POSEBNA PRILOGA: STATUT OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA MAJ — JUNIJ 1964 ŠT. 29—30 STANE 20 DIN Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubijana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 408 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM), telefon: 32-011 — Tiska CZP Ljudska pravica PREDLOGI IN PRITOŽBE PRISILITE NAS, DA BOMO IZPOLNILI VAŠE SKLEPE Tovariš urednik, in središče vseh naših priza- da bo vsem občanom, zlasti devanj — delovni človek in pa samim občinskim odbor- v zvezni in republiški usta- njegova družina, da je za- nikom jasno, kaj je pojem in vt, v statutih občine, krajev- radi tega potrebna drugačna vloga občinskega odbornika, nih skupnosti in delovnih or- delitev narodnega dohodka, kaj upravičeno pričakujemo ganizacij, v zadnjih govorih hitrejše naraščanje življenj- od naših občinskih odborni- predsednika SFRJ maršala skega standarda in zadovolje- kov? Spomnimo se samo Tita, v resolucijah plenumov vanje temeljnih potreb ob- sklepa pozdravnega govora CK ZKJ, SZDL, na zadnjem čanov kot pogoj za nadaljnje tovariša sindikatov hitrejše večanje produktiv¬ na nosti itd- Kot občana, ki je živo za kongresu Zveze Jugoslavije, kakor tudi zadnjem zasedanju skupšči¬ ne SFRJ je bila jasno izra- interesiran na vseh sodobnih Tita na zadnjem sindikalnem kongresu, ko je dejal: Govorite nam o vaših iz¬ kušnjah, mi vas bomo poslu- da naj bo izhodišče, težišče zanima: izpolnili vaše sklepe!« S. S„ Šiška Odgovor: Zaprosili smo predsednika občinskega odbo¬ ra SZDL,' tovariša ing. Mar- Kako nameravamo na območju naše občine uresničevati temeljna načela naših ustav, statutov, resolucij itd.? Menim, da se naši sedanji Prav zaradi tega je nujno, občinski odborniki trenutno da naše občinsko politično ka Sveteta, da odgovori n; vse premalo zavedajo velike vodstvo izdela predvsem lik gornje pismo. Njegov odgo zgodovinske odgovornosti in občinskega odbornika, tako vor se glasi: nalog, ki so jih prevzeli s ... , . Nova doba, nove potrebe in nove zahteve svojo izvolitvijo. Prav zaradi tega me zanima tudi: V preteklih desetih letih bogatejšem in socialistične® • Kako namerava naše ob- SQ ge naža razmišljanja in človeka vrednem življenj čiriško'politično vodstvo po seči v ta problem? © Konkretno: Ali in kako namerava naše občinsko po¬ litično vodstvo zaktivizirati občinske odbornike okrog te¬ meljnih vprašanj tega časa? predvsem In prav je tako! Razumljivo je, da se v zve¬ zi s tem postavljajo pred nas novi problemi, zlasti zaradi vprašanja zaostajanja v stanovanjski gradnji, — vprašanja nezadovolji — vprašanja nezadostne razprave gibale okrog vprašanj: — Kam investirati? — Kako investirati? — Kako priti do sredstev za čimvečja vlaganja? Pri takšni nujni »enostran- • Kako jim namerava nu- s kj t< usmeritvi smo velik del vega prevažanja na delo in diti svojo pomoč, da se bodo narodnega dohodka investi- z dela, začeli zavedati svojih po- ra ii Z a hitrejši razvoj indu- membnih nalog? strializacije in elektrifikacije, družbene skrbi za otroke, • Kako jih namerava osve- Tako smo bistveno spreme- — vprašanja nujno potreb- stiti, da bodo bol je prisluhnili nili strukturo našega gospo- ne ustrezne družbene pre- potrebam, željam in zahte- darstva ter ustvarili mate- hrane, vam občanov, zlasti pa, da rialno podlago za odpiranje — vprašanja nujnih servis- bodo kot izvoljeni predstav- novih delovnih mest in za no- nih uslug in razbremenitve niki in zastopniki naših ob- ve zaposlitve, saj je bila zaposlenih mater, žena itd., čanov v občinski skupščini sama zaposlitev — ne glede — vprašanje večjih potreb začeli konkretno uresničevati na višino osebnih dohodkov po izobraževanju, po kvali- temoljna načela današnje do- — ena izmed bistvenih in po- tetni rekreaciji itd. be, ki so že osvojena na naj- glavitnih teženj delovnih Trenutne zahteve in po- višjih mestih? množic. trebe po hitrejšem zviševanju Menim, da je prav od ob- Dokler jo bil naš človek življenjskega standarda so člnskih odbornikov, od nji- samo reven in lačen, je hre- mnogo večje od razpoložlji- hove večje osveščenosti, ak- penel le po kakršnemkoli de- vih sredstev v te namene, tivnosti in zainteresiranosti lu in skromnem koščku kru- vendar bo kljub temu ne- na sodobnem dogajanju in ha. Danes, ko smo' že na višji dvomno potrebno vskladiti potrebah v marsičem odvisno, razvojni stopnji, pa postavlja politiko našega nadaljnjega kako bodo ta načela, stališča naš delovni človek vedno bolj razvoja s težnjami občanov, in programi uresničeni tudi odločno nove, večje in širše Upoštevati bo treba dejstva na območju naše občine. zahteve po lepšem, vsebinsko (nadaljevanje na i. str.) žena poglavitna ugotovitev, dogajanjih, me v zvezi s tem šali in prisilite nas, da bomo Kaj je novega v tej številki RAZGOVORI Z VOLIVCI, stran 2 — Predkongresne analize — Bukovica — Medvode — Gameljne — Milan Majcen — Gmclje — Pirniče — Hinko Smrekar — Podutik Litostroj — Smlednik VEM - TEGA NE BOSTE OBJAVILI, str. 3 — Tudi mali kmetijski stroji so nam potrebni — Naša kmetijska problematika NASI KRAJI IN LJUDJE - str. 4 — Nova vloga občinskih odbornikov — Dravlje — Gunclje — Litostroj — Medvode — Milan Majcen — Smlednik — Stanežiče — Šentvid — Šercer j e vo — Šmartno — Vižmarje — Vodice — Kaj vem o krajevni skupnosti PREDLOGI IN PRITOŽBE, OBČANOV, str. 5 — Naročam list za sina-vojaka — Potrebna je boljša obveščenost — Zakaj in čemu proti volji občanov? — Kaj bo s šolo v Šmartnem — Težave s semenom IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH SKUPNOSTI, str. I — Naši največji sovražniki — Aktivi borcev v delovnih organizacijah — Delovne kopference v sindikalnih podružnicah — Kje so vzroki za nizke osebne dohodke KAM NA LETNI ODDIH? - str. 7 — Kje in kako bomo letos letovali odrasli — Kaj pa otroci in mladina? — Občinsko posvetovanje o klubskem delu mladine — Še o tem in onem PRAZNIK MLADOSTI, str. 8 — Prijateljsko srečanje šišenskih pionirjev z gorenjskimi in avstrijskimi pionirji — Občinsko tekmovanje pionirjev Vse prispevke honoriramo • UGOTOVITE: Kateri članek v tej številki vam najbolj ugaja? • NAPIŠITE to v spod¬ nji obrazec ali pa kar na dopisnico ter poš¬ ljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik! • IZŽREBALI bomo 6 takih odgovorov in nagrajencem izplačali po 1000 din. NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV - V tej številki mi najbolj ugaja članek (stilna): najmanj pa ._........... Ce bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov-: ....