&šel na tleh češkega preporoda že marsikatero brazdo. izorano s plugom slovanske ideje. Predvsem so bili tu Bpisi učenega pavlinca VSclava Fortu-mata Durveha (1735—1802). ki je utemeljil slavistične študije na Češkem in s svojimi deli »De slavobohemica sacri codicis ver-sione« in »Bibliotheca Slavica antiquissimae dialecti commiinis et ecclesiasticae univer-sae Slavorum gentis« opozoril na širše možnosti slovanskega proučevanja. Za nadaljevanje slovanskega študija si ie pridobil ogromnih zaslug josef Dofcrovsky (1753— 1829). oče slovanskega jezikoslovja in veliki organizator slovanskega preporoda (pri njegovem imenu moramo samo opozoriti na spis prof. dr? Kidriča, ki je izšel pred leti pri našem Znanstvenem društvu). A. J. Puchmajer. Jungmann. An ton in Marek, pesnik Jan Hollv in tudi Vaclav Hanka, *od-kritelj« ponarejenih staročeških rokopisov in učenec našega Kopitarja, nadaljujejo slavistično delo med Cehi. Jan Koliar (1?9:3—1852) je prinesel v drugo generacijo čeških slavistov slovaški temperament. pesniško navdušenje in romantično filozofijo. Mladega protestanta iz Mo-šovic v Turčanskem okraju na Slovaškem je idejno prav prisebno oplodil teološki študij v Jeni na Nemškem, kjer je prišel pod vpliv prosvetljenih protestantskih bogoslov-cev. Kantove idealistične filozofije Okeno-ve »naturfilozofije« in nove nemške romantično usmerjene zgodovinske vede. Tako se ie vrnil v domovino ves prerojen, duševno razkvašen. poin plemeniteg-a nemira in volje Co narodnega dela. (Kako onigače vpliva ra s.T.vanske narode današnji nemški romantizem s svojim evangelijem mržnje in nestrpnosti, imperialistične nadutosti in ve-t> v zveličavnost tiranije, nasilja in vojne!). Jan Koilar je postal pomožni evangeličanski duhovnik v Budimpešti. pozneje pa vseučiliški profesor. Umrl je na Dunaju. Njegov pesniški duh je pokazal največ zrelosti in sile v knjigi »Slavy dcera«, ki združuje erotično hrepenenje in doživljanje s slovansko idejo. Ta Kollarjeva knjiga je postala brevir cele generacije in je odmevala tudi v poeziji slovanskega juga. Kol-larju je u>peio, da v svojih slovanskih spevih združi elegično doživljanje slovanske preteklosti s preroškimi vizijami lepe bodočnosti slovanskih narodov, katerih značaj in dušo je pojmoval v duhu plemenitega Herderjevega humanizma. Knjiga »Slavy dcera« je biia mnogo komentirana; prvi in najobširnejši komentar je spisal sam Koilar. Izmed ostalih Kolldrjevto spisov je treba omeniti še zbirke slovaških narodnih pesmi in knjige njegovih pridig in govorov; v slednjih je posebno zanimivo njegovo stališče glede reformacije, ki jo je skušal zbližati s slovanskim duhom in nasloniti bolj na Rusa in češke protestante kakor pa na Luthra in nemško evan^e^čansko cerkev. Izda' je tudi več potopisov in knjigo spominov Knriozro je Kollarjevo »znanstveno« delo »Staroitalia slavjanskd« (1853) ki 73 sto pa tezo. da je ogromna večina never-noitalijanskega prebivalstva slovanskega porekla. Za ta nazor je nabiral gradivo T sami Italiji m nekritično nakopičil v njegov zagovor ogromno tvarine, vendar pa je bil ves trud jaiov, ker je pisec izhajal (podobno kakor pri nekaterih svojih razpravah nas Dav. Trstenjak ali v naših dneh Dav. Žunkovič) iz napačnih izhodišč. Koll&rjev spis »Ueber die literarische VVechselseitigkeit« je izrazito progrumatski: z njim je pisec povedal, kako si zamišlja nadaljnji razvoj slovanske vzajemnosti. Njegovi načrti so mnogo manj romantični kakor se po navadi misli: Koilar skuša predvsem nakazati pota k literarni vzajemnosti, ki jo definira takole: »Literarna vza^ jemnost je skupna udeležba vseh dežel in plemen na duhovnih sadovih svojega naroda, je vzajemno kupovanje in čitanje vseh knjig, ki izhajajo v vseh slovanskih narečjih.