speče- n i koto . Cena i 2 50, 12/29, jtjere" izhaja vsaki iranz dnevom rje nedelje. ifrina velja za Av-za celo leto le, za Ogrsko J50 vin. za celo »;za Nemčijo stane ■ leto 6 kron, za [Sito pa 8 kron; ;o inozemstvo se m naročnino z ozi-l na visokost pošt-I. Naročnino je pla-knaprej. Posamezne s\seprodajajopo8v. idniSIvo in uprav-Svo se nahajata v |qu, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. ---------i Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/j strani K 40 — za '/t strani K 20 — za '/„ strani K 10 — za Vie strani K 5 — za »/„ strani K 250 za '/«, strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ►Pji trajne-aloma 3. Več pošta •e! Štev. 41. V Ptuju v nedeljo dne 10. oktobra 1915. XYI. letnik. vetovna vojska ;i so: iškat- Ča pi-mi pa z na-. Na parne, :i, ker zmot-316 ) U a. i proti 2 K. kašlju, 10 vin. ude ečine. proti strup :ev 4» Boji stoje za nas in naše zaveznike povsod soino.. Na i večje zanimanje pa povzroča zdaj an, ki vstopa nakrat v svetovno vojno. Bol-Jirika je mobilizirala in se je odločila, vzeti tbji tisto, kar ji je ta pred par leti oplenila. Wiled tega so podali Rasi, Angleži in Francozi Sclgarski ultimatum in ji bodejo bržkone napo-i vojno. Brez ozira na nevtralnost Grčije, okrcali bodo čete v Salonika. Ni še jasno, ali »jim bode Grčija pridružila ali ne; gotovo je, t je grški kralj proti tema, medtem ko se mister Venizelos za to zavzema. Tadi Rumunska dej popolnoma nevtralna ostala. V par dneh )li bodemo velevažne dogodke na Balkanu, dejo odločilnega pomena za vso svetovno 12- inejši ednic ve in 756 strel- Ptuja Ifenzivanazapaduvstavljena. — Velike angleško-francoske izgube.— 295.405 m2 ruske zemlje zasedene. — Septembra čez 117.000 Rusov ietih. — Bolgarska pred vojno. — Grška in Rumunska še neodločeni. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 2. oktobra. Uradno se da- Rusko bojišče. Boji ob potoku K o r- min eo se nadaljevali. Nemške in avstro-ogrske trgle so sovražnika iz vasi C z e r n i s z, »katero se je v zadnjih dneh hudo borilo. ;tevi!o včeraj poročanih vjetih zvišalo se je a 5.400. Naša konjenica, kakor navadno peš »boreča, ima na doseženih uspehih slavni delež. Italijansko bojišče. Ob tirolski bati vršili so se včeraj v splošnem le topovski »ji. V pokrajini Sopra Cornelle slišalo e v noči na 1. t. m. živahno streljanje pušk. naše strani se teh bojev niso nobene čete ležile. V C h r i s t a 11 o-pokrajini bil je zvečer apad nekega alpinskega oddelka hitro zavrnjen. usodo našli so ob koroški fronti. opeto- wii napadi proti.našim postojankam na Ma- jiikn in zapadno Bombaš-jarka (severno tatafela). Na Primorskem ponehalo je :j;go delovanje v prostoru severno Tolmina. Včeraj zapričeti napad Italijanov proti tolminskemu mostičju izjalovile je v našem ognju. Jnžno-vzhodno bojišče. Ob S a-v i n i fronti pri izlivu K o 1 a b a r e obstreljevala so naše baterije, odgovarjajoče sovražnemu artilerijskemu ognju, uspešno srbske obrežne postojanke. Pri G o r a z d i pognali smo neki 300 mož broječi črnogorski oddelek v beg. Vzhodno od Trebinja napravile so naše čete, podpirane od ognja obmejnih utrdb, pohod na črnogorsko ozemlje. Napadle so sovražne predstraže in uničile nekaj magacinov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 2. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Angleži poskusili so danes ponoči pokrajino severno od Loosa v protinapadu nazaj vzeti. Poskus se je iz j a-lovil pod težkimi, krvavimi i z g a -bami sovražnika. Francoski napadi južno-zapadno A n g r e s a, vzhodno Souchezater severno N e u v i 11 e bili so odbiti. Število vjetih, ki so jih naše čete v angleško francoskih napadih doslej napravile, narastlo je na 106 oficirjev in 3642 mož; strojnih pušk smo zaplenili 26. V Champagni napadli so Francozi opoldne vzhodno Auberive v široki fronti. Napad se je ponesrečil. Le na eni točki vsilil je sovražnik v naše postojanke; v protinapadu smo vjeli 1 oficirja in 70 mož, ostali vsiljeni pa so padli. Francoski napadi severno L e M e s n i 1 in severno-zapadno s u r T o a r b e bili so zavrnjeni. Skupno število v j e-t i h in p 1 e n a iz bojev severno od A r r a s a in v Champagni doseglo je včeraj število 211 oficirjev, 10.721 mož in 35 strojnih pušk. Južno L a o n a smo s streljanjem prisilili neki sovražni letalni stroj, da pride doli; letalce smo vjeli. Nad Soisonsom padel je neki sovražni letalni stroj goreč na tla. Vzhodno bojišče. Armada H i n-denburga. Severno P o s t a w y se vršijo ka- valjerijski boji. Južno L a r o c z-jezera pri Stiagli in vzhodno W i š n e w a zavrnili smo reske napade. Naše čete so včeraj pri Smorgonu 3 of i c i r j e in 1100 možvjeleter3 strojne puške zaplenile. Armada princaLeopoldabavar-s k e g a. Tudi tukaj ni sovražnik svojih napadov nadaljeval. Pred našo črto leži mnogo mrtvih sovražnikov. Armada Linsingen. V naskoku vzeli smo sovražne postojanke pri C z e r n i s c u. Vrgli smo sovražnika proti severu. Pustil je 1300 vjetih v naši roki. Na drugem kraja naše fronte smo zopet 1100 Robot vjeli. Pri armadi generala Bothmar so Rusi v noči na 30. septembra zapadno Tarnopola poskusili prodreti; poskus se je izjalovil popolnoma pod jako težkimi izgubami za nasprotnika. Le ona naših divizij je doslej 1168 Rusov pokopala; 400 do 500 Rasov pa leži še pred ironto. Zaplenili smo veliko število pušk. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D a n a j, 3. oktobra. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Sovražnik izpraznil je včeraj, opešan od mnogih brezuspešnih in izgub polnih napadov, ki jih je prejšni dan napravil, zapadni breg spodnjega potoka K o r-m i n a. Italijansko bojišče. Včeraj pred začetkom dneva zbrali so se Italijani k v e 1 i-kemo napada na severno-zapadni oddelek doberdobske visoke planote. Naša artiljerija pričela je streljati na napadalne čete in jih je večinoma razpršila. Tako je končalo sovražno podjetje s sunkom enega bataljona ob cesti Sdraussina-San Martino. Ta sunek in neki podobni proti opoldnevu pričeti napad bila sta z a-vrnjena. Istotako so se ponesrečili poskusi nasprotnika, napredovati vzhodno od Redipu-glie. Gotova gibanja za sovražnikovo 9 5 ill i čete s na igače Šefa: ). h idi z >osa jadih Jako i čez . Od Gi- lazaj roj ne so- srno- tudi rijski Pri raz- vas .■alec [in-.obra osto-rrnili ) r e-amo-voja-po o. po- 3rno-coaki a m- za lanes ., ki litej-rodje evem ^eue-a ge-o n-itega ■f, v nega h ar-§ala agni poskusili so Francozi tndi včeraj na do-ifdanji napadalni fronti ofenzivo zopet zapričeti. I močnim artiljerijskirn ognjem, ki se je po-uidne do največje ljntosti povišal, smatral je BTražnik našo postojanko za splošni napad rclo napraviti, medtem ko je na celi fronti toje naskočne čete pripravljal. Pod našim arterijskim ognjem posrečilo se je Francozom ma nekaterih mestih, pripraviti svoje čete k iskoku ; kjer so naskočili, bili so zopet pod sžkimi izgubami nazaj vrženi. Vzhodno bojišče. Sovražnik je včeraj itd D r i s w j a t y-jezerom in K r e w o zopet večjimi napadi začel ; bili so zavrnjeni ali so i t ognju izjalovili. Začetne uspehe dosegel je nražnik pri K o sj a n y in južno W i s z n i e w-pera. S protinapadi je položaj za nas pod likimi izgubami za sovražnika zopet urejen. Vrhovno armadno vodstvo. 295.405 kvadratnih kilometrov ruske zemlje zasedenih. Dne 27. septembra imele so nemške in iBtro-ogrske armade na vzhodu 295.405 kvantnih kilometrov ruskega ozemlja zasedenega, sicer: v kraljevini Poljski .... 127.318 km2 , guberniji Grodno .... 38.669 „ Kowno .... 40.640 „ Kurland . . . 27.286 „ Wilna .... 42.529 , Wolbynski . . 17.963 „ To ogromno od zavezniških čet zasedeno lemlje je 3 '/• krat večje nego vsa Galicija. eptembra meseca je bilo vjetih čez 117.000 Rusov. Nemške čete so glasom uradnega poročila kom meseca septembra vjele 421 of icirj ev, i.464 Rusov, zaplenile pa 37 k a n o n o v, strojnih pušk ter 1 letalo. Avstro-ogrske in nemške čete so skupno v času vjele 117.250 Rusov ter zaple- e 298 strojnih pušk. K temu pa pride še ikansko število mrtvih in ranjencev, ki so jih i v ponesrečeni ofenzivi v vzhodni Galiciji, lolhyniji in južno Wilne imeli. Od maja sem vjele so nemške in ogrske čete 1,138.000 Rusov. Velike angleške izgube. ,Berliner Tagblatt" poroča od zapadne tinte : Ponehanje angleške ofenzive je posledica elikih izgub. V bojih so m. d. tudi trije ogleški generali padli. Vjeti Škoti in Angleži ravijo, da so izgnbe še mnogo večje, kakor pri apadih na Festubert, kateri so zanje tako ne-rečno potekli. Neki vjeti podčastnik je pripotoval : Nemški ogenj je bil tako grozovit, da i bili naši napadi na vseh točkah vstavljeni. Id posameznih angleških regimentov jih je adlo 60 do 70 procentov. Rotterdamski „Conrant" poroča: Angleške jgnbe pri zdaj vstavljeni ofenzivi v Flandriji snijo se od nepristranskih poročevalcev, ki oznijo natanko moč angleške armade, na na j-unje 100.000 mož. „Frankfarter Zeitung" zopet pravi: Po naj-olj previdnem računanja znašajo francoske gnfce na mrtvih, ranjenih in vjetih najmanje 30.000, angleške pa 60.000 mož. Nemci i niti peti del tega števila niso izgubili. Po-lisbti pa se mora obenem, da so bili sovraž-iki v sedemkratni premoči na-ram Nemcem. Ruski 24 urni ultimatum na Bolgarijo. K, B. P e t e r s b u r g, 3. oktobra (P. T. A.) Ruski poslanik v Sofiji dobil je naročilo, da takoj ministerskemu predsedniku Radoslawowu Bledečo noto izroči: Dogodki, ki se Bedsj * Bolgariji odigravajo, pričajo o konečni odločitvi vlade kralja Ferdi-n a n d a, da položi usodo svoje dežele v roke Nemčije. Navzočnost nemških in avstro-o grških oficirjev v vojnem ainisterstru in pri generalnih štabih armade, zbiranje čet v pokrajinah, ki se dotikajo Srbije in dalekosežna financijelna podpora, ki jo je kabinet v Sofiji od strani naših sovražnikov sprejel, ne pripustijo nobenega dvoma več o cilju sedanjih vojaških priprav bolgarske vlade. Velesile entente, ki se brigajo za uresničenje stremljenj bolgarskega naroda, so opozarjali Radoslawowa opetovano, da bodejo smatrale vsako Srbom sovražno dejanje kakor proti njim samim obrnjeno. Od načelnika bolgarskega kabineta kot odgovor na ta svarila oddana obvestila so z dejstvi zavrnjena. Zastopnik Rusije, ki je zvezana z Bolgarijo z neminljivim spominom na bolgarsko osvoboditev od turškega jarma, ne more odobravati s svojo navzočnostjo priprave za b r ato-morski napad na slovanski narod in na zaveznika. Ruski poslanik dobil je vsled tega naročilo, da zapusti Bolgarijo z vsem osob-jem poslaništva in konzulata, ako bolgarska vlada ne poneha tekom 24 ur odkrito s svojim razmerjem k sovražnikom slovanske stvari in ako ne odredi takoj, da odpravi oficirje, ki pripadajo armadam onih držav, katere se nahajajo s silami entente v vojni. Srbsko-bolgarski spor. Listi poročajo, da je bil za vrhovnega poveljnika bolgarske armade vojni minister general Z e c h o w imenovan. On je najmlajši general bolgarske armade in se ga smatra za najboljšega stratega v mlajšem gšne.ralnem štabu. Bolgarska mobilizacija je skoraj že izvršena. Cez srbsko-bolgarsko mejo pri E g r i P a 1 a n k i prihajajo vsak dan srbski dezerterji v polnem orožju. Pripovedujejo, da je bolgarska mobilizacija napravila v srbski armadi mnogo razburjenja. Makedonski Bolgari dezertirajo. Zato se jih mnogo usmrti. Doslej je že 8000 srbskih vojakov (bolgarske narodnosti) na Bolgarsko zbežalo. Poveljništvo srbske armade proti Bolgariji je prevzel general Ste-panovič. Srbska armada šteje pet divizij. Venizelos odstopil. K.