—. I ŠIŠENSKA TRIBUNA !ll!iilllllilili!!i!!i1 Predkongresne analize BUKOVICA ® Na vprašanje občanov, kaj je s komualnim prispev¬ kom za gradnjo izven mesta, bi lahko že odgovorili člani obč. skupščine, saj je ta na zadnji seji sprejela odlok, ki regulira komunalni prispe¬ vek tudi na področjih izven mesta. Pot določenimi pogoji znaša komunalni prispevek na teh območjih le 2,8 # /o od vrednosti objektov, ki bodo zgrajeni. no vzdrževanje dotrajanih hiš ne bi zadoščala, naj sta¬ novalci zaprosijo pri Skladu za zidanje stanovanjskih hiš za kredit, ki ga bodo prejeli v višini njihove kreditne spo¬ sobnosti. za zidanje stanovanjskih hiš še 25 milijonov dinarjev za dobo 40 let. LITOSTROJ • Pojačanje obstoječih transformatorjev za splošno porabo električne energije je stvar Elektro Ljubljana, ki ‘dobavlja električno energijo. • Gradnja modernejše tr¬ govine v Zg. Pirničah. S tr¬ govskim podjetjem »Loka« iz Škofje Loke se dogovarjamo, da prične podjetje graditi modernejšo trgovino. Trgovi¬ na naj bi'bila na parceli ob podaljšku doma družbenih organizacij. . • Volivci z Rašice niso za¬ dovoljni s sedanjim površnim Vzdrževanjem ceste Gamelj¬ ne —Rašica. Pripravljeni so, da na tej občinski cesti sami posujejo gramoz, ki‘bi ga naj pripeljalo za vzdrževanje od¬ govorno podjetje. Zato je od¬ delek za komunalo pri občin¬ ski skupščini že naročil pod¬ jetju Komunala Šiška, da to cesto primerno uredi. • Asfaltiranje ulic pri me¬ stnih blokih je financiral sklad za komunalno urejanje mestnih zemljišč iz sredstev komunalnega sklada. Nepla¬ čani komunalni prispevek, s katerim naj bi podjetje Li¬ tostroj financiralo asfaltira¬ nje cest pri litostrojskih blo¬ kih, sedaj izterjuje sklad za urejanje mestnih zemljišč. Z izterjano vsoto bo sklad ure¬ dil okolico in ulice pri lito¬ strojskih blokih. ®' Na zadnjem zboru so vo¬ livci zahtevali, da naj kra¬ jevna skupnost prepove od¬ laganje smeti ob robu gozda za vasjo Gunclje. Tam odlo¬ ženo nesnago odnaša hudo¬ urniška voda nazaj v nase¬ lje. Komunalna komisija kra¬ jevne skupnosti Gunclje" bo določila primerni prostor za 'odlaganje smeti, ki naj ga vaščani uporabljajo brez po¬ sredovanja sanitarnega in¬ špektorja" ali sodnikasza pre¬ krške. Ker je urejanje hudo¬ urnikov v Guncljah letos po¬ novno v planu jzdatkov ob¬ činskega sklada za urejanje mestnih zemljišč, volivci upravičeno pričakujejo, da problem ne bo ostal samo v planu, ampak da bo od tega vsaj nekaj napravljeno. • Drsališče: Na predlog volivcev bo krajevna skup¬ nost namesto otroškega igri¬ šča v naselju Gunclje uredila zimsko drsališče na zahod¬ nem terenu naselja, ki ga zaliva voda. Drsališče, za gradnjo katerega bodo pre¬ jeli 200.000 din od občinske skupščine, bo 'lahko služilo tudi mladini iz sosednjih na¬ selij. Kdaj bo zgrajeno, je odvisno od sodelovanja in aktivnosti vaščanov, zlasti pa od starejše mladine. - • Na vprašanje nekaterih volivcev, zakaj je bilo komu¬ nalno podjetje Medvode uki¬ njeno ali združeno s komu¬ nalnim podjetjem Šiška, je treba povedati, da združitev omenjenih podjetij nd bila iz¬ vršena. Ceste na območju KS Medvede bo vzdrževalo ko¬ munalno podjetje Šiška, ce¬ ste v območjih KS Pirniče— Smlednik in Topol pa zado¬ voljivo vzdržujejo te krajev¬ ne skupnosti same. • Koristniki vodovoda Se¬ nica, Goričane, Sora se že več časa pritožujejo zaradi pomanjkljivih črpalnih na¬ prav pri tem vodovodu. Od¬ delek za komunalne zadeve pri občinski skupščini je zato naročil upj avi vodovoda v Kranju, naj k temu vodovo¬ du čimprej vgradi avtomat¬ ske naprave, ki bodo samo¬ dejno regulirale črpanje in napajale to vodovodno omrež- je.TKranjska uprava je zago¬ tovila, 'da bo to uredila še letos. • Volivci so na zadnjem zboru zahtevali obračun po¬ trošenih sredstev za gradnjo vodovoda. Ta obračun lahko občanom sporoči gradbeni odbor v Podutiku. • Gradnja in asfaltiranje Podutiške ceste od Šišenske ceste do kamnoloma v Pod¬ utiku teče. Okrajno cestno podjetje je z delom začelo že meseca aprila v Zg. Šiški. • Spomenik Milana Mrav- ljeta bo s sedaj neprimerne¬ ga prostora pri kamnolomu verjetno prestavljen ra Pe¬ ske pod Toško čelo. Zadevo rešuje obč. odbor ZBNOV. Nahajamo se v obdob¬ ju priprav na Vlil. kon¬ gres Zveze komunistov Jugoslavije. Zdaj povsod, zlasti pa v osnovnih or¬ ganizacijah ZKJ, raz¬ pravljamo o najpomemb¬ nejših vprašanjih, ki se pojavljajo v našem druž¬ benem razvoju. Če hočemo, da bodo te razprave res 'koristne in učinkovite za naše nadaljnje delo in razvoj, potem je nujno, da mo¬ ramo biti v vseh raz¬ pravah čimbolj konkret¬ ni in jasni ter da mora¬ mo predvsem razprav- lajti o neposredni praksi in okolju, v katerem ži¬ vimo in delamo. Zave¬ dajmo se, da prazno, pavšalno in površno kri¬ tiziranje o vsem, zlasti pa le o zadevah, za ka¬ tere nismo sami prav nič odgovorni, ne more dati ustreznih analiz, ocen in zaključkov. SMLEDNIK MILAN MAJCEN ® ! Zaradi do sedaj nemo¬ gočega vzdrževanja dotraja¬ nih stanovanjskih hiš je mestni svet Ljubljana pred kratkim sprejel odlok, po katerem bodo že amortizira¬ ne stare zgfadbe oproščene plačila 50 %> amortizacijskega prispevka, tako da jim bo ostala v prosto razpolaganje vsa najemnina. Če ta za red- • Predlog volivcev, da naj občinska skupščina letošnja sredstva za stanovanja neza¬ poslenim borcem zviša od 18 na 33 milijonov, je bil upo¬ števan, ker bo Sklad .za zi¬ danje stanovanjskih-hiš pri¬ speval prav toliko, 20 fl /o od vsote, ki jo bd v ta namen vložila občinska skupščina, pa bo prejetih še od republi¬ škega -sklada. Tako bo letos za 18 novih stanovarij neza¬ poslenih borcev potrošenih okoli 80 milijonov dinarjev. Za popravila stanovanj bor¬ cem bo letos posodil Sklad ©' Volivci opažajo, da so občinske ceste na območju KS Smlednik mnogo bolje vzdrževane, odkar je pred dvema mesecema prevzela vzdrževanje cest krajevna skupnost sama s svojim ko¬ munalnim servisom. Mnogo slabše so v tem okolišu vzdr¬ ževane okrajne ceste, npr. Zbilje—Hraše in Trboje— Smlednik. • V Hrašah so koristniki novega vodovoda od uprave Vodovoda v Kranju prejeli nalog za plačilo prispevka za gradnjo vodovoda. Prispevke so nekateri želeli plačati z lesom, če bi bili oproščeni gozdne takse. Te ugodnosti se bodo lahko okoristili le, če bo gradbeni odbor ali Kra¬ jevna skupnost Smlednik po¬ pisala in zbrala v ta namen določeni les od posameznikov in vložila skupno prošnjo za oprostitev gozdne takse na oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini. Vprašanje je, zakaj to navodilo ni iz¬ vršeno? . V javne namene za gradnjo kulturnih domov, cest, vodovodov in podobno je možna oprostitev gozdne takse, če postopek prodaje ali podaritve lesa nadzoruje re¬ ferent za gozdarstvo. , ® Pomanjkljiva javna cest¬ na razsvetljava je drugi pro¬ blem v Hrašah. Volivci pri¬ čakujejo, da postavka »pove¬ čanje svetlobnih mest v Hra¬ šah«, navedena v letošnjih izdatkih Občinskega sklada za urejanje zemljišč ne'bo osta¬ la samo na papirju. lilllllilllllllB! # Nujni prostori za druž¬ beno dejavnost. Ker je treba v Hrašah sklicevati sestanke in zbore volivcev v zasebne stanovanjske prostore, bi bila v naselju potrebna vsaj ena soba za družbeno dejavnost. Mladinci, ki si želijo več družbenega organ iziranega življenja, so želeli preurediti v klubski prostor eno bivših upravnih sob kmetijskega obrata Hraše. Sicer zelo umestna pobuda ni bila iz¬ vršena, ker so bili v bivše pisarne vseljeni traktoristi kmetijskega obrata, ki so prav tako potrebni primer¬ nega stanovanja. Ze -pri delu so izpostavljeni vsem vre¬ menskim neprilikam. Za va¬ ški družbeni prostor bo po¬ trebno poiskati drugo reši¬ tev, vendar tako, da bo pro¬ stor maksimalno izkoriščen. s tem je treba proučiti tudi vprašanje delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Vse to je ozko pove¬ zano tudi z vprašanjem obsega in strukture in¬ vesticij, boljšega izkori¬ ščanja proizvodnih zmo¬ gljivosti, učinkovite bor¬ be proti zviševanju cen, boljše kadrovske politi¬ ke, štipendiranja, izobra¬ ževanja itd. V delovnih skupnostih V proizvodnih organi-, zacijah bomo razprav¬ ljali predvsem in zlasti o vprašanju nadaljnjega stopnjevanja produktiv¬ nosti oz. konkretno: kako in s čim ustvariti ustrez¬ ne pogoje in pobude za stalno in učinkovito na¬ raščanje . -produktivnosti? Med pomembne toza¬ devne ukrepe spada ne¬ dvomno pravilna rešitev vprašanja notranje de¬ litve dohodka kot te¬ meljnega činitelja pro¬ duktivnosti, ki naj omo¬ goča vsakemu delovne¬ mu človeku, da z večjim vlaganjem prejema višje osebne dohodke. V zvezi V potrošniških skupnostih Na območjih krajev¬ nih skupnosti bomo raz¬ pravljali zlasti o vseh vprašanjih, ki so po¬ membna za delovnega človeka kot potrošnika. Tu je pomembno zlasti vprašanje pravilne izbire kandidatov