« Kakor vidimo, je ta zahteva dovolj realna in se še danes na njo naslanja slovansko vzajemnostno prizadevanje. Opa^ žamo pa, da je Koliar v duhu svoje dobe videl v Slovanih en narod, ki se je delil v plemena in narečja: terminologija, ki sega od Rollarja k ilircem in odtod k nekaterim pojavom novejšega časa. Dr. Jan Slavik piše o Koiiarjevem prograimatskem spisu: »Nad vsakim slovanskim kongresom, nad slehernim slovanskim zavodom, nad vsakim časopisom, posvečenim - študiju slovanstva, so se dvigale in se še vedno dvigajo Koilarjeve programatsko ideje«. (Slov. Pfehled, oktober 1936). Čeprav Kollarjev spis ni imel politične tendence, je vendar vplival tudi politično in pripomogel k zbližanju avstrijskih in Slovanov v skupnih bojih za narodni obstoj in napredek. Pravkar omenjeni Jan Slavik polemizira na citiranem mestu s češkim literarnim zgodovinarjem in kritikom Arne-jem Novžkom zastran politične strani Koilarjeve razprave. Novak sodi da, je nepolitičnost Kollarjevega spisa samo posledica Kollarjev« strahopetnosti; bal se je, da bi bil vzbudil dvom o svoji lojalnosti in je tako pokazal, da je bil zvest podanik Met-tornichove države. Dr. Slavik ugovarja Novakovemu naziranju in sodi, da je bila Kollarjeva previdnost samo taktična poteza. ker ni hotel, da bi njegov spis postal žrtev cenzure. V tedanjih razmerah — v dobi najhujšega pritiska Metternichove reakcije — pa je pomenil že sam opis o literarni vzajemnosti Slovanov potrdilo zvestobe mladostnim revolucionarnim idealom. Danes bi bil Kolldr lahko zadovoljen s konkretnimi uspehi svojega slovanskega programa. Literarna vzajemnost napreduje mnogo bolj kakor se to splošno priznava, nihče seveda ne zanikuje onemoglosti slovanske ideje v vprašanjih političnih od- nosov med slovanskimi državami ali narodi, ki se geografsko tarejo med seboj. Kollarjev program vsaka doba prilagojuje svojim vodilnim idejam in potrebam. Njegovo pojmovanje Slovanov kot ene narodnosti se je z diferenciacijo narodnostnih posebnosti v 19. stoletju izpremenilo. ostale pa so ideje, ki jih je Koilar posnel že od starejše generacije čeških preporoditeljev in jim dal značaj jasno formuliranega kulturnega programa. Te ideje utegnejo kljubovati tudi novim razmeram in smerem, kajti zavest, da smo »i Slovani med seboj bližji z drugimi narodi, vendarle ni prazna fikcija; iz nje pa izvirajo posledice, kakor jih je pred sto leti daljnovidno naznačil pesnik in ideolog slovanske vzajemnosti Jan Koilar. — O. Zapiski »življenje In svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, na uvodnem mestu zemljepisni članek o neraziskanih točkah in predelih sveta »še zmerom bele lise«, nadaljevanje veselega in duhovitega potopisa dr Antona Debeljaka »Muta - Marbeg - Maribor«, na daljevanje izvirne proze pisatelja Antona