-B. Paris, 6. oktobra. Kralj je izjavil ministerskemu predsedniku Venizelos u, da politiki sedanje vlade ne more do zadnjega koncaslediti. Venizelos izročil je kralju svojo prošnjo za o d s t o p. ts Ruski, francoski in angleški ultimatum Bolgariji. Zastopniki Rusije, Francije in Anglije v Sofiji podali so bolgarski vladi ultimatum, s katerim poskušajo še enkrat z grožnjami Bolgarijo od njene poštene poti spraviti. Poroča se, da je Bolgarija ta nltimatum samoamevno odklonila in da stojimo torej neposredno pred izbruhom vojne zoper Bolgarijo. Ruski ultimatum-že potekel. Dunaj. 5. oktobra. „Fremdenblatt" poroča: Ruski ultimatum na Bolgarijo se je predložil v Sofiji včeraj popoldne ob 5. uri. V njem določeni 24 urni odlok je torej danes popoldne ob 5. uri potekel. Grčija protestira proti izkrcanju vojaštva v Saloniku. K.-B. Atene, 4. oktobra. Ministerski predsednik Venizelos je pri francoskem in angleškem poslaništvu proti kršenju nevtralnosti, ki bi ležalo v izkrcanju francoskih in angleških čet, vložil protest. Izkrcanje francosko - angleških čet v Saloniku ? K.-B. Paris, 3. oktobra. List »Temps" poroča: Cfeterozveza naznanila je grški vladi, da so bili predlogi, ki so se Bolgarski napravili, da se doseže njeno udeležbo v vojni zoper Turčijo, zopet nazaj potegnjeni. Stojimo neposredno pred izkrcanjem francoskih in angleških čet v Saloniku. Srbski general Putnik o položaju Srbije. Od zadnjega srbskega kronskega sveta v Kragnjevacu se poroča, da se je izjavil general vojvoda Putnik, ki ima gotovo velike vojaške zmožnosti, o učinkih vojne *na tri fronte. Od severa, zapada in juga bode Easprotnik proti Srbiji sunil. Pač jo armada sveža, tudi je nadomeščen ves materija), odpravljeno pomanjkanje oficirjev in rekrutov, pa tudi duh armade je izboren. Tudi so Srbi dobili od svojih zaveznikov težke topove. Ali ko bi se tudi srbska armada do zadnjega moža bila, mora se vendar z velikansko silo, sovražnika računiti. Poraz tudi le na eni fronti zamore usodo vojne odločiti, ker bi bile po tem porazu ostale fronte v svojih zadajšnih zvezah ogrožene. Na posebno veliko pomoč zaveznikov pa general Putnik ne računa. Bazno. POZOr Špeharji! Občinski svet ptujski je sklenil, da se vršijo špeharski sejmi v Ptuju zopet vsaki petek. Opozarjamo špeharje nato in upamo, da se bodejo živahno udeleževali teh sejmov. Iz Grčije. lionigKonsforitirrv.6ricd7enf3nd Minisfsrp^sdetifVaiiselas zor /fristsin Grischen/a/ic/ Z ozirom na napete politične razmere na Grškem, prinašamo sliko grškega kralja Konstantina in grškega ministerskega predsednika Venizelos. Medtem ko je bil prvi vedno osrednjima državama naklonjen, stoji Venizelos, ta stari lisjak, z vsem srcem na strani naših nasprotnikov. Ker še na Balkanu doslej ni prišlo do odločilnega diplomatičnega sporazumljenja, je vendar upati, da ga dovede modro-misleči grški kralj do — treznosti. špeharski sejmi v <ŠPtuju se vršijo vsaki jsetek B pl. Dili. Zopetno prebiranje Črnovojnišk.ih zavezancev letnikov 1873 do 1877, 1891, 1795 in 1896 vršilo se bode na spodnjem Štajerskem po sledečem vzporedu: V deželnobrambnem nado-mestno-okrajnem poveljništvu Maribor takole : v Radgoni od 24 na 25. oktobra ; v okolici Maribora od 26. do 29. oktobra; v Slov. Bistrici od 30. do 31. oktobra; v St. Lenartu dne 8. novembra; v Maribora (mesto) dne 4. novembra. V deželnobrambnem nadomestno okrajnem poveljstvu Celje pa tako le: v Celju (mesto) dne 11. oktobra; Celje (okolica) od 12. do 18. oktobra; v Šmarju od 19. do 20. oktobra; v Braslovčah od 22. do 23. oktobra; v Velenju dne 24. oktobra ; v Brežicah od 26. do 29. oktobra; v Trbovljah od 30. do 31. oktobra; v Slov. Gradcu od 11. do 16. oktobra ; v Konjicah od 18. do 19. oktobra; v Rogatcu dne 21. oktobra ; Ptuj (mesto) dne 22. oktobra ; Ptuj (okolica) od 23. do 26. oktobra ; v Ormožu od 27. do 28. oktobra in v Ljutomeru od 30. do 31. oktobra. Vpoklic 43- do 50letnih črnovojnikov v vojsko. O vpoklicih poroča c. kr. korespodenčni urad : V Avstriji pri prebiranju potrjeni avstrijski in ogrski črnovojniki rojstvenega letnika 1897 ta so osemnajstletni, bodo morali odriniti pod orožje 15. oktobra 1915. Tozadeven razglas se razglasi te dni. V istem roku, torej 15. oktobra 1915. morajo pod orožje tudi leta 1897. rojeni pri prebiranjih kot sposobni spoznani bo-senskobercegovinski obvezanci. Približno sredi meseca novembra, kakor je to razvidno iz tozadevnega razglasa, bodo pozvani pod orožje pri novem prebiranju rojstnih letnikov 1873. do 1877., potem letniki 1891., 1895. in 1896. za orožje sposobni 6movojniki. Na to pridejo šele glede na vstop v vojsko v poštev 43. do 50. letniki in se z vso verjetnostjo