za volitve novih svetov krajevnih skupnosti, čim širše vključevanje občanov v aktivno samoupravno so* delovanje, pospeševanje in zboljševanje obvešče¬ nosti občanov o našem pomembnem ekonom¬ skem in družbenem do¬ gajanju itd. Naj vse te razprave prispevajo k pravilni osvetlitvi vseh perečih vprašanj, o katerih __ bo nato razpravljal sam VIII. kongres ZKJ ter na podlagi vsega tega sprejel' take zaključke, ki bodo za nadaljnje obdob¬ je pomenili uspešno re¬ ševanje vprašanja zbolj¬ šanja osebnega in druž¬ benega standarda našega delovnega človeka, kar bo dalo novih pobud za nadaljnje uspehe na vseh področjih našega udej¬ stvovanja. • Po pripojitvi gostišča »Na Mlaki« h gostinskemu pod¬ jetju Motel Medno bodo po¬ večane gostinske pa tudi pre- nočninske zmogljivosti: • Kar zadeva povečanje trgovskega omrežja v vaseh Moše in Dragočajna, bomo naročili pri trgovskem pod¬ jetju »Loka« iz Škofje Loke, naj skuša v teh vaseh urediti manjšo trgovino z osnovnimi živili. — V Smledniku pa je predvideno povečanje obsto¬ ječe trgovine tako, da bo le¬ ta zmožna oskrbovati, potrejš- nike z večjo izbiro blaga na sodobnejši način. ® Ureditev starega gradu na Smledniku. Skupščina ob¬ čine Ljubljana Šiška je tudi letos dodelila (po svojih fi¬ nančnih zmogljivostih) sred¬ stva za . nadaljevanje uredit¬ venih in arheoloških del na Starem gradu v Smledniku •Za camping Zarjica pa bodo skušali iz sklada za terciarne dejavnosti oddvojiti turistič¬ nemu društvu v Smledniku nekaj sredstev v obliki kre¬ dita. • Nakup weekend hišic. V okviru možnosti bo iz sklada za terciarne dejavnosti dan turističnemu društvu Smled¬ nik kredit za nakup takih hišic in ureditev samega cam- pinga Šišenska tribuna 3 Vem — tega ne boste objaviti Mali kmetijski stroji ? Tovariš urednik, vsepovsod nas prepričujejo s> nujnosti sodobnega stroj¬ nega obdelovanja v kmetij¬ stvu. Zlasti na vsakoletnih mednarodnih kmetijskih sej¬ mih v Novem Sadu občudu¬ jemo najraznovrstnejše kme¬ tijske stroje tujih in celo do¬ mačih proizvajalcev; toda vsi ti stroji so le velikani, na¬ menjeni samo za potrebe agrokombinatov in velikih .kmetijskih zadrug. Na ma¬ lega kmečkega človeka smo pri tem popolnoma pozabili. Tudi na zasebnih kmetijah primanjkuje delovnih moči. Na zemlji smo ostali veči¬ noma starejši,' več ali manj izčrpani ljudje. Bodite pre¬ pričani, da bi v primerjavi z motiko ali srpom tudi za nas pomenil majhen kmetij¬ ski stroj s priključki za najraznovrstnejša kmetijska opravila izreden napredek, razbremenitev, dvig proizvod¬ nje itd. Sedaj pa komaj zma¬ gujemo težko fizično delo s primitivnim kmečkim orod¬ jem v roki. Nobenega dvoma, ni: mali kmetijski stroji, bi predstavljali veliki napredek v našem-kmetijstvu. Domači proizvajalci kme¬ tijskih strojev in razni drugi strokovnjaki navzlic ' temu vztrajno trde, da bi proizva¬ janje ali pa prodajanje uvo¬ ženih malih kmetijskih stro- jav zavrlo — podružbljanje našega kmetijstva, da bi bilo to takorekoč nekaj protiso¬ cialističnega. Dovolite mi, da javno po¬ vem svoje mnenje. Take trditve so dejansko smešne in — . protisocialistične. Odgo¬ vorite samo na nekaj vpra¬ šanj: © Zakaj in čemu še vedno proizvajamo in prodajamo motike, rovnice, kose, srpe, grablje in drugo ročno kme¬ tijsko orodje, če bi že proiz¬ vodnja in prodaja malih kmetijskih strojev pri nas predstavljala nekaj škodlji¬ vega za naš socialistični raz¬ voj? • Zakaj in čemu ne pro¬ izvajamo in ne prodajamo /.V: pri nas za potrebe cestnega prometa samo avtobusov in kamionov? © Ali lahko trdimo, da sta proizvodnja in prodaja "koles, mopedov, motornih koles in majhnih avtomobilov nekaj, kar zavira našo socializaci¬ jo, nekaj kar škoduje našemu socializmu? • Ali lahko trdimo, da de¬ lovne skupnosti tovarn »Rog«, »Tomos«, »Crvena zastava« itd, s svojo proizvodnjo so¬ dobnih prometnih sredstev za »malega človeka« škodujejo našemu socializmu? @ Ali naj težki traktorji, kombajni, kosilnice in drugi veliki kmetijski stroji obde¬ luje,jo tudi našo hribo ~sko zemlja, ki bo — kot je pred¬ videno — ostala še naprej v zasebni lastnini kmetovalcev? # Ali naj bomo hribovski kmetovalci — in mi dobro vemo, da se Jugoslavija se¬ stoji pretežno iz hriborskih površin — zaradi takih ne¬ socialističnih stališč obsojeni, da se bomo še naprej uba¬ dali na svoji zemlji le z rov- nico, motiko, lopato, koso, srpom in raznim drugim, pri¬ mitivnim in danes zastarelim ročnim orod.jfcrti? © Kje je tukaj zdrav ra¬ zum? O. L. ODGOVOR: V marsičem Vam moramo dati popolno¬ ma prav in se strinjamo z Vami. Stališča, ki jih postav¬ ljajo domači proizvajalci kmetijskih strojev in. tisti, ki onemogočajo ustrezno doma- l nje zemlje in kmetijske proizvodnje. Vemo, da je pretežni del Jugoslavije hribovit ter po¬ sejan z raztresenimi, samot¬ nimi hribovskimi kmetijami in da nima pretežno pogojev za težko kmetijsko mehani¬ zacijo. Tem hribovskim za¬ sebnim kmetovalcem pa mo¬ ramo prav zaradi pomanjka¬ nja zadostnih delovnih moči, vprežne živine itd., kakor tudi zaradi uvedbe racional¬ nejše strojne obdelave z ustreznimi ukrepi omogočiti ugoden nakup malih kmetij¬ skih strojev z najrasnovrst- nejšimi priključki. Obratno pa lahko z drugimi instru¬ menti onemogočimo nabavo in uporabo malih kmetijskih strojev tam, kjer so dani vsi pogoji za kooperativno sode¬ lovanje s kmetijskimi orga¬ nizacijami ter za aronda¬ cijo. Menimo, da je edino tako postavljanje tega vprašanja pravilno in v skladu z našimi hotenji po mehanizirani, so¬ dobni kmetijski proizvodnji. čo proizvodnjo malih kmetij¬ skih strojev ali njihov uvoz in nakup pod ustreznimi po¬ goji, so zgrešena. _So posle¬ dica primitivizma, tj. poeno¬ stavljanja celotne problema¬ tike in nesodobnega »črno- 'belega« gledanja. Nobenega dvoma ni, da imajo sodobni zasebni kme¬ tovalci na hribovskih kmeti¬ jah vso pravico do sodobne kmetijske mehanizacije. Ker na njihovih posestvih ni mo- Tudi hribovskim kmetovalcem ustrezno mehanizacije! nakup malih, univerzalnih kmetijskih strojev z najraz- novrstnejšimi priključki. Ali bomo take stroje sami doma proizvajali ali jih bomo raje za drage devize uvažali, naj odločijo pristojni organi. Nobenega dvoma ni, da so taki majhni kmetijski stroji tudi pri nas, na naših hribov¬ skih kmetijah res nujno po¬ trebni. Tudi za naše vrtič¬ kar je-amat er je bi kak ustre¬ zen stroj bi! primerna raz¬ bremenitev pred dosedanjimi fizičnimi napori ročnega de¬ la. V tem ni nič nesociali¬ stičnega ali protisocialistič¬ nega. goče uporabljati velikih stro¬ jev, jim je nujno treba v bližnji bodočnosti omogočiti VSESTRANSKO VPORA.B- NA KOSILNICA ima 8 po¬ sebnih priključkov za setev (1), košnjo (2), žaganje (3), za obdelavo vinogradov in sa¬ dovnjakov itd. S svojim štiri¬ taktnim motorjem, ki ima 9 konjskih moči, nadomešča ta kosilnica kar 10 delavcev ter je zlasti uporabna na strmih pobočjih in na raz¬ močenih tleh. Kakšna bi bila vloga malih kmetijskih strojev na ravninskih površinah? Povsem drugačno, tj. ne- cije oz. njihovi obrati nimajo gativno vlogo bi pa majhni dovolj strojev za lastne po- kmetijski stroji verjetno od- trebe in potrebe zasebnikov- igrali na ravninskih zemlji- kooperantov, jih je treba ščit) zasebnih kmetovalcev, pripraviti, da jih kupijo. Cesto tudi slišimo ugovor, češ Nobenega dvoma ni, da bi da je majhen kmetijski stroj v ravninskih območjih majh- mnogo cenejši cd velikega, ni kmetijski stroji v zasebni To je sicer res, toda en velik lastnini ovirali nujno potreb- kmetijski stroj nam na rav- no arondacijo zemljišč ter ninskem zemljišču uspešno kooperantsko sodelovanje nadomesti kakih 20 manjših kmetov s kmetijskimi orga- in prav toliko