Ingoliča »Strel pod oknom« in Dumasovih »Treh mušketirjev« z Norrentrandersovimi ilustracijami. Dalje beležke o Jacquesu de Lacretellu, o uspelem slovenskem romanu (pri čemer bi bilo omeniti, da pisec poročila v »Pravdi« o Brežnikovi »Temni zvezdi« ni Tone Potokar, kakor smo tudi mi zabeležili in kar nam je naš rojak te dni demantiral, daljšo beležko o postanku Flaubertove »Gospe Bovaryjeve« (P. Kar-lin) in Jezikovne patferke A. Debeljaka. V tehničnem obzorniku in v ostalih rubrikah so razne zanimivosti in novosti, med besedilom pa številne ilustracije, številka že po pestri vsebini opozarja nase in se vsakomur priporoča. K članku »Dela Otona Župančiča v novi Izdaji« dostavljamo, da se ureditev prvega zvezka naslanja na antologijo »Mlada pota«, ki jo je uredil sam pesnik in da potemtakem urednik nove izdaje ni razbil vrstnega reda pivotnih zbirk, marveč je »Mlada peta« samo izpopolnil z vrsto pesmi iz prvotnih zbirk. Risba, ki je priložena drugemu zvezku, je delo' samega pesnika in opozarja na njegove likovno-umetnost-ne poizkuse, kakor jih poznamo tudi pri Goetheju, Puškinu in mnogih drugih pesnikih. Gostovanje ge. Mati'de Kraljeve v Ijnb. Ijanski operi. V nedeljo gostuje v »Mali Flo-ramys: ga Matilda Kraljeva, ki 6e b0 ob tej Priliki Prvič predstavila ljubljanskemu občinstvu. Ga Kra^eva, soproga našega znanega temorista Ivana Gorskega, je slovenskega porekla, dasj se je rodila v Varaždtou. S Pevskimi študijami je pričela v Zagrebu, jih nadaljevala v Beogradu in dovršila v Berlinu. Angažirana je biJa v Zagrebu, Varaž-dinu, Beogradu, Osijeku Novem Sadu. Njen prv-i naetoP na 6lovenskem odru bo nedvomno vzbudil Pozornost in zanimanje občinstva. Razen ge Kraljeve nastopijo še Gorski, Daneš. Zupan, Spanova in drugi. Nove izvirne knjige. Poleg dal Otona Zurpaoiftča, M smo jih na tem mestu že prikazali, so nam prinesli zadnji dnevi vrsto novih slovenskih knjig. Akademska založba je iziala prvo knjigo »Kratka zgo. dovina slovenskega jezika«, ki jo je spisal uniiv. prof. Fran Ramovš in dva lite-rarnozgodovinska e eja univ. prof. dr. Ivana Prijatelja v knjigi z naslovom »Dostojevski in Tolstoj«. — Pisatelj Janko Kač, čigar roman »Grunt« je zbudil splošno pozornost in se uvrstil med najbolj čitane izvirne knjige, je izdal v lično opremljeni knjigi so c Laln ozgodvin akt roman »Moloh«. — Učiteljica Milica Stupan je izdala pri založbi »žena in svet« v Mariboru knjigo za starše in vzgojitelje »Tež* ko vzgojivi otroci«. Spis obravnava v poljudni obliki mnogo življenjsko važnih problemov mladinske vzgoje in je vreden obče pozornosti. O vseh navedenih knjigah še priobčimo podrobna poročila. Dva mladin^kj knjižici. Kot 1. in 2. zve. zek Podravske knjižnice (PodTavska tiskarna, Maribor) sta izšli povesti »Sinček Snegulčice pri palčkih« in »Sovražnik Janka in Metke«. Drugo poiveA je priredil Ivan Lavrenčič, obe pa sta ilustrirala Jože in Pavel Vokač. Iz mladinskih mesečnikov. »Naš rod« prinaša v drugem zvezku med drugim na. daljevanje povesti O. Hudalesa »Ubežnik« (z ilustracijami Marije Tratnikov«), Fr. Bevka prozo »Vrabček« s 6rno ovratnico« (ilustr. Fr. Omahna), Joža Herf:rta živalsko povest »Mik«, Fr. Cička po-vest »Suha griža« (z ilustracijami H. Smrekarja), Golarjevo pravljico »Kako živali prezimu-jejo«, Ribičičevo prozo »Pravični Miklavž« (z ilustracijami Ksenije Prunkove) ln dr. Izmed prispevkov v vezani besedi je treba omeniti pesmi Nuše Rapetove, M. Klopči-ča, M. Kunčiča in J. Paulina. »Naš rod« urejuje pisatelj Jo:ip Ribičič — »Zvonček« prinaša v 3. številki prozo Mare Novakove »Na povratku z Mudavževega sejma«, nadaljevanje daljše povesti Antona Ingoliča »Trije dečki, trije junaki« in Marijane željezmove-Kokalj »Svetovni potepuhi...