lahko sklepa, da jim ne bo treba pred koncem novembra odriniti pod orožje. Nesreče. V Altenmarktu pri Pliberku hotela je posestnica Ana Schusser mlinsko kolo z oljem namazati. Nakrat se je pričelo kolo vrteti in je pritisnilo posestnico na tla, kjer je mrtva obležala. — V Grundersdorfu pri Pliberku pa je prišla posestnikova hčerka Helena Oberdorfer z levo roko v mašino za rezanje krme. Zlomilo ji je roko ; težko ranjeno odpeljali so v bolnišnico. Težki sum. Mestna policija v P t a ju je zaprla v Ljubljano pristojno blagajničarko Frido K1 e ni e n č i č in jo izročila sodniji. Dolžijo jo nekega težkega zločina. Krompirjeve cene. S i. oktobrom stopila je v veljavo ministerska odredba, ki določa najvišje cene za krompir. Za jedilni krompir so za oktober in november določene cene na 8 kron za 100 kil, za industrijski in krmilni krompir pa na 7 kron. Te cene se bodo počasi višale, tako da bodo dosegle maja meseca 11 oziroma 10 kron. Določene so tudi cene za nadrobno prodajo krompirja, ki ne smejo biti nad 40 odstotkov višje kot cene na debelo. Pošteni najditelj. Pijonir Andrej Pesti-stischek v Ptuju našel je nakupno korbo, v kateri se je nahajalo nekaj življenskih sredstev, dva dežnika in 785 kron denarja. Oddal je najdene stvari takoj mestni policiji. Divji kostanj kupuje vojaška uprava v Mariboru. Plačuje ga 12 kron za 100 kil netto loco mariborskega .Verpflegsmagacina." Prevzame se vsako množino. Cene za surovo Olje. Vlada je zaplenila 17.000 cistern za petrolej. Tozadevna pogajanja vlade s proizvajalci surovega olja glede cen so se razbila vsled pretiranih cen, katere so stavili proizvajalci surovega olja. Vlada bo te dni uradno določila cene za surovo olje. Novi poštni vlaki. Med Mariborom in Trstom, oziroma Ljubljano vozita od 25. septembra sem dva nova osebna vlaka. Iz Maribora vozi proti Ljubljani zopet vlak št. 73 in sicer iz glavnega mariborskega kolodvora ob 5 40 uri zjutraj, iz Zidanega mosta ob 865 uri zjutraj in pride v Ljubjano ob 10.11 uri dopoldne. Iz Ljubljane proti Mariborn vozi vlak št. 76, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.22 uri zvečer, pride v Zidanimost ob 7.49 uri zvečer, v Maribor pa ob 10.30 uri nonoči. Ta dva vlaka vozita tudi pošto. - 4 __ 100-letni postopač- V Zilski dolini na Koroškem je prijela vojaška patrulja nekega postopala, doma iz Koflacha na Srednjem Štajerskem. Iz njegovega krstnega lista je razvidno, da je bil rojen 1815, da je torej letos 100 let star. Vojakom je povedal, da je prehodil peš vso dolgo pot iz Koflacha v Zilsko dolino, Izročili so ga policiii v Beljaku. Omejitev oddaje piva. Avstrijske pivovarne so od zavoda za vojni promet žita dobile prav nezadostno množino ječmena (samo peti del po-trebovanega). Tudi to malo množino ječmena dobivajo prav počasi. Vsled tega se pivovarniški obrat v polnem obsegu ne more vzdržati. Ka isti način kakor češke in dunajske pivovarne bodejo tedaj tudi pivovarne v planinskih deželah bistveno omejile oddajo pive na gostilničarje in trgovce s steklenično pivo. Drugače bi pozneje pive popolnoma zmanjkalo. Velikost te omejitve še ni sklenjena ; ali za p o 1 o v i c o lanskega iztoča se bode oddaja pive gotovo znižala. Nezgoda. V Sv. Urbanu pri Ptuju je bila trgovka Eliza S i m o n i č, ko je krave krmila, od ene krave na roge nasajena in smrtnonevarno ranjena. Prevozili so jo v ptujsko bolnišnico. Odlikovan je bil s srebrno medaljo 1. razreda g. Rudolf Deut8chmann, korporal v 87. inf. polku, doma iz Celja. V jarku utonil. V Slov. Bistrici padel je 6-letni Adolf Pušnik v vsled povodnji jako globoki jarek in je utonil. Njegovega tovariša VaupotiČa je brat utonjenega dečka rešil. Smrtna nesreča. V Celovcu prišel je železničar Gregor K u m m e r pri delu med „pu-ferje." Zmečkalo mu je prša, tako da je nesrečnež kmalu nato umrl. Po 12 mesečni vojni službi prišel je revež šele pred kratkim na dopust. Smrt za radovednost. Delavec Georg Z u -pane v Ebriachu pri Železni Kaplji imel je pod suknjo nabasano puško skrito. Dekla Marija E s e 1 je bila radovedna, kaj ima pod suknjo. Prijela je za puško, ki pa se je sprožila. Kroglja je zadela deklo v prša, ki se je takoj mrtva na tla zgrudila. Iz Ptuja. Tukajšna prostovoljna požarna bramba obdržala je pred kratkim okrajni dan, katerega se je tudi več sosednih požarnih bramb udeležilo. Šolske vaje in taktični napad na dvorišču gasilnega hrama so pokazale, da je bramba še vedno izborna, čeprav so najboljši člani morali k vojakom. Po vaji se je vršila v mestni hiši seja, kateri je predsedoval okrajni načelnik g. podžupan Johan S t e u d t e. Ptujska požarna bramba velja za eno najboljših na Štajerskem. Požar. V gospodarskem poslopju posestnika Franca Slamonigv Grafenbach na Koroškem nastal je ogenj, ki je vpepelil razven tega poslopja tudi še hišo, kmetijsko orodje, tri nove mašine, obleko, pohištvo, zalogo drv, 5 mastnih svinj, 350 centov mrve, nadalje zalogo žita itd. Škode je za 18.000 kron, medtem ko je posestnik le za 5000 kron zavarovan. V Dravi pri Dullerjevem posestvu v Viču pri Kienbergu našli so nekega ruskega vjetnika mrtvega. Najvišje cene v okraju Ptuj okolica. Cesarske odredbe, ministerijalni odloki in namest-niške odločbe zahtevajo določitev najvišjih cen, po katerih se sme prodajati in nakupovati. S tem se hoče preprečiti oderuško in nesramno navijanje cen življenskih sredstev od strani gotovih