delovnih ljudi, nizaoijami. Razen tega ob- ki bi sicer bili potrebni za staja možnost, da bi taki vse te majhne kmetijske stroji ne bili dovolj izkori- stroje. Jasno je, da je na. ščeni ter bi jih zaradi tega ravninskem zemljišču cenej- zasebni lastniki proti odškod- ša, uspešnejša in mnogo bolj nini posejali drugim, kar bi smotrna uporaba le velikih pomenillo vračanje na stare, kmetijskih strojev. predvojne medsebojne odnose Stokanje ravninskih kme- na vasi. tov, da tudi sami potrebu- Z ozirom na vse te in dru- jejo majhne kmetijske stroje, ge podobne razloge bi zaseb- torej ni upravičeno, kajti kot no lastništvo majhnih kme- zadružni kooperanti si lahko tijskih strojev na ravninski z ustreznimi pogodbami za- zemlji naše občine, še bolj gotove, da bo tudi njihova pa recimo na ogromnih rav- zemdja strojno obdelana itd. ninah Vojvodine, vsekakor Če kje kmetijske organiza- zaviralo hitrejše podružbtlja- Naša kmetijska problematika Dne 25. maja letos je razširjeni plenum občin¬ skega odbora SZDL raz¬ pravljal o problemih in nalogah v kmetijstvu in gozdarstvu na območju naše občine ter v zvezi s tem sprejel določene temeljne ugotovitve. Razširjeni plenum ob¬ činskega odb'ora "SZDL je v načelu odobril per¬ spektivni program raz¬ voja kmetijstva na ob¬ močju naše občine, ki ga je sprejela dbč.inskm skupščina. Kpt je znano predvideva ba program pospešeno podružblje- nje ravninskih kmetij¬ skih zemljišč, ki so pri¬ merna za strojno obde¬ lavo itd. Kaj zavira uspešnejši razvoj družbenega kmetijstva Razširjeni plenum SZDL se je strinjal tudi s pred¬ videno . smerjo razvoja Agrokombinata in kme¬ tijske zadruge, vendar s pripombo, da je nujna dopolnitev s potrebnirpi gospodarskimi objekti in mehanizacijo, kakor tudi s stanovanji, ustrezno družbeno prehrana in drugim družbenim stan¬ dardom za zaposlene kmetijske delavce. Vse kaže, da bi bilo umestno dajati pri zaposlovanju prednost domačinom ter jim omogočiti ustrezno strokovno izobraževanje. Razširjeni plenum SZDL je imel tudi druge kri¬ tične pripombe na razne nepravilne ukrepe, ki zavirajo uspešnejši raz¬ voj kmetijstva na ob¬ močju naše občine. Tako je med drugim obsodil cesto preveč togo in ne¬ življenjsko politiko ban¬ ke pri dodeljevanju in¬ vesticijskih kreditov. Po¬ trebno je namreč pove¬ čati samostojnost kme¬ tijskih organizacij pri uporabljanju družbenih sredstev ter hkrati pove¬ čati odgovornost njiho¬ vih delovnih skupnosti. Prav tako je tudi po¬ manjkljiva preskrba z rezervnimi deli za kme¬ tijske stroje in z nekate¬ rimi vrstami umetnih gnojil močna ovira za večje pridelovalne uspe¬ he. Kritične pripombe so bile izrečene tudi na pre¬ malo načrtno in prouče¬ no dosedanjo izgradnjo nekaterih obratov kme¬ tijske zadruge, kakor v pogledu neustrezne lo¬ kacije, tako tudi glede predvidene smeri raz¬ voja. Tudi zasebnemu kmetovalcu več pobud! Kooperacija z drobno- lastniško kmetijsko pro¬ izvodnjo je postala že uspešnejša v živinoreji, nikakor pa še ne v rast¬ linski proizvodnji. Za¬ radi tega je nujno od¬ straniti ali vsaj zmanj¬ šati razne zaviralne či- nitelje kot so npr. ne¬ urejeno tržišče, neeko- } nomske in nestabilne Cene in v zvezi s tem izigravanje pogodbenih obveznosti, poslovna ve- solidnost itd. Nujno je tudi, da t ustrezno davčno politika do zasebnih kmetovalcev v hribovitih območjih (in tudi v določenih rav¬ ninskih) vzpodbudno vpli¬ vamo na povečanje bla¬ govne proizvodnje v ko¬ operacijskem sodelova¬ nju. O predlogu osnutka občinskegatodloka o pre¬ živninskem varstvu kme¬ tov naj še pred spreje¬ tjem v občinski skupščini razpravljajo zainteresi¬ rani občani. Nove pogozditve Ker je v nekaterih ravninskih predelih nuj¬ no, da se gozdne površi¬ ne spremeni v obdelo¬ valne, bodo obratno pogozdena nekatera ni¬ žinska zamočvirjena zem¬ ljišča, zlasti pa tista hri¬ bovita kmetijska zemlja, ki v sedanjih pogojih ni več primerna za kmetij¬ sko obdelovanje. Tudi na področju go¬ zdarstva je potrebno raz¬ vijati in širiti koopera¬ cijsko sodelovanje. 4 Šišenska tribuna Nova vioga občinskih odbornikov Vsako vest'is Vašega kraja | honoriramo z najinaaj 20® dinarji © Za ureiiiitv mestnih Zem¬ ljišč, in sicer odstranitev ovinka na Vodnikovi cesti 257, kanalizacijo in asfaltira¬ nje Sojarjeve ulice, vodovod na Vodnikovi cesti od Kam- nogoriške Si p Kovaške ulice ter za povečanje števila jav- niii luči v Dražgoški ulici je v letošnjem občinskem pro¬ računu odobrenih 33,930.000 din. S pripravljalnimi deli -za kanalizacijo Sojarjeve ulice so že začeli. €' Občinska dotacija kra¬ jevni skupnosti za letos je predvidena v višini 1 mili¬ jon 100 tisoč din, in sicer 50(1 tisoč din za funkcionalne iz¬ datke, 300.000 din za servise in 300.0000 din za ureditev otroškega igrišča. • Za ureditev industrijske cone, in sicer ureditev Ste- .gensike ulice do nove tovarne kombinata ISKRA skupino s podvozom pod železniško progo, za ureditev komunal¬ nih naprav za industrijo ter za zboljšanje javne razsvet¬ ljave v Babnikovi in Kumer¬ dejev! ulici je v letošnjem občinskem proračunu pred- i videno skupno 105,040.000 din | jnvest' o- - te ’ Isšed zmagovalci, ki so zasedli prvo mesto v občin¬ skem tekmovanju pionirjev v poznavanju družbe in na-' rave, so bili Andrej Kos, Mi¬ ran Klavora in Irena Pevec iz 5 razredov osnovne šole Franca Bukovca v Preski. #' Novoizvoljeni odbor ŠD »Slavija« sestavljajo pred¬ sednik Stane Melja, podpred¬ sednik Rudi Puhar, tajnik Franci Goljar, blagajnik Iva Bezlaj, predsednik revizij¬ skega odbora Ivo Avbelj in člana: Leon Placar in Drago Marolt. t • Občinska dotacija kra¬ jevni skupnosti za letos zna¬ ša 2 milijona din, in sicer 600.000 din za - funkcionalno izdatke, 170.000 dlin za otro¬ ško igrišče-in 1,230.000 din za popravilo zidu ob pokopali¬ šču Sora. ® Za ureditev cestišč pri stanovanjskih blokih skupno s kanalizacijo in javno raz¬ svetljavo ter ureditvijo zele¬ nic, kakor tudi za povečanje javne razsvetljave v starem naselju je v letošnjem občin¬ skem proračunu odobreno skupno 26,280.000 din investi¬ cij. MILAN MAJCEN (Nadaljevanje s 1. strani) in odpravljati probleme, ki se pojavljajo na sedanji raz¬ vojni. stopnji. Jasno in razumljivo je, da se prav' zaradi tega tudi v našem občinskem merilu ne bomo mogli še nadalje okle¬ pati včerajšnjih programov, metod in načinov dela, kajti , če je vse to ustrezalo včerajš¬ nji, nižji razvojni stopnji, ne ustreza več danes, že dose¬ ženi višji stopnji. Razumljivo je, da se mo¬ rajo v zvezi s tem bistveno menjati tudi oblike, načini in vsebina dela naše občinske skupščine, kajti »prvotna akumulacija socializma« je za nami. Na obzorju pa se vedno bolj pojavljajo nove, višje in zahtevnejše vsebine in oblike dela, ki vedno bolj postavljajo v ospredje člo¬ veka in njegove potrebe kot proizvajalca, potrošnika in upravi jalca_ Menint, da bi v skladu z vsem tem morali biti seda¬ nji občinski odborniki mno^o bolj organizatorji raznih po¬ globljenih razprav, analiz, razmišljanj in snovanj, ne pa le — činitelji, ki samo spre- jejajo od občinske uprave pripravljene in predložene predloge. . Res, potrebno je, da izde¬ lamo profil občinskega odbor¬ nika, kakršen je prav na da¬ našnji višji razvojni stopnji nujno potreben tudi pri nas. Toda nastane vprašdnje: Kdo naj izdela profil ob¬ činskega odbornika? , Ali naj ga izdela občinsko politično vodstvo, kakor to predlagate v Vašem pismu? Ali naj ga izoblikuje občin¬ ska uprava? Ali predsednik občinske skupščine? Ali kdo drug? Menim, da moramo pri izo¬ blikovanju profila občinskega odbornika, kakršen je potre¬ ben danes, sodelovati vsi, zlasti pa občani sami in ob¬ činski odborniki. Zato nače¬ njam javno razpravo o liku in delu naših občinskih od¬ bornikov ter vabim prav vse, da v njej sodelujejo. Občinski odbor SZDL bo prek posebne ankete med občinskimi odborniki poizku¬ sil ugotoviti dejansko stanje ter nato proučiti možnosti za najučinkovitejšo pomoč pri njihovem delu. Samo tako se bomo z zdru¬ ženim prizadevanjem vseh, končno približali našemu ci¬ lju, tj. večji in globlji za¬ interesiranosti vseh občanov za aktivno sodelovanje v na¬ šem sodobnem družbenem dogajanju. Ing. Marko Svete, predsednik občinskega odbora SZDL G C L J E © Občinska dotacija kra¬ jevni skupnosti je za tekoče leto odobrena v višini 300.000 dinarjev in sicer 100.000 din za funkcionalne izdatke in 200.000 din za otroško igrišče. © Mladinci, pionirji in cici¬ bani I. litcstrojskega bloka (Djaikovičeva 24—28) so usta¬ novili svoj krožek. Njegovo vodstvo sestavljajo: predsed¬ nik Ivan Ličen, podpredsed¬ nik Roman Komel, tajnik Olga Hribar, blagajnik Mi¬ ran Komet, propagandist In- gi Ambrož in gospodar Bo¬ ris Terrtnik. Krajevna skup¬ nost jim bo nabavila razna igrala, zato bodo pa člani krožka pomagali pri urejanju okolice bloka in varovanju zelenic. © Prvo mesto v občinskem tekmovanju pionirjev v po¬ znavanju družbe in narave so zasedle pionirke Lidija Sile, Branka Štirn in Jasna Andrejašdč iz osnovne šole Hinka Smrekarja. © Občinska dotacija kra¬ jevni skupnosti za tekoče leto znaša 1 milijon dinarjev, in siiW 500.000 din za funk¬ cionalne izdatke, 500.000 din pa za ureditev otroških igrišč in dohodov do osnovne šole Hinko Smrekar. © Prvo mesto so zasedli v občinskem pionirskem tekmo¬ vanju poznavanja družbe in narave Edi Stefančič, Milka Žejn in Fedor Gabrovšek iz 5. razredov osnovne šole Zvonka Runka v Sp. Šiški. S M L ED NIK © Občinska dotacija kra¬ jevni skupnosti je za tekoče leto odobrena v višini 1 mili¬ jon 350.000 din, in sicer 500 tisoč din za funkcionalne iz¬ datke in 850.000 din za kino projektor. ST A NE ŽIČ E ® Občinska dotacija kra¬ jevni skupnosti je za letošnje leto odobrena v višini 300.000 din, i,n sicer 100.000 din za funkcionalne izdatke in 200 tisoč din za komunalna dela Podmladkarji RK osnovnih' točkah in skečih so prikazali šol naše občine so v počasti- svojo dejavnost. Prireditev tev 20-letnice ustanovitve RK je organizirala tov. Jovano- priredili v domu Svobode v vičeva iz osnovne šole Va- Zgornji Šiški uspelo akade- lentina Vodnika v Zgornji mijo. V številnih glasbenih Šiški. ŠERCERJEV 0 © Občinska dotacija kra¬ jevni skupnosti znaša letos 600.000 din, in sicer 400.000 diin za funkcionalne izdatke iin 200.000 din za ureditev otroških igrišg. Š E NT VI © Občinska dotacija za kra¬ jevno skupnost je letos pred¬ videna v višini 1,050.000 din, in sicer 600.000 oun za funk¬ cionalne izdatke dn 450.000 din za ureditev servisov. © Za ureditev kanalizacije, vodovodnega omrežja, za stroške zemljišč in stroške za izdelavo načrtov za komunal¬ ne naprave na območju Pr- žana je v letošnjem prora¬ čunu , predvideno 59,500.000 din investicij. • Občinska dotacija kra¬ jevni skupnosti je odobrena v višini m-ilijon din, in sicer 100.000 din za funkcionalne izdatke, 300.000 din za komu¬ nalna dela in 600.000 din za ureditev pokopališča borcev. VIŽ M ARJE © Za ureditev komunalnih del v Vižmarjih pod klan¬ cem, in sicer stroški za zem¬ ljišča, stroški za odškodnino itd. in vodovodno omrežje je v letošnjem občinskem prora¬ čunu odobrenih 22.604.000 din. m ® Za komunalno ureditev zazidalnega območja je v le¬ tošnjem občinskem proraču¬ nu odobrenih 11,600.000 din. • Občinska dotacija za kra¬ jevno skupnost je odobrena za letos v višini 700.000 diin, in sicer 400.000 d,iin za funk¬ cionalne izdatke in 300.000 din za .ureditev pokopališča. ® Prvo mesto v občinskem tekmovanju pionirjev »Po¬ kaži, kaj znaš iz poznavanja družbe in narave« so dosegli pionirji Marko Bergant, Jo¬ žica Jeraj in Rudi Pipan iz 5. razredov osnovne šole Franca Mama v Vodicah. Čestitamo! ZGORNJA ŠIŠKA ® Drugo mesto so v občin¬ skem pionirskem tekmovanju v poznavanju družbe in na¬ rave dosegli pionirji Jana Jenko, Andrej Jesenšek in Metka Cergolj iz petih raz¬ redov osnovne šole Valentina Vodnika v Zg. Šiški. © Za ureditev mestnih zem¬ ljišč, in sicer med Tugomer- jevo in Šišensko ulico (kana¬ lizacija, vodovodno, plinsko iin električno nizkonapetostno omrežje, zelenice in razne druge komunalne naprave), nadalje asfaltiranje Scopoli- jeve uilice, rekonstrukcija in asfaltiranje Šišenske ceste od križišča z Vodnikovo cesto do ceste Pod hribom ter javna razsvetljava na tem odseku Šišenske ceste, povečanje šte¬ vila luči javne razsvetljave Za vasjo, kanalizacija Bizja¬ nove ulice itd., je v letošnjem občinskem proračunu predvi¬ denih 103,282.000 din. Z ne¬ katerima eri teh del so že za* čeili. Občinsko posvetovanje mladine o klubih Dne 30. marca letos smo priredili v Dravljah občinsko posvetovanje o klubskem živ¬ ljenju in delu mladine. Na¬ vzlic pismenim vabilom se je tega posvetovanja udeležilo le malo starejših aktivistov. V živahni razpravi so bila osvetljena marsikatera zani¬ miva vprašanja, končno pa so bili med drugim sprejeti tudi naslednji sklepi: • V občinskem merilu se naj ustanovi kadrovsko do¬ volj močan center za organi¬ zacijo klubskega udejstvova¬ nja mladine in odraslih po posameznih krajevnih skup¬ nostih. V tem centru naj so¬ delujejo predstavniki vseh občinskih družbenih organi¬ zacij ter skrbe za dobre, pe¬ stre in zanimive klubske pro¬ grame kakor tudi za organi- nizacijo medsebojnih gosto¬ vanj itd. ® V vsaki krajevni skup¬ nosti se naj ustanovi splošen krajevni klub kot krajevni družbeni center, v katerem naj bo organiziran tudi avto¬ nomen mladinski klubski od¬ delek, tako da bo mladini omogočeno organizirano in kvalitetno preživljanje pro¬ stega časa. ® Organizira naj se tudi seminar za člane občinske klubske komisije, kakor tudi za vodje konkretnih klubskih dejavnosti, razen tega pa še občasna posvetovanja za raz¬ na področja klubske dejav¬ nosti oziroma za posamezna območja (sektorje). ® V Šiški in Medvodah naj se v ustreznih prostorih organizirajo vsako soboto kvalitetni mladinski plesi s krajšimi kulturnimi progra¬ mi kakor tudi druge oblike zabavnega razvedrila in od¬ diha za mlad "'-! . Pavla Lagier Šišenska tribuna 5 Kaj vem o krajevni skupnosti? Naše življenje se odvija na delovnem mestu, predvsem pa v kraju. bivanja, tj. v krajevni skupnosti prebivalcev. Ker prav zdaj povsod na široko razpravljamo o osnutku kra¬ jevnih skupnosti ter se pripravljamo na njihovo ustanovitev, je prav, da se temeljiteje seznanimo z njo. V ta namen smo sestavili 21 vprašanj, združenih v 31 osnovnih problemih krajevne skupnosti. Preizkusite sami: — Na katera vprašanja lah¬ ko točno in jasno odgovorite? — Na katera vprašanja lah¬ ko samo deloma odgovorite? — Pri katerih vprašanjih pa vam sploh ni jasno, v čem je stvar? Da si boste lahko razširili svoje znanje, je občinska de¬ lavska univerza priprav¬ ljena, da vam organizira pre¬ davanja o tej problematiki, kajti čimbolj vam bo vse to jasno, tem laže in uspešneje boste lahko aktivno sodelovali v svoji krajevni skupnosti. Bistvene spremembe V čem se izražajo osnovne in bistvene spremembe, ki so nastale z uvedbo novih kra¬ jevnih skupnosti? • Katere so značilnosti do¬ sedanjih vaških krajevnih odborov in mestnih stano¬ vanjskih skupnosti (zvezrji in republiški zakon o ljudskih odborih, splošni zakon o ure¬ ditvi občin in okrajev ter splošni zakon o stanovanjskih skupnostih)? , • Katere so osnovne zna¬ čilnosti, pomen, vloga in vse¬ bina sikrajevnih skupnosti v luči novih ustavnih načel (104. člen zvezne ustave in 