«, Davorin Ravljen je prispeval »Tri ciganske«, Stane Kopriv-nik črtico »Po Miklav. žu«, Paivel Flerč pa nadaljuje svojega »Pavlaho«. Tudi »Zvonček« je obilno ilustriran. Ureja ga pisatelj dr. Pavel Kar-Um. »Nova Evropa« je priobčila v pravkar iz-išlein 11. zvezku zanimiv in delno Polemičen članek »Rusija i Jugoslavija«, iz Pereea svojega urednika dr. Milana Čurčina. V posebnem članku obravnava isti Pisec zbornik, ki je prejšnji mesec izšel v Londonu z naslovom »Contemporary Ru£®ia and lier re-lations with her neighbours«. Geograf dr. Bra/mimir Gušič nam v članku »Raseftiava-nje planina u Bugarskoj« pove marsikaj novega iz demografske zgodovine Bolgarov. Dr. Aleksej Jelačič je zastopan s 6'anikom »Rusija i BugarSika pre PedeSet godina«. Ob koncu poroča J. o knjigi »Dias deutsche Volk klagt an«, ki je izšla nedavno v Parizu in ki razkriva strahotno zairoto macio- nalno-socialistične stranke »oper mk* in sedanje teritorialno stanje v Evropi. Knjiga dokazuje z nepobitntoii dokaai, da nemški nacionalni socializem Po svojih načrtih in ciljih daleč prekaša cilje predvojnih Pan-genmanov in proslule vojne a£lje nemškega generalenga štaba v letih 1914—1918. Naše gledališče DRAMA Sobota 28.: Na ledeni plošči. Izven. Cene cd 2q Din navzdol. Nedelja, 29; ob 15. urL Tudi De1a bo nosila klobuk. 20 Din navzdol, ob 20. Konjeniška Patrola. Izven. Cene od 20 Dim navzdol. Ponedelje. 30: Kadar se utrga oblak. Pre-mieraki abonma. Nedelja t drami. Begovičeva igra »Tudf Leta bo nosila klobuk«, drama življenja daLmatinSke provinoijalke ima originalno risane figure in dalmatinsko obeležje- — Lan-gerjeva učinkovita voina drama »Konjeniška Patrola« je doeegla veiik uspeh zaradi svoie prisrčnosti, s katero so zajete osebe legio-narjev. Obe drami je zrežiral Bratko Kreft. V proslavo narodn®ga Praznika bo na predvečer krstna predstava Žigonove drame »Kadar se utrga oblak«. Dejaaije J>rika" zuje popoln proPad družinskega življenja iin imetja bogataša Karana, katero si je pridobil na krivičen način. OPERA Sobota 28.: La Boheme. Premiereki abonma. Nedelja 29.; ob 15. Mala Floramye. Izven. Znižane cene. Ob 20. P]es v maskah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 30-: Zaprto. Premiera Puccinijevc »L& Boheme«. Delo je nanovo prevedel dirigent Niko Stritof, ki je zrežiral in bo dirigiral opero. Popolnoma nove načrte za inscenacijo je naPravi'1 inž. Franz. V glavnih partijah ge. Gjungjenac in ZuPevčeva ter gg. Gostič, Bertetto. Primožič, Kolacio in Zupan. Nedelja t operi. Tijardovičeva opereta »Mala Floramye< bo tOPot z gostom go. Matildo Kraljevo v naslovni Partiji. Tenorsko partijo bo ped g. Gorski, šiora Bepa g. Da-neš, angleško mi^s gdč. ftpanova, nadaiia sodelujejo; Peček, g. Zupan, ga. Kogejeva, g. Frelih, g. Simončič. Režiser; D. Zupan. Dirigent:' dr. Svara. _ V Verdijeva operi j Ples v maskah« nastopijo; Renato Janko, Rihard Franci, Amalija Olideikopova. Ulrika Gok>bova, Oskar Ribičeva. Dirigent: A. Nef-fat Režiser Prof. Sest. Opera spada med najrnoonejga Verdijeva dela, odMčne kreacije sodelujočih so prifPomogle do velfcega u"3Peha. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Sobota, 28.; ob 20.15. Janez Saoce, vitez % vrtnico. Nedelja, 29.; ob 20.15- Jan^z Sonce vffltez % vrtnico. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Začetek ob 20. Sobota, 28: Pohujšanje v do#ni šentflorljair ski. C. Znižane cene-Nedelja. 29: ob 15. Ukročena trmoglavka. Ob 20- Baron Trenk. PRELJUBO VESELJE OTROK JE V TEH KNJIŽICAH. ea bodo deležni za MIKLAVŽA IN BOŽIČ! Po Din 12 lih dobite v vseh knjigarnah. Po pošti jih razpošilja uprava „JUTRA". CENE MALIM OGLASOM ^o oo pat r.n t>e5Wwiu. Ouj 3.— davka za. vaaK oglas tn enkratno prt-Hojotno Dm 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo iluž>» Najmanjši mešali enkratno objavo oglasa IMn 12.—. Dopisi in fcenttv* it* Tarase na jf> po Oin 2.— za vsako besedo, Dm 3.— davka 'ji. vsa.k oglas id enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov Najmanjši snese!« ra enkratno objavo oglasa Din 20.—» V'«« ost-iH oglasi ko zaračuna Jo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak ogias tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro al! dajanje naslovov \ajmanjSi ■/.nefsek enkratno objavo oglasa Din 17.—*. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Le, če zahtevate od J.' v znamk a ti Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tščoča se tnalih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra", Ljubljana« Beseda ! Ot lavek Din u iifrn »li lajanje 5 Din NajmanjSi m««ek \1 i>:n Natakarico blaorajnivarko za kavarno, potrebujem za takoj, ki debtje z godbo. Dflrinka Belič. Prem Mit.rovic.n. 304-18-1 Sprejmemo takoj dekleta z.t vsa hišna dpi a mlajSe ppr' t-nhance za privatne Ftranke in re »tavracije. odgojitp!jice s pf^fpktnim znanjem francoščine, mlad* natakarice, naobražene spretne mlajše dame, dobre gospodinje pri »aniostojnih gospodih in samostojne gospe. Zagreb, IKca 30-1. telef. 73-71 Za odgovor poslati Din 3 v znamkah. 30141—1 »Dše Sitten der Volker« dr. Goortr P.us-chm. ngo«tao prodttm. Naslov f vpeli poslovalnicah Jutra. 30335-6 Opremljeno sobo in eno »razno r.ddam Fri-Skovec 6. 33466-23 Kuharico taborno, štedljivo, sobarico lo 3 učenki, iSčem ta fin pons-ion. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobne«. 30337-1 Trgovsko sotrudnico prvov-rt- - , izvežbano popolnoma v manufakturi. dobro prodajalko, zanesljivo in polteno. sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na ogl. or?d. Jutra pod "if-o '-lina sotrudn-ica«. •""•-tlS-,1 Služkinjo pridno in pošteno. te 7.na tudi nekoliko ku sproj-m« F rti ak. Ze-ljaraka ul. lil _ Predstaviti m v soboto dop. v nede Ijo dop. 30*32-1 Poslovcdkinjo Bp-ojm*m za bife in deli kat-psno trgovino, izurjeno t tpsn poslu, staro od 20 do SO l«t, pošteno, popolnom« samostojno, ugodne TjUnanjo t znin ;em nemškega j<"-"/ika in s kavčijom. Nastop takoj. Ponudbe na Dušan M;>m":lovif Daruvar. 3047« Krznarski pomočnik (Jnbj takoj delo krznar utvu Albert Fr5'.ich. Celje, Samostanska 8. 