špekulantov. C. in kr. okrajno glavarstvo v Ptuju je na hvalevredni način določilo te cene, ki odgovarjajo vsekakor danim razmeram. Objavljamo te cene na drugem mestu. V splošnem so te cene nekaj nižje nego v mestu Ptuju samem, tako, da dobi kmetovalec vmestu nekaj več za svoje blago nego ua deželi. To je nmevno, kajti pri prodaji v mestu pridejo tudi dovozni in drugi troški v poštev. Cene so pa na vsak način tako visoke, da ima prodajalec izredno veliki dobiček. Teh cen se mora seveda vsakdo strogo držati. Kajti kdor bi te najvišje cene prekoračil, bi bil pri sodniji strogo kaznovan. Po postavi pa se ne kaznuje samo tisti, ki predrago prodaja, marveč tudi tisti, ki predrago kupuje ali previsoke cene ponuja. Ako bi si vkljub temu odredbam gotovi požrešneži hoteli iz bede ljudstva dobiček delati, potem bi bila oblast primorana porabiti še druge, o/■ strejše določbe. Oblast ima danes pravico, da nazaj držana življenska sredstva tudi rek-v i r i r a (kratkomalo lastniku odvzame). Kajti to je izdajalstvo domovine, ako ee zaradi oderuškega dobička življenska sredstva skriva. Opozarjamo kmetovalce, da naj se v svojem lastnem interesu in v interesu domovine teh cen strogo držijo. Pazijo pa naj tudi m tiste zapeljivce in prekupčevalce, ki lovijo po deželi na cestah kmete in jim jemljejo blago, ki jih vabijo s hinavskimi obljubami r svoje fllijalke in ki potem na zviti način kup. ljeno blago z velikanskim dobičkom proč po šiljajo. Ti ljudje so pravi paraziti ljudstva, pravi t r o t i, ki se jih m o r a odpraviti. V interesu poštenih kmetov je, da ne kupčuje s takimi modernimi reparji, ki v časa najhujšega gorja le na svoj judovski žep mislijo. Naše somišljenike in zaupnike prosimo, da naj strogo na te n a v i-jalce cen, na te oderuheljdstvapa-z i j o. Vsak slučaj prekoračenja teh Bajvišjih cen, nakupovanja ,po cestah in potih, višjih ponudb itd., naj takoj orožnikom ali pa nam naznanijo. Mi želimo, da bi Ijndvstvo zdravo ostalo, da bi kmetsko in mestno prebivalstvo v dobrem sporazumljenju živelo, da bi bili vsi ena velika složna družina, kakor želi to naš presvitli cesar sam! Baker, nikel, medenina. Izšla je cesarski naredba, katere učinek se bo izdatno občuti tako v mestih, kakor na deželi. Ta cesarski naredba zaukaznje namreč, da je za vojne namene oddati vse stvari, ki so iz bakra, medi (mesinga), brona, tombaka, ali nikla, in sicei vse te stvari, če so v zasebni rabi, če jih ima jo prodajalci ali izdelovalci, če jih imajo gostilničarji, kavarnarji, peki, slaščičarji, društva samostani, bolnišnica, čitalnice ali vzgojevalo zavodi ali sanatoriji. Oddati je torej vse kuhinj sko in drugo posodo in vse naprave iz teh kovin sklode, ponve, možnarje, skodelice, svečnike, li kalnike, kotle, uteži, palice za preproge, če ni« samo prevlečene z medjo. Teh stvari ne s m nihče več obdelati, rabi jih pa še lahko do do 30. novembra. Po 30. novembru je treba vs te reči oddati za nakupovanje pooblaščenim mestom, lahko se pa za vojne namene že prej darujejo. Torej s 30. novembrom se začne ti oddajanje; kdor teh stvari ne bo oddal, zapade seveda kazni. Vse to blago se bo plačevalo pi cenah, ki so določene v zgoraj omenjeni cesarsl naredbi. Tisti, kdor bo take reči oddal, si b moral seveda sam kupiti nadomestila iz želez« emajla ali kake druge tvarine. Da bi cene t«! nadomestil ne poskočile preveč je/- vlada dob čila v tej naredbi tudi najvišje cene, po kateri se smejo prodajati taka nadomestila, izdelan iz vlitega železa ali iz pločevine. Obdavčenje vojnih dobičkov na Nemškem Nemška vlada namerava vpeljati nov, jako pta vičen davek, in sicer davek na čiste dobift pri dajatvah za armado. Vsi podjetniki in to govci, ki so imeli ali imajo dajatve za armado morajo s knjigami izkazati svoj čisti dobiček Že doslej so morali plačevati 10 % davka oi Čistega dobička, zdaj pa se bo ta davek po višal za 25 % in bo znašal 35 "/«. Spričo de; stva, da imajo poljedeljci in živinorejci v vojnea Času sploh največje dobičke in je kakor oii vidno, kakor se z delom in štedljivostjo pridoli ljeno imetje mestnih prebivalcev seli na kmete bo nemška vlada tudi opoštevala dobičke poljedelcev in živinorejcev pri odmeri davkov. Koliko poje divizija. »Temps" piše: Sklepni račun je pokazal, da se je dobavilo za neb divizijo na bojišču od 6. avgusta 1914 do i avgusta 1915 1. 3,000.781 kilogramov razaep mesa, v vrednosti 4,970.956 frankov. Pri te« se je odračunalo 20.661 kg, ki so bili neporabni Zaklalo se je 19 555 kosov živine; kože so m prodale za 213.068 frankov. Kolona dveh milijonov ujetnikov na marši Dandanes že vsakdo ve, kakšna je kolona: trK s Četvorico mož v eni redi. Ce bi se poetavilil naši vjetniki v maršno kolono, vzemimo, da M je samo dva milijona, čeprav vemo, da se ji vsled velikih zmag v zadnji dobi njih števili znatno povečalo, bi to bila armada 8000 pel hotnih stotnij, to je okroglo 670 polkov ill približno 170 pehotnih divizij. Ca račanimo u-l aaflni zbor v vojnem stana s 40.000 vojaki, ki bilo to 50 armadnih zborov. Nemčija jih e H ana v mitu samo 25 ! če naj stopi teh 8000 [ajti itotoij na cesto, mora biti 480 kilometrov dolgi. Ako bi bila kolona opremljena za vojno ,st\,'. in imela a seboj vso potrebno prtljago, bi ko-ie v iaj zadostovala oosta, ki bi merita 900 kilometrov. Ce se postaviš pred to kolono, moraš . nj nkati 92 ur, da pride mimo tebe. Da bi moštvo 3, ki ' resnici prehodilo