113. ter 114. člen republiške ustave)? • V čem je bistvena razli¬ ka med krajevnim odborom in krajevno skupnostjo? (Kra¬ jevni odbor je kot mikroko- muna le organ in pomočnik občinske samouprave, v kra¬ jevni skupnosti pa občani sa- Usttmovifev krajevne skupnosti Kako ustanovimo krajevno skupnost? © Kdo in kako naj da po¬ budo za ustanovitev krajevne skupnosti? • Kdo in kako ureja usta¬ novitev, območja, organizacijo in pravico krajevne skupno¬ sti? (Statut občine in statut krajevne skupnosti na pod¬ lagi 98. členaT zvezne ustave in 94. člena republiške usta¬ ve.) • Kdo in kako odobri usta¬ novitev krajevne skupnosti kot samostojne pravne osebe? • Kako • začne krajevna skupnost poslovati? • Cernu mora novousta¬ novljena krajevna skupnost Posvečati posebno pozornost? • Od česa je še odvisna realizacija potreb prebival¬ stva določene krajevne skup¬ nosti? • Kdo naj v prvi vrsti nudi strokovno in drugo pomoč organom novoustanovljene krajevne skupnosti? ® Zaključek: Kakšen je postopek in sploh vrstni red raznih opravkov v zvezi z ustanovitvijo krajevne skup¬ nosti? Sestavljanje in uzakonitev statuta Kako sestavimo in uzako¬ nimo statut krajevne skup¬ nosti? © Kdo in na kakšen način sestavi komisijo za pripravo tez in osnutka statuta kra¬ jevne skupnosti? © Kaj mora ta komisija v prvi vrsti upoštevati pri svojem delu? • Kakšen vrstni red dela Izžrebani nagrajenci Med prejetimi odgovori za našo anketo so bili izžrebani: Tatjana BELE, Kamnogoriška cesta; Vida DOBRAVEC, Šmartno pod Šmarno goro 49; V, KALAN, Dražgoška 8/1; Milan KOŠIR, Sojerjeva 4; Ivanka TURK, Vaše 9, p. Med¬ vode; Anton UDOVIČ, Vodnikova 287. Vsi omenjeni naj dvignejo po 1000 din nagrade na upravi lista, Celovška ce¬ sta 121, V. nadstropje, soba 24, f je najprimernejši za uspešno sestavljanje in odobritev osnutka statuta krajevne skupnosti? © Kako pritegniti čimveč občanov k aktivnemu sode¬ lovanju pri sestavljanju tez in osnutka statuta krajevne skupnosti? © Kako razviti živahno razpravo o. osniltku statuta? ® Kakšna je vloga krajev¬ ne organizacije SZDL do krajevne skupnosti? © Zaključek: Kako v sta¬ tutu krajevne skupnosti iz¬ raziti, uveljaviti in zagoto¬ viti resnično samoupravlja¬ nje občanov ter stalno akti¬ viranje in mobilizacijo pre¬ bivalstva za skupno reševa¬ nje raznih krajevnih vpra¬ šanj? moupravno rešujejo nepo¬ sredne probleme prebivalcev in njihovih družin na dolo¬ čenem teritorialnem območ¬ ju.) © V čem so dosedanje sta- vanjske skupnosti podobne novim krajevnim skupno¬ stim? (Funkcija samoupravne organizacije, status pravne osebe, pravica ustanavljanja podjetij, zavodov in servisov, normativna ureditev virov finančnih sredstev.) ® V čem vendarle obstaja bistvena razlika med nekda¬ njimi stanovanjskimi skup¬ nostmi in novimi krajevnimi skupnostmi? (Stanovanjske skupnosti so obstajale samo na mestnih območjih, krajev¬ ne skupnosti so pa samoupra¬ ve občanov v mestnih/ in va¬ ških naseljih.) • Zaključek: Katere so osnovne i r * bistvene značil¬ nosti sistema, oblike, vloge in vsebine krajevnih skupnosti? Naročam list za sina Tovariš urednik, za mojega sina, ki je na odsluženju vojaškega roka, naročam vaš list, ker ga za- nliHjrio dogajanja v naši ob¬ čini. Tudi doma skrbno pre¬ beremo vs"ako številko lista. Njegov naslov je: Oskar Turk, V. P. 4766, Bcboj. Po¬ ložnico pošljite meni, ker bom jaz plačala zanj. Ivanka Terk, Vaše št. 9, p. Medvode ODGOVOR: Takoj, ko smo prejeli vaše naročilo, srno odposlali list vašemu sinu ter mu ga bomo redno brez¬ plačno pošiljali, tako da bo obveščen o najvažnejšem do¬ gajanju v domači občini. Lep pozdrav vam in niemu! Urednik Potrebna ie boljša obveščenost Tovariš urednik, \ v »Delu« z dne 28. maja tl sem bral, da bo občinska skupščina Ljubljana-Vič za¬ čela izdajati poseben bilten, ki bo z vrsto najaktualnejših informacij o družbenem živ¬ ljenju in delu občinske sa¬ mouprave seznanjal tudi širši družbenopolitični aktiv o eko¬ nomskem in družbenem na¬ predku v komuni, kakor tudi s tekočimi problemi standar¬ da. / Menim, da je tudi pri nas zelo pomanjkljivo obveščanje občanov o življenju in doga¬ janju zaradi tega je nujno, da tudi mi razmislimo o po¬ dobnih ukrepih. N. B. ODGOVOR: Občinski od¬ bor SZDL že proučuje raz¬ ne možnosti ažurnega in te¬ meljitejšega obveščanja, saj bo prav temeljitejša obvešče¬ nost omogočila večjo razgle¬ danost, boljše razumevanje situacije in uspešnejše vklju¬ čevanje v sodelovanje na tem ali onem področju. Zakaj in čemu proti volji občanov? Tovariš urednik, zvedeli smo, da bo zaradi zidanja nove samopostrežne trgovine v Černetovi ulici ukinjena prodajalna konj¬ skega mesa in drugih izdel¬ kov ,oz. da bo premeščena v občino Center. Takšna pro¬ dajalna je v naši občini nuj¬ no potrebna, ne da bi nava¬ jali že splošno znane razloge za to. 311 podpisov občanov Tovariš urednik, matere nujno potrebujemo konjsko meso za bolne otro¬ ke in druge člane družine, saj si drugačnega mesa za¬ radi previsokih cen družine z manjšimi dohodki ne m//- remo privoščiti. Ker smo za¬ poslene, potrebujemo mesni¬ co v bližini, saj je nemogoče, da bi se vozile v občino Cen¬ ter ter tamkaj verjetno še v vrsti čakale nanj. Prosimo za potrebno razumevanje. 29 podpisov mater ODGOVOR: Gornji pismi smo prejeli tik pred zaključ¬ kom redakcije. V zvezi s tem nam je tajnik krajevne skup¬ nosti »Hinko Smrekar« izja¬ vil: To zadevo so obravnavali že razni zbori volivcev, kjer so občani zahtevali, naj mes¬ nica konjskega mesa ostane še nadalje na območju naše občine. Ne vem, zakaj ni po¬ trebnega razumevanja in upo¬ števanja želja in' potreb ob¬ čanov? * V prihodnji številki bomo objavili tudi mnenje in sta¬ lišče pristojnih občinskih or¬ ganov. Kaj bo s šolo v Šmartnem? Tovariš urednik, šolski okoliš osnovne šole He -* 'a Staneta Kosca v Šmart¬ nem poe, drugič or¬ ganizirali tudi letovišče v Vodicah pri Šibeniku. Kraj je turistično sicer manj raz¬ vit, vendar zelo privlačen. Omenjeni center ima okoli 150 ležišč, kuhinja in jedil¬ nica sta v neposredni bližini morja, prav tako tudi vsa najeta ležišča. Turistično društvo bo or¬ ganiziralo tudi izlete med drugim na slapove Krke, ki so enkratno doživetje. Tisti, ki v tem kraju še niste le¬ tovali in kraja še ne po¬ znate, priporočamo, da po¬ skusite. Ne boste-razočarani. Anton Jančar Mladinski počitniški dom občine Šiška v Poreču je bil odprt zadnjega maja letos ter bo omogočal tudi šišenskim pionir¬ jem in mladincem, da bodo lahko preživeli del svojih počitnic na sinjem Jadranu Kaj pa otroci in mladina? ® COLOR — Komisija pri občinski ■ skupščini je izdala . soglasje delovni organizaciji Color za prehod na ižnrrni delovni teden. Samoupravni organi irt strokovne službe so z analizami ugotovili, da bodo . ob skrajšanem delu med tednom dosegli iste ali pa še boljše proizvodne uspehe. © TEKSTILNA TOVAR¬ NA MEDVODE se je 1. fe¬ bruarja letos pridružila ti¬ stim organizacijam, ki imajo skrajšan delovni teden in sicer prehajajo z 48-urnega na 46-urni' delovni teden. © SKIP — Zbor voliv¬ cev .jr delovnem kolektivu SKIP je pokazal, da se pro¬ izvajalci te delovne organi¬ zacije močno zanimajo za perspektivni razvoj naše ko¬ mune, za mesto in vlogo, ki jo imajo delovne organizaci¬ je v našem družbenem živ¬ ljenju. Kje in kako bodo otroci preživeli letne počitnice je vprašanje, s katerim se ukvarjajo starši, zdravstveni in socialni deiax'ci, predvsem pa društva prijateljev mladine in njihova občinska zveza. Za mladince pa to vprašanje rešuje Počitniška zveza in taborniki. Delovne konference v sindikalnih podružnicah Predsedstvo našega občinskega sindikalnega sveta je na svoji redni seji