30460-1 (D a} eni- ■» (e, 3p«e.la : LMd lavek 9 Din tji šifro ik lajanjr naslova t Din Najmanjš' inesek ' 17 Din, Klavirsko harmon;ko dobro ohranjeno. prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh "o«WaInicah Jetra. 3O430-2.fi beseda i Din 1av<-k S Din t& šifro J! dajanjt i&lova f Din f»8!rDao;S* '-ne«-ek 17 Din Jabolka obrant-* mnSanr' bohovec. Ananas. po 3. Din. Razpošilja inj pov' -t . /.ei-hner Henrik L:beliče Koroško 30349 34 iJeaoda ' Dtc lavek * Lu* tja šifre »li lajau^e i-aslovs Din SajmanjS' ».nesek 17 Din Kožuhovina ie najugodneje kupi !n »trokovno izdeluje pri JOSIP DOLENC Sv. Petra 19 Telefon 22-62. 2S3-7 Parni kotel 70—80 m2 na m ioiimaJni pritisk 6 do 8 atmosfer, rabljen dobro ohranjen kupimo Ponudbe s ceno in vsomi podatki na ogl. zavod 1'ublicRns. Beograd, po-5tans!;i pretinac ti^l Opod br. 13jr7. 304.33-7 tieaeili ta šifr« " Din Dia. lavefc tr iafanj*- naft(r»v»i Vajmaniš* 17 0!n Sobico preprosto s posebnim vhodom išče mlodi gospod. Ponudbe na osrl. o-i l Jutra pod »Franjo 1"/)« 3(1455-?3a Sobo s hrano ižče visoikošoiko-romanistka za 15. dpoember ali 1. jan. Najraje pri profesorski družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boli-a družina«. o047?-2Sa ties-da . I>a. ]»vet Du i» šifr" iH lajanje lasiov* r Diri .Vftjmaiiš^ tnrt*eb '7 r>in Hranilne vloge kupite prodaste najboljše potom moje oisarne Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 10 30-29S 16 |Smrt plešavosti „Moraoau j 1'ekočina »MORANA« je potreomj vsakomur, in dnevne zanvale dol:azu- f jejo. da »MORANA«., vonjiva kozme-1 tična tekoiina. orez ozira na ?tanjc las, uspešno pomaga Takoj izgine prh-| Ijaj, ekeemi. 'išaji itd Hrani lase, krepi j korenine Takoj zaustavi izpadanje «as, tasje porastejo na plešastem mestu -Zahtevajte v frizerskih salonih pranje! giave samo z »MORANA« Poš"jan>o pol Š povzetju: steklenica Din 40.—. poštnina! ~ Din 7,— Modema kozmetika „MORANAu — Split Ako ne Di oili zadovoljni z rezultatom. Vam vrnemo denar' SRAJCE ZA GOSPODE, modne poplin oele, razne športne, flanelaste, spalne srajce zimske in letne, spodnje gradi in barhent hlače, pidžame, bele, sive in črne delavne nalje, volneno in bom-bažasto triko perilo dobite najcenejše v novi špeeijalni trgovini F. I. GORIČAR, Ljubl jana — Sv. Petra cesta 30. Da se nova trgovina vpelja, dobi vsak kdor kupi nad DiD 25.— primerno reklamno darilce! taktlkanfa s trgovsko akademijo SPREJME večje industrijs!:o-trgovsko podjetje. — Ponudbe nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ambicija«. Ugodna prilika. Miklavževa darila: igrače, razno galanterijsko blago ter modno perilo za dame in za gospode dobite najceneje v veletrgovini: IVAN SAMEC L|ii«il|aiia — Mestni trg 21. Sedaj ZA MIKLAVŽA IN ZA BOŽIČ dovolim IZREDEN POPUST 10% od vsega v detailni trgovini kupljenega blaga. Kot plačilo sprejemam tudi hranilne knjižice Mesti« hranilnice in Ljubljanske kreditne banke. MesS mestom m deželo posreduje Jutrov mali oglasnik ' B3HHgaBHHMHBBB 3 Železno blagajno kupimo. Ponudbo s ceno: Olu-ini G orn j: grad mesto. Gom ji grad 30383 7 KNArLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIA PREPROSTE LN NAJFINEJŠE Bt-*eda . Dlii i-avek UM t* šifro »U laja oje movt 6 Din Najmanj® tneKk ■7 'Ho Fant * nip^fanako šolo se želi izučiti v tr?ov:ni z mešanim blagom. Naslov v vstb poslovalnicah Jutra. 