onih 480 kilometrov, bi iljejc potrebovalo 14 dni, da pride zadnji mož na ni v soj cilj. Vsak dan pa bi morali vjetniki prehoditi po 35 kilometrov, da bi zmagali to pot t14 dneh. če bi hodili v pripravljenosti za u d boj, opremljeni za vojno, z vso prtljago, bi po-j r a- irebovali mesec dni hoda. če bi se ta kolona iojno pravilno oskrbovala, bi rabila na dan 4 io 5 tisoč volov ali 12 do 15 tisoč prašičev nisli- oziroma 40 do 50 tisoč telet. Vrhn tega še iO.000 stotov kruha, če bi se ta kolona raz-a v i- vrstila v vojno črto, bi zavzela pas kakih 3.000 , p a-1 kilometrov, jarkov za polno postavo pa bi mogla izkopati enega dopoldae do 2.000 kilometrov. i po-j Prostovoljni vstop v armado. Vojne oblasti i a wl so izdale posebne določbe za one, ki bodo pri iravol sedaj odrejenih ponovnih prebiranjih „črnovojni-ilstvJ k°T T evidenci druge rezerve" spoznani za spo-i tJ sobne in ki imajo pravico do enoletnega pro-r že« »toioljstva ter želijo vstopiti prostovoljno (t. j. I vsaj en dan pred poklicom) v armado. Ti pro-irskJ itovoljci, ki se zaiežejo slažiti vsaj do konca bčuti'ojne in ki seveda ne morejo biti iz kakršnih-arsku koli vzrokov odvezani od službe, si smejo, kakor s naJ znano, izbrati četo, pri kateri hočejo služiti. meji Glede infanterije in lovskih bataljonov velja to sic« le z omejitvijo, da prihajajo v poštev le oni ima] polki, oziroma bataljoni, ki imajo s»oje dopol-;ostil« I nilne okraje v tostranski državni polovici. Glede l^Hostalih čet pa je razlikovati dve kategoriji čr-avalol no?ojaikov: a) letniki 1873 do 1877 in let-ahinjinik 1891, b) letnika 1895 in 1896. Vsak ko-coviiB nj e e i š k i polk sprejme le po dva prostovoljca te, ■ wake kategorije; poljska in goraka ar-3 niso tiljerija ne sprejme nobenih prostovoljcev; sm trdnjavska artiljerijapo2 prostovolj-> dt <* kategorije 8) in po 8 prostovoljcev kategorije i vb t) za vsak bataljon; tren sprejme po 5 pro-čenii stovoljcev kategorije a) in dva prostovoljca ka-prq tegorije b) za vsak bataljon; pijonirji po ae i d»a od vsake kategorije na bataljon; b r z o-apad javni polk in sanitetnečete ne spre-ilo pci jemajo prostovoljcev ; pri železničarskem sarak regimentu je sprejem odvisen od preudarka ai b poveljnika nadomestnega bataljona. Prositi smejo ;eleza Pa le diplomirani inženirji. Prostovoljci pri ka-e te valjeriji in trenu morajo imeti lastnega konja z doli jahalno opremo. ated Prestolonaslednik na južnozapadni fronti. rlelan Generalmajor nadvojvoda prestolonaslednik Ka-rol Franc Jožef je, kakor je bilo že javljeno, išken 17. septembra na cesarjevo naročilo obiskal d prs jnžnozapadno fronto. Prvi dnevi potovanja so običk bili posvečeni Tirolski. Prestolonaslednik je ob- in ti iskal prelaz Tonale, trdnjavi Trident in Riva, madoi višini Folgaria in Lavarone ter okoliš Kreuz ibiček berga, da si ogleda ondotne pozicije naših čet. ka oi Dalje je prestolonaslednik potoval na Koroško k po in s svojim obiskom odlikoval tiste čete, ki so i dej- se udeležile uspešnih bojev na Findeneggkogln. 'ojnei Pri tej priliki je bil prestolonasledniku predstavljen korporal Stuckler 7. infanterijskega iridol polka, ki se je z dva moža broječo patruljo več itnete __^,__^^___^^__, polje sklepi nek do azneg :i te arabn SO 8 marši : vrste ostavi daj ■OIU. Jnf*nTr.Ob«r»l «j,iU zadnja brez privržka > sprednja s privižkom • zadnja brez privržka Teletina, sprednja s privržkom > zadnja brez privržka Svinjina, sprednja s privržkom . • odprta brez privržka . » prekajena razen gnjati ;g likem kg kom. kg liter kg kos kg q kg lite: kg e- V ma- m lem v K 1 06 _ 07 10 - 12 20 — 22 — 20 12 _ 14 26 7 28 62 — 66 04 — 06 >2 — 03 62 — 66 32 — 36 50 — 56 55 55 40 55 1 30 1 12 2 40 4 40 5 — 11 40 6 — 16 40 40 1 50 26 — 30 4 40 3 80 3 20 70 5 40 4 20 4 — 2 SO 3 80 4 — 3 — — 22 — 18 — 55 — 56 08 — 09 — 40 — 20 06 — 07 06 — 07 18 — 20 —. 12 — 16 —■ 24 _ 10 11 20 30 18 60 40 60 70 50 3 70 3 90 4 50 4 70 3 40 3 60 4 80 4 20 4 60 Špeharski sejmi v Ptuju se vršijo zdaj VSaki petek. Ker so kupčijske razmere jako ugodne, priporočamo špeharjem, da naj te sejme močno obiskujejo. - 6 ..... Tretje vojeo posojilo! V kratkem bodejo izdali v podpisovanje tretje vojno posojilo. V tretje v teka vojske izide poziv, da damo državi sredstva, ki so potrebna za izvršitev njenih velikih nalog. Zmagoslavni čini armade in mornarice ukre-pijo case zaupanje v bodočnost. Na severa in vzbodn niso naše brez primera hrabre vojske zopet osvojile le največjega dela od sovražnika zasedenega ozemlja, one so prenesle boj globoko v sovražno deželo in trdno in neomajano kakor skalovje naših krasnih Alp stoji na jugu naša junaška in pogumna obmejna straža v sovražnem navalu. Pa tudi na gospodarskem polju smo bili v vsiljenem nam boju dosedaj zmagoviti in dali tako naši brambni moči potrebno zaalombo v deželah za bojiščem. Sedaj je treba še preskrbeti nadaljnih potrebnih sredstev, da zmagovito dokončamo mogočno borbo. Gospodarska rnoč držate se je pod navalom sovražnika silno povzdignila — o tem priča veliki uspeh obeh prvih vojnih posojil — in to spoznaDJe ter naprednjoče glavnično ob-novljanje, domoljubni duh iu prizadevna samozavest prebivalstva nudijo najboljše jamstvo tudi za sijajen uspeh tretjega vojnega posojila. Naši bratje na bojnem polju posvečajo kri in življenje domovini. Kdor je ostal doma, mu je častna dolžnost, da zagotovi vsak po svojih najboljših močeh