ugotovilo, da posamezni izvršni odbori sin¬ dikalnih podružnic niso aktivni, ne izpolnjujejo svojih nalog. jih imajo sindikalne organi- S tem dopuščajo, da vrsta za cije, je. bil sprejet sklep, vprašanj, s katerimi se dnev- da naj imajo vse sindikalne no - srečujejo, ni rešena. Ne podružnice delovne konferen- spremljajo gospodarske re- C e od 16. aprila do 20. junija zultate delovne organizacije, j e tos. zanemarjajo merila za osebne Na teh konferencah naj bi dohodke ali pa niso . odraz istočasno zamejali vse člane, hotenj in želja slehernega svoje poslanstvo pred člana' kolektiva. Zanemarjeni članstvom z delom niso opra- so delovni pogoji; kadrovska vičili. Izvršne odbore naj iz- Politika, 42-urni delovni ted- popolnijo tisti člani, ki bodo nik itd. znali usmerjati in uresniče- Sindikalne organizacije bi vati preko samoupravnih or- morale upoštevati gradivo ganov vsa hotenja proizva- V. kongresa Zveze sindikatov jalcev, in ki bodo skrbeli, da Jugoslavije/ ga vključiti v se bo delovni človek-proizva- aktivno delo in prilagoditi jalec čutil odgovornega za go- svoji delovni organizaciji. Za- spodarjenje in poslovne rc- radi vsega tega in nalog, ki zultate nasploh. Počitniška zveza Jugosla¬ vije je že izdala adresar, v katerem so navedeni vsi ob¬ jekti " za letovanje mladine, stare nad 14 let, v adresarju so navedene tudi cene za člane in nečlane, tako da bo izbira lahka. Taborniki so svoje člane že seznanili, kje in kdaj bodo organizirali ta¬ borjenja. Občinska zveza DFM pa je pripravila letovanja p‘i*ed- vsem za otroke do 14 let sta¬ rosti. Zmogljivosti, s katerimi razpolaga, niso zadostne, da bi lahko organizirali tudi počitniška letovanja, zato bo¬ do letovali predvsem zdrav¬ stveno in socialno ogroženi otroci ob morju in v višin¬ skih predelih. Ob morju bo¬ do letovanja v novem domu na Pagu in novem domu v Poreču. Srednjevišinska baza bo na Srednji Dobravi pri Kropi, višinska pa v domu Počitniške zveze na Srednjem vrhu nad Martulkom. Skupno bo letovalo letos 1500 otrok. Če bo prostora v naših domovih premalo, bo¬ mo povprašali še pri drugih organizatorjih. Vsa letovanja bodo trajala 21 dni, v sep¬ tembru pa bomo organizirali letovanja za predšolske otro¬ ke ,ki bodo trajala po'2£ dni. Letovanja za predšolske otro¬ ke bodo prav tako ob morju in na višini. Namen teh letovanj ni sa¬ mo zdravstveno okrepiti sla¬ botne otroke .ampak nada¬ ljevati vzgojnoizobraževalni proces šole tudi med počit¬ nicami. Zaposlenim staršem pa bo prav gotovo dobro¬ došla tritedenska odsotnost otrok, saj bo v tem času dru¬ žina rešena skrbi, kaj njihov otrok dela doma v času, nji- hove zaposlitve. Cene za letovanja v tem letu so za 21-dnevno letova¬ nje 20.000 din, v kar je vra¬ čunan tudi prevoz tja in na¬ zaj, za 28-dnevno letovanje pa 26.000 din prav tako s prevozom. Koliko bodo plačali starši, je odvisno od povprečnega mesečnega dohodka družin-. skega člana. Nič ne bodo pla¬ čali tisti, katerih povprečni mesečni dohodek ne dosega 8000 din in vsi tisti, ki nimajo več kot 26.000 din meseč¬ nega povprečja na posamez¬ nega družinskega člana. V razponu med temi dohodki pa bodo višino določale ko¬ misije za letovanja pri DPM. Zdravstveni domovi v naši občini že pregledujejo otro¬ ke in določajo, kje naj otrok preživi svoje počitnice Osnovni kriterij je predvsem zdravstveno stanje otroka in bo zato zdravnik določil mor¬ je ali višino. Na to bi še posebej opozorili starše, naj nikar za vsako ceno ne za¬ htevajo obmorskega letova¬ nja, saj morje ne koristi vsa¬ kemu otroku, zato naj odlo¬ čitev res prepuste zdravniku. Za vsa podrobnejša navo¬ dila se obračajte na DPM v vaši krajevni skupnosti, lah¬ ko pa tudi na občinsko zve¬ zo DPM. Za kritje razlike med pla¬ čilom staršev in polno ceno letovanj sta letos prispevala Občinska skupščina iz pro¬ računa 9.000.000 din, prav to¬ liko Komunalna skupnost za- .varovancev socialnega zava¬ rovanja. S temi sredstvi bo zagotovljeno letovanje otro- -Liom, ki bi sicer Zaradi svo¬ jega materija’nega položaja sami ne mogli plačati polne cene. Z organizacijo 21-dnevnib letovanj, prav gotovo' ne bo moč zajeti vseh otrok ip mla¬ dine, niti ne za ves čas po¬ čitnic. Zato bo občinska zve¬ za BPM .organizirala tudi dnevna letovanja na Sori. Za ta ‘letovanja bo dnevno or¬ ganiziran prevoz tja in na¬ zaj, ter preskrbljen topel opoldanski obrok. Z dnevni¬ mi letovanji bomo pričeli ta¬ koj po končanem šolskem pouku, najpozneje pa s 1. ju¬ lijem. Zbirališča in cene,- dnevnih letovanj bodo pra¬ vočasno sporočeni vsem za- interesirancem. Z dnevnimi letovanji bo izpopolnjena vr¬ zel v skrbi za otroka in pravilno uporabo njegovega prostega časa, saj bo življe¬ nje na dnevnih letovanjih organizirano ter zagotov¬ ljeno strokovno pedagoško in športno vodstvo. V kolikšnem obsegu bodo letos organizirana dnevna le¬ tovanja, zavisi od cene in sodelovanja DPM, vsekakor pa bodo izkušnje, ki si jih bomo letos pridobili s to ob¬ liko dejavnosti, koristne za prihodnja leta. Občinska zve¬ za kot organizator letovanj v naši občini se bo trudila, da tudi letos v boljših po¬ gojih kot prejšnja leta (saj ima nova domova) opraviči pričakovanja in zaupanje staršev, da si njihovi otroci okrepe zdravje in se tudi fi¬ zično okrepljeni jeseni vrne¬ jo v šolske klopi. Savo Jakulin NOVO VODSTVO OBČINSKE TABORNIŠKE ZVEZE Na zadnji skupšč ini Zveze tabornikov naše občine so izvolili navzoči delegatje novo vodstvo, v katerega so vključili naslednje zasKižne tabornike: predsednik Tone Bizovičar, podpredsednik Mi loš Jager, tajnik Ana Kenk blagajnik Marja Dolenc, pro gand : st Miran Šubic, gospo dar Miran Vilhar in člani Leon Zelinka, Lojze Sešek in Ivica Štrukelj. V nadzornem odboru se Franc Ovetn, Lovro Godec if. Jože Kenk. Novemu vodstvu naše ob¬ činske taborniške zveze že¬ limo obilo uspehov. Vse, ki jih taborništvo zanima, pa vabimo, da se priključijo tej pomembni družbeni organi, zaciji. ŠIŠENSKA TRIBUNA 8 Praznik mladosti Naša občinska zveza DPM prva v ljubljanskem okraju Lani j§ na pobudo naše občinske zveze društev pri¬ jateljev mladine organizirala Okrajna zveza DPM tekmo¬ vanje med občinskimi zvezami PPM ljubljanskega okraja. Tekmi vanje je bilo v počastitev IV. skupščine Zveze pri¬ jateljev mladine Slovenije. V tem tekmovanju je naša občinska zveza osvojila prvo mesto in prejela kot nagra¬ do: opremo za sobo otroške¬ ga varstva v vrednosti 300 tisoč din. Brez prizadevanj naših društev in pionirskih odredov, ki so tekmovali tudi v okviru naše občine, bi sa¬ ma občinska zveza ne mogla doseči tako velikega uspeha, saj je bila dejavnost v dru¬ štvih in pionirskih odredih ves čas tekmovanja res raz¬ gibana. Priznanje in uspeh naše občinske zveže je hkrati tudi uspeh vseh DPM in PO naše občine. rioiu.o.., i.ase občine so se tudi letos udeležili najraznovrstnejših prireditev v Tednu mladosti. Razen so¬ delovanja v Titovi štafeti in Kurirčkovi pošti ter v raznih drugih skupnih in širših akcijah, so posamezni pionirski odredi organizirali še razne posebne proslave, prireditve, tekmovanja, razstave, izlete in podobno. Nekateri pa so se povezali tudi s sosednimi pionirskimi odredi ter so v tem tednu znova obiskali in utrdili že prej sklenjene prijateljske stike. NAGRAJENA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE IN PIONIRSKI ODREDI Naša občinska zveza DPM je v počastitev IV. skupščine Zveze prijateljev mladine Slovenije organizirala med vsemi DPM in pionirskimi odredi naše občine tekmova¬ nje, ki je trajalo od 15. maja do 31. decembra 1963. To tekmovanje je aktivizi- ralo društva in pionirske od¬ rede. Društva so predvsem povečala število članov in PRIJATELJSKO SREČANJE ŠIŠENSKIH PIONIRJEV Z GORENJSKIMI IN AVSTRIJSKIMI v PIONIRJI Med raznimi prireditvami te vrste je bilo vsekakor najpomembnejše prijatelj- srečanje gorenjskih, šišen¬ skih in koroških pionirjev na Golici. Naša občinska zveza DPM je namreč orga¬ nizirala v nedeljo, 17. maja, skupni izlet pionirskih odre¬ dov občin Ljubljana-Siška, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice. Na Golici so se tega dne srečali pionirji in pionirke, ki so se pred dvema letoma prvič na¬ šli na proslavi 20. obletnice ustanovitve pionirske organi¬ zacije v Ljubljani. Takrat so bili delegati gorenjskih pio- dirskih odredov gostje šišen¬ skih pionirjev Tokrat je bilo tudi obmej¬ no prijateljsko srečanje. Iz leta so se namreč udeležili tudi avstrijski pionirji iz koroške napredne organizaci¬ je »Kinderland - Junge Gar¬ de«, s katerimi so se naši pionirji seznanili in navezali prijateljske stike na letova¬ njih ob sinjem Jadranu ozi¬ roma ob koroških alpskih je- ^ zerih To je bilo torej veliko pri¬ jateljsko srečanje mladega rodu z geslom; »Smo za sve¬ tovni mir in prijateljstvo otrok vsega sveta!