3f>409-4'4 Trgovskega vajenca arfH-pjme tTrovi->i « špece-j^ji 'n d^liknt^s-o v mestu. N;:-.k>v v *-- 1 ons!ovaln; ca!i Jutra bj---7 Din Praktična Miklavževa darila igrače v vil vrst., po ni/ki pen', v veliki izberi pri tvrdki P. M. SCHMITT Pred škofijo 2. Lingerieva 4 Ljubliana. ms »Kraljica peči« PATENT »e naktži ie enkrat dnevno in ifori ves d<(U. Zahtevajte pr spekte! Z;ilr>ga A. Se-tnenič in dn:g. ?.e.le!7Jiina. Miklošičeva cesta lo. 30129-6 Zima je pred vrati! I>?sicc, kune. vidre dobite lahko hi sigurno s preifflku-šerihn stmpom I r OLIN. Informacije daje Lykos. Za Treh Jurievskft 8. Tulipane gomolje dobite zopet prf Sever & Co. LJubljana. 30471-6 Beseda ! Din. davek S Din ts šifro ili iajinje naslova f Dir .Vajmanjš' '.nese k ;7 Din Stanovanje dvosobno oddam v Čopovi ulici. Poizve se Kolodvorska 18 pri hišniku 30445-31 Dvosob. stanovanje s pritiklivnmi oddam takoj. Pojasnila pr- L. Groznik Atasarykova 7 lekcija IT. 30463-31 Dvosob. stanovanje s pritikiinami. oddam takoj Pojosnila D. M Polje 131. po 2 uri pop. 30330-21 !5eseds 1 Din, ta vek * Dir '-a šifre »il tajanje uastovs 5 Din NajmaojS m«"1-1! « Din Opremljeno sobo lepo centralna kurjava, iift telefon, bližina kavarne Emona, oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 30337-3 Prazen kabinet , oddam nasproti ban. uprave e souporabo kuhinje in koipailoice san.o boljš-i. solidni osebi. Ogled: Bleivreisova 9. I. levo (golota loh do 18h. nedelja !>h do lr2h.) 3043S-23 Sobo lt?fio in solnčno, v sredini mesta, oddam takoj ali 1. decembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29800-23 Gospoda sprejmem poceni v lepo sobo z oskrbo ali brez. — Cesta v Rožno dolino 3. 30410-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddeim. Ulica na grad 9. 30454.-23 G Th. Rothman: Gospod gre fia stmsuir 78 Ko se je vrnil v letovišče, je rekel lastnici: »Draga gospa, toliko sitnosti sem vam že nakopal, da vam hočem za izpremembo storiti veselje. Fotografiral vas bom, in sliko debite zastonj!« Nu lastnica je bila ponudbe zelo vesela. neparjen, z robom v dolžinah 110 cm dalje, v širini 6 cm dalje, debelini 1 palca, zajamčeno brez razpok in po možnosti brez vej. Letna dobava, tedensko cca 25 m3. 25% jedra dovoljenega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sušak«. Med krilatce je odšla naša ljubljena hčerkica in sestrica, gospodična študentka medicine Pogreb bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti. Krakovski nasip 10, na pokopališče k Sv. Križu V Ljubljani, 27. novembra 1936. žalujoči: IVAN ZOR, sprevod, v pokoju, oče; PAVLA poročena SEYDELL, MAKA, sestri; OSKAR SEVDELL, svak; F ANI, svakinja. Oglasi ¥ f Jsstna4 imaf# vedno !ta|večji HSj&h! Zapustila nas je naša nenadomestljiva soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta in tašča JERICA DOLENC roj. VERBIČ v starosti 57 let previdena s tolažili sv. vere. Pogreb se bo vršil v nedeljo 29. t. m. ob pol 16. uri iz hiše žalosti, na župnijsko pokopališče na Vidmu ob Savi. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 8. uri. Videm, Ljubljana, Postojna, Ljutomer, Maribor, Marenberg. Žalujoče rodbine: DOLENC, KOROŠEC, VERBIČ, GOMOTA Hranilne knjige Mjstne hranilnice ljubljan ske. večje v^-jte, kupim takoj. Ponudbe ds podružnico Jutra Mar;lKv ^ifro »P. A.