po svojem premoženju kar največ mogoče sredstev za boj. Kdor to stori, skrbi pa tudi prevdarno za sebe; jakost posameznika temelji na moči skupnosti. Na končnem vspehu je vdeležen vsakdo, kakoršnegakoli poklica je in čez kakoršnokoli premoženje razpolaga. Kdor ima gotovino in vloge ali imovino pri bankah, kdor poseduje vrednosti, ki jih je mogoče vnovčiti, ali ima sploh kako premoženje v svoji lasti, za tega je domoljubna dolžnost, da stavi svoja sredstva na razpolago državi. Dolžnost, katere izpolnitev zahteva država od svojih državljanov, ni težka, kajti z njo ni spojena nikaka žrtva na premoženju ali izguba na dobičku. Nikomur ni treba darovati, temveč le posodimo naj državi, ki je s svojo fioancijelno močjo podpis8te)jem vojnega posojila porok za popolno varnost glavnice in poleg tega za skrajno ugodno obrestovanje. Da zagotovimo tudi tretjemu vojnemu posojilu popolen uspeh, morajo že sedaj vsi, ki so vplivni vsled svoje veljave ali mesta, svoje kroge tozadevno poučevati in dajati razjasnila. Sijajen vzgled nam je dala zavezana Nemčija, nepričakovano krasen je vspeh tretjega nemškega vojnega posojila. Tudi v tem nočemo zaostati za našimi hrabrimi zavezniki. Zato kličem vsem krogom prebivalstva, poljedelstvu in industriji, kapitalu in trgovini, zasebnikom in družbam, imejte vsa sredstva pripravljena za službo velike stvari in pripoma-gajte z vsemi močmi k vspehu tretjega avstrijskega vojnega posojila. Gradec, dne 28. septembra 1915. C. kr. namestnik : CLARY I. r. najboljša hrana za dojenčke, otroke, rekoBvaleacente po želodčnih In črevesnih boleznih se vedno debt Poskusna doza in podučna zdravniška brošura o oskrbi otrok zastonj po Neatle'a Kiidemekl-fieaell-sckaft, Dnnaj L, Biberrtraue 49 a. 366/1 Izpred sodišča. Popravek.. Ptuj, 4. oktobra. V zadnji številki smo poročali, da je bila takajšna branjevka J. A u e r ztradi navijanja cen pri češpljab. kaznovana. To je rapačno in pomota. Dotična branjevka se imenuj« Ana A m o n; ona je bila na 48 ur zapora obsojena, medtem ko se g. Auer sploh ni imela pred sodnijo zagovarjati. Čebularji. Ptuj, 6. oktobra. Pred tukajšno okrajno sodnijo imelo se je danes zagovarjati 9 kmetov iz ptujske okolice, ki so „liik" predrago prodajali. Lansko leto je stala čebula ali „liik" 12 do 18 vinarjev ; najvišja cena je zdaj v mestu 40, na deželi pa 35 vinarjev. Obtoženci pa so jo prodajali po 50 vinarjev. Obsojeni so bili vsi in sicer tako-le : Blaž V e r t i č (je prodal 417 kil po 50 vin) na 48 ur zapora in 20 kron globe; Bxrtl Pečerko (318 kil) na 3 dni zapora; Martin Bo m bek (437 kil) na 5 dni zapora; Franc Čeh (1109 kil) na 200 kron globe; Jožef Golob (600 kil) na 3 dni zapora in 20 kron kazni ; Prauc C i g n 1 e (500 kil) na 3 dni zapora in 20 kron globe ; Franc K o n-drič (185 kil) na 24 ur zapora in 10 kron globe ; Marija F e g u š (400 kil) na 48 ur zapora in 20 kron globe ; J. K o 1 a r i č (1000 kil) na 6 dni zapora in 20 kron globe. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Bolgarija in Rusija. Odgovor bolgarske vlade na ruski ultimatom je bil ;n e p o v o 1 j e n. Vsled tega naznanil je ruski poslanik bolgarskemu ministru Rado-slawow-u koneediplomat-skih zvez. (S tem je torej nastalo med Rusijo in Bolgarsko vojno stanje. Op. ur.). Avstrijsko poročilo. Na raznih frontah poskusili so Rusi zopet s protinapadi; bili so povsod pod krvavimi izgubami zavrnjeni. Pri Olyki vjeli smo 800 Rusov. Na italijanski fronti večicjel samo topovski boj. Samo proti severni doberdobski planoti so poskusili Italijani napad; naše čete pognale so jih daleč nazaj. Nemško porodilo. Vsi francosko-angleški napadi so bili krvavo zavrnjeni. Nemci so vjeli več sto Francozov. Hindenburgova armada vsilila je v širokosti 5 km v sovražne postojanke. Nemci so vjeli 1300 Ru-) sov in postrelili neko rusko kava-ljerijsko brigado. Proti Srbom! Nemške in avstro-ogrske so na raznih točkah Drino, Savo Donavo prekoračile in se na s skem bregu utrdile. Srbske p~ nje čete bile so nazaj vržene. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zainamo-j yani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 8. oktobra v Uozmarktu**, oh. Judenburg; v Mitterndorfn*, okr. Aussee;B Gradcu (z zaklano živino). Dne 9. oktobra v Brežicah (stinjsks sejem); pri Št,. Janžu pri Spodnjem Dravogradu* okr. Slov. Grad?c ; » Eisenerzu*; v Kammernii, okr. Mautern; v Wolfsbergu**, okr. Wildon; pri Sv. Marjeti*, okr. Neumarkt. Dne 10. oktobra pri Sv. Pankracijo, okr. vFrohnleiten; v Kallwanga, okr. Maaterajj pri Št. Erbardu, okr. Bruck. Dne JI. oktobra v Orešji vasi**, oh Brežice; v GroBklein, okr. Lipoica; v Aflanzo* v Liezenu**; v Gnasu**, okr. Feldbach; v Kali wangu**, okr. Mautern; v Gomilici**, okr. Lip-| niča ; v Turnau**, okr. Aflenz; t Niedenvoizn* okr. Obeivvolz; v Oplotnici**, okr. Konjice. Dne 12, oktobra v Garracbu**, okrj Weiz; v Triebenu*, okr. Rottenmann; v Ljutomera* ; v Ormožu (svinjski sejem); v Feld-| bachu** ; v Gradcu (sejem z rabno živino). Dne 14. oktobra v Kaplji, okr. Arvež; r| Mariboru*; v Ptuja (svinjski sejem); v Itneneat (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 15. oktobra na Planini*, okr. v Weizn** ; pri Sv. Lunartu**, okr. Slovenji Gr dec; v Račjah*, okr. Maribor; t Arvežu (seje z drobnico); v Predingu**, okr. Wildon; v Klei sodingu, okr. Voitsberg ; pri S/. Dahu pri Lož okr. Konjic« ; v Gradcu sejem (z zaklano živino) Dne 16. oktobra pri Sv. Filipu**, okrj Kozje ; v Brežicah (svinjski sejem); v Špilfeldo**, okr. Lipnica. Dne 17. oktobra pri Št. Erbardu, okrj Bruck ; v Veitschu okr. Kindberg. Dae 18. oktobrav Wiesu*, okr. Ivnica^ v Podsredi**, okr. Kozje; v Fischbachu*, oktJ Birkfeld; pri Sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart r Slov. Gor. ; v Veitschu**, okr. Kindberg; v Scho-derju**. okr. Mnrau; v Vojniku*, okr. Celje; r Mo«irju**, okr. Gornjigrad; v Trbovljah**, okr. Laško. Dne 19. oktobra v Peggau, okr. Frohn-j leiten; v Radgoni*; v Ormoža (svinjski sejem); v Aichu*, okr. Schladming; v Gradcu (sejem a porabno živino); v Ptuju (konjski in govejeki sejem pa tudi z žrebeti). Dne 20. o k t o b r a v Saala**,okr.Voit8bergj v Ptuju (svinjski sejem); v Imenem (svinjski sejem); okr. Kozje. Dne 21. oktobra pri Sv. Petru podSr, Gorami**, okr. Kozje; v Sevnici** ; v Judenburgn**; v Ljutomeru**; na Bregu pri Ptaju (svinjski sejem); v Gleichenbergu**, okr. Feldbach ; v Gradca (sejem s klavno živino). Dne 22. oktobra v Gradca (sejemzia-j klano živino). Dne 23. oktobra v Brežicah (svinJ8ki| sejem); v Waldu**, okr. Mautern. Pri vladnjočen gorkem letnem časa je priporočljivo, ako se ima v vsaki hiši desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na današnji inzerat Lysoform-tvornic. Bolni napljntih Sanaforij Jfafedw(830^aierato. ProgaMi 1 Zimska endivija se beli s tem, da se zvežejo izrastle rastline. Ako se to opravi pri vlažnem vremenu ali ob jutranji rosi, tedaj prav lahko guijejo zvezane glave, zlasti pri kodrastilist-natib vrstah. Gnitje pa pospešuje tudi to, da se endivija pretrdo zveze, česar se je skrbno ogibati. Endivja, ki je določena za zimo, se ne sme liti, ker se sicer ne drži dobro. — 7 Sprejme se učenca in deklico v knjigoveznico W. Blank e, Ptuj. te in b-d- TlO- .ca-kr. >n, n; ju, n; kr. * . ill-ip- cr. u-d- V im a- in-** o)! kr. kr. cr. v .6- V" cr. n- 0; B iki ki Šalotna čebula. Ker je navadna kuhinjska čebula v ceni zelo pola, je postala šalotna čebula dosti bolj vpoštetna povpraševanje po isti večje, ko kedaj prej. Vsled tee porabe šalot pa nastane nevarnost, da bo v spo-didl za nasad manj čebule, kot bi je bilo potreba. j naj bi se začelo že sedaj s sortiranjem izkopanih dozorenje razgrnjenih šalot; maajše naj se na vsak odmeni za nasad. Šalote se množijo, kakor je znano, z nasadnimi lami, ki se nahajajo na vsaki materinski čebuli. sadijo čebulice Še le v spomladi, vendar se storiti že septembra mesca, ne da bi bila ne-lost, da po zimi zmrznejo. V jeseni posajene rasejo Jadi takoj naprej in nudijo že prej donos, ko v pomladi posajene. Nasledne čebulice posadimo sedaj na spraznjeni, Mi pognojeni gredi, na kateri je raslo zelje, kumare j [i solata, in sicer izkopljemo 6 vrst. Razdalja v vrsti i cm. Šalote posadimo 3 cm globoko. Kdor še ne pozna šalot, naj letos z njimi poskusi ; i una! bo, da so v okusu fhejše ko navadna čebula v vrtu zelo hvaležne. Nasadne čebulice je dobiti v vsaki trgovini s se-ojem. Kako je ravnati z rožnim kapusom v septembru Če se začnejo oblikovati pii rožnem kapusu v Ttptembru pri posameznih rastlinah izrastki, odvzamemo Btlinam končnino, nakar se začnejo v listnih kotih se-ieča očesca takoj razvijati v željene močne glavice. Motovileč. Tej neznatni rastlinici pripada v vrtu za zelenjavo. lina vloga, zlasti ker moramo pri njej popolnoma iz-fati jesensko solnce in prve tople pomladanske žarke, i dobimo za našo kuhinjo dragoceno salatno zelenjavo. Hovilec ne zahteva nikakih posebnosti glede zemlje gnojenja in se ga z najboljšim vspehom poseje še v Iptembru na pospravljene grede. Naseje se ga naj kolikor mogoče na redko, da se tttejo posamezne rastline potem dobro razvijati. Dru-ie ostanejo majhne in povzročajo pri nabiranju in lienju nepotrebno več dela. Vrsta «polnosrčastW se razvije v male glave in je lebno priporočljiva. boljša žetev od dobrega semenskega blaga. Znani vzgajalci rastlin so že davno in pogostokrat 'ali, da ne vpliva velikost in veža žitnih zrn le na Ados, temveč tudi na rastlino samo, zlasti v njeni mla-Ki tako, da ni moči dovolj nujno opozoriti vse s se-ijem žita se ukvarjajoče poljedelce : < U p o r a b 1 j a j te ot semensko blago le debela in težka tBa!> Iz takega semenja vzklite rastline so naravno bolje njene, si lažje hitrtje in boljše opomorejo in ne trpijo pri «prezimovanju> toliko, ko iz malih, lahkih zrn zrasle, bistveno slabše rastlinice. Oves, semensko blago za po toči poškodovane kraje. Priporoča se, da si kraji, ki so bili poškodovani po toči, spomladi potrebovano semensko blago pravočasno, najbolje kar najhitreje, zasigurajo in se ne zanesejo na dobavo spomladi malo pred setvijo, ker bo jako nerodno, če ne bo tedaj pri najboljši volji v mnogih slučajih dobiti potrebnega semenskega blaga za setev ovsa. Sadne in vinske tropine kot krmilo. Pri presoji vprašanja o pomnožitvi krmil pridejo tudi v poštev ostanki vinskih in sadnih sokov. Zlasti se vporabljajo primerno ostanki pri pridelovanju sadnega mošta, takozvane jabolčne tropine ali sadne tropine primerne kot živinska krma. Nadalje slnžijo kot krmilo še ostanki pridelovanja, vina „vinske tropine" zlasti tedaj, ako se poprej izločijo zelo čteslovinasti pecelji in klice grozdja. Tropine se ali pokrmijo sveže ali ohranijo S pomočjo kisanja oziroma sušenja. Da se kišejo, jih je treba s soljo v sodih steptati. Ker pa