« Naši pio¬ nirji so pridno zbirali znam¬ ke, serviete, razne značke pa tudi druge spominčke, ki so jih ob tej priložnosti izročili koroškim pionirjem. Prav tako pa so se marljivo pri¬ pravljali tudi za kulturni in zabavni spored tega dne. zacije, ki so ob tej priložnosti pokazale svoje posebne veš¬ čine. Prav tako so se izleta udeležili nekateri stari borei, ki so pionirjem obujali spo¬ mine na naslavnejše dni naše . osvobodilne borbe v gorenj¬ skem kotu. Nobenega dvoma ni, da je to veliko srečanje pionirjev dveh sosednih dr¬ žav ostalo vsem v prijetnem spominu. Občinska tekmovanja OBČINSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV: »SPOZNAVAJ¬ MO DRUŽBO IN NARAVO« Peti razredi vseh osnovnih šol naše občine so v po- castivev Tedna mladosti priredili tekmovanje v spozna¬ vanju družbe in narave, in sicer 20. maja na osnovni šoli Hinka Smrekarja. TUDI MLADINA JE PROSLAVILA Letošnji mladinski program Tedna mladosti je imel de¬ lovni značaj. Po osnovnih šolah smo sprejemali najsta¬ rejše pionirje v mladinske vrste. Aktivi ZM so predla¬ gali najboljše mladince za sprejem v ZKJ. Aktivi ZM v gospodarskih organizacijah pa so izbirali najboljše iz svojih vrst za kandidate no¬ vih samoupravnih organov. Mladina se je tudi množič¬ no udeležila športnih tekmo¬ vanj ter raznih kulturnih prireditev. Občinski komite je na zaključni prireditvi, 23. maja, izročil najboljšim akti¬ vom priznanja. Žal nismo uspeli v tem, da bi to praznovanje izvedli v programiranem širokem so¬ delovanju vseh organizacij, ki vključujejo mladino. Ta¬ ko je moral občinski komite ZKJ biti edini organizator množičnih akcij med mladi¬ no naše občine. Viktor Cedilnik MLADINSKA PROIZVODNA KONFERENCA TDT Mladina iz obeh obratov Tovarne dekorativnih tkanin Izleta se je udeležilo okoli s e je sestala na prvi proiz- 800 pionirjev, podrobno so vodni konferenci. izdelali celotno organizacijo, tako da je 41* brezhibno. Na izletu se »odelovali tudi Uvodoma je spregovorila tovarišica Karla Škufca. Od¬ govore ekip je ocenjevala strokovna komisija, in sicer tovarišice Slavka Dermaša, Mira Dernač in Marija No¬ vak. Prvo mesto so zasedle eki¬ pe pionirjev iz osnovnih šol Zvonka Runka, Franca Bu¬ kovca, Franca Marna in Hin¬ ka Smrekarja. Med samim sporedom je nastopilo tudi več pionirjev in pionirk s pevskimi, glas¬ benimi in baletnimi točkami, ki so prav prijetno poživile napeto tekmovanje. Vsa prireditev je bila zelo zanimiva in prijetna. Ob kon¬ cu je tovarišica Mesesnelova iz pedagoško-prosvetnega za¬ voda čestitala vsem navzočitn ter razdelila nagrade. Nato pa smo bili vsi pionirji po¬ goščeni. Finančno sta omo¬ gočili to prireditev Občinska skupščina in pa prosvetno- pedagoška služba. Tekmovanje »Spoznavajmo družbo in naravo« je vneslo med nas učence petih razre¬ dov novo, poglobljeno zani¬ manje za učno snov. Želeli bi še več takih tekmovanj tudi iz drugih predmetov, saj se tako z večjim veseljem po¬ svečamo učenju, ko lahko primerjamo svoje znanje z znanjem ostalih šol. Jasna Šegula no šahovsko tekmovanje pio¬ nirjev in mladincev naše ob¬ čine; 14 pionirskih odredov je prijavilo 20 ekip z 80 ude¬ leženci. Zmagovalne ekipe so se uvrstile za sektorsko tekmo¬ vanje, na katerem so našo občino zastopali zmagovalci uredila evidenco članstva, pionirski odredi pa so vse¬ binsko izboljšali svoje delov¬ ne programe. Edina šibka točka tako društev kot pio¬ nirskih odredov je slaba evi¬ denca nad dejavnostjo, kar je nekaterim povzročalo velike težave pri končnem poročilu o tekmovanju. Žal niso vsi dostavili poročil, zaradi česar so tudi nekateri izpadli iz konkurence za nagrade. Po¬ sebna komisija za oceno uspe¬ hov tekmovanja je prav za¬ radi tgga predlagala, da se ne podeli nobena nagrada, ampak da se predvideni zne¬ sek 100.000 dinarjev razdeli na 4 enake nagrade po 25.000 dinarjev na društva in pio¬ nirske odrede. Občinska zveza je na svoji seji predlog komisije soglas¬ no sprejela in na podlagi po¬ slanih poročil ocenila delo DPM in PO. Za uspehe, do¬ sežene v lanskem tekmova¬ nju, so bila nagrajena DPM Dravlje, »Milan Majcen«, Šmartno in Vodice. Razen tega prejmejo nagrade še pionirski odredi na osnovnih šolah v Pirničah, v Sori, na šoli Valentina Vodnika in Zvonka Runka. Podeljene nagrade so sim¬ bolično priznanje vsem dru¬ štvenim delavcem, ki delajo kot amaterji prostovoljci v teh organizacijah. Savo Jakulin KONCERT KLASIČNE, NARODNE IN ZABAVNE GLASBE Mladina TDT je na tej skupni seji sprejela več po¬ membnih sklepov, ki bodo OBČINSKO EKIPNO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE podmladkarji RK, taborniki, nedvomno prispevali k zbolj- mladi teh n tki in druge spe- ianju proizvodnje in medse- eializirane mladinske organi- bojnih odnosov. V dvorani občinske skup¬ ščine je bilo pomladansko pionirsko in mladinsko dkip- v posameznih skupinah ob¬ činskega tekmovanja: mlajši pionirji pionirske šole Hinka Smrekarja, starejši pionir¬ ji iz šole Pirniče in iz šole Hinka Smrekarja, mla¬ dinci iz šole Valentina Vod¬ nika in mladinke iz šole Alojza Kebeta. Največ prvih mest so dosegli pionirji in mladinci šole Hinka Smre¬ karja, ki so od 6 skupin v treh skupinah zasedli naj¬ boljša mesta. Ekipno pionirsko in mla¬ dinsko občinsko šahovsko prvenstvo je pokazalo, da je med pionirji in mladinci osnovnih šol za šah veliko zanimanja in bomo morali tej obliki dejavnosti v pri¬ hodnje posvečati več pozor¬ nosti in predvsem v zimskem času organizirati medsebojna srečanja posameznih šol. —no V nedeljo, 24. maja, so ši¬ šenski mladi umetniki prire¬ dili v kinu »Šiška- koncert klasične, narodne in zabavne glasbe. Med drugimi so na koncertu nastopili tudi har¬ monikarski orkester DPD »Svoboda-« Šentvid pod vod¬ stvom Stojana Vidmarja ter kvintet »Veseli Šentvidčani« z dvema pevkama. Oboji so odlično pripravili program, s katerim bodo v mesecu juniju sodelovali na sve¬ tovnem tekmovanju v Švici (Luzerno). Žal se je tega koncerta udeležilo le malo obiskoval¬ cev. Tak odnos do mladih in vsega priznanja vrednih do¬ mačih glasbenih • umetnikov je vreden ostre obsodbe. Kaj je res prebivalstvo naše ob¬ čine gluho in nima smisla za glasbo in našo mladino? Mladim glasbenikom žel 1 - mo na svetovnem prvenstvu v Luzernu več razumevanja in priznanja kot pa so ga bili deležni na nastopu do¬ ma. šgl GLASBENA AKADEMIJA Gojenci glasbene šole Fran¬ ca Šturma in Zavoda za glas¬ beno vzgojo so priredili v kinu Šiška uspelo proslavo 1. maja z glasbenim spore¬ dom. Gojence so poslušalci nagradili z aplavzom.