« .V',74-16 Hranilne vloge vseli lenarnit ta vodov nakup jo prodajo Droti takojšnjemu .slačile livrSI najugodneje Al. Planinšeb Ljubljana, Beelhovnovs al. 14/1 Telefon 15-10 314-16 Bančno kom. eavod Maribor, Aleksandrova 40, zvršnje aajboljše nakar in prodajo HRANILNIH VLOG veet) denarnib iavodov ta odgovor Din 8 ».na m k. 2&4-J8 vlogo Hranilno Mestne hranilnice ljubljanske 100.000.— proda Ag. bančnih poslov Al j. Pla-nin-šek, Ljubljana Beethovnova ml. 14.-I. 30473-26 Licitacija snega vagOTia surovega že-loza 15.0«) kg, se vrši dine 30. oov^mbra IJtki cb lil. uri dopoldne na postaji L.fitbljana. glav kclodvor. 30444-32 Brseda 1 Dtn. Iavek S Dii la Šifro »1! dajanje naslov* .1 Din ffajmanjSt ineseE 17 Din Restavracijsko poslopje novo, moderno, prodam! Izletniška, kopalna točka., neposredna bližina Ljubljane, železniški, autobusni pro-m-eZ!ata naložba!« 300450-20 Redka pril®žn®sf Velika in lepa eno-nadstropna TRGOVSKA HIŠA z lepim, velikim vrtom, na najlepšem in prometnem kraju v Hotedršici blizu državne meje je iz prostih rok naprodaj, pripravna je za trgovino, gostilno, mesarijo in pekarijo. Hiša se nahaja v zelo dobrem stanu ter z lepimi prostori, sodno je bila ocenjena Din 80.000. — Kdor se zanima si lahko ogleda imenovano hišo št. 5, in se zglasi pri oskrbniku g. Karolu Brusu, posestniku v Hotedršici št. 39 do 15. decembra 1936. HOTEDRŠICA, dne 19. novembra 1936. S strtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da nas je po kratki in težki bolezni za vedno zapustila naša iskreno dobra, nad vse ljubljena in nenadomestljiva mati, žena. teta, svakinja, sestra in nečakinja, gospa MARICA REMIC roj. SLUGA poštna uradnica Nepozabno pokojnico bomo spremili na zadnji poti danes ob 14. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v ponedeljek 30. t. m. — Ohranili jo bomo v trajnem spominu! LUDOVIK REMIC, trg. zastopnik, mož; MARIJA in JOŽE, otroka; PAVLA SLUGA, TEJA KENIJA roj. SLUGA, sestri; in ostalo sorodstvo. -"v 1 .v' .. <•>. S • .v. .' •.,-f- /Jv-1"vTgi^SfT. Glavno skladišče za Jugo slavijo: Hlnko Mayer 1 d rug, parf. oddelek. Zagre b. Nenadoma nas je zapustil v neizmerni žalosti naš srčno ljubljeni soprog, očka, brat, stric in svak, gospod VIKTORIN STEGNAR VIŠJI SODNI OFICIJAL V POKOJU Blagopokojnika prepeljemo iz Maribora v Ljubljano. Pogreb bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veže Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v stolnici Sv. Nikolaja. V LJUBLJANI, dne 27. novembra 1936. IVANKA STEGNAR, soproga; MARJAN, VIDA, ANDRA, otroci; RAJKO, JOŽE, MARIJA, brata in sestra — ter ostalo sorodstvo. ZIMSKE SUKNJE | ooljše vrste Hubertus nepre-močljiv 250 Din, j perilo in vsa | praktična oblači- j la nudi po re-| klamnih cenah! P e E S R E R, Sv. Petra c 14.! originalnih tvorniško-novih ,JHIS MASTERS VOICE" gramofonov že od Din 600.— naprej In popolnoma novih „C O L U M BI A" plošč« že od Din 20.— naprej izdelanih v Angliji, se vrši od 2. do 5. decembra v skladišču špedicijske tvrdke R. RANZINGER, Ljubljana « Masarykova cesta štev. 19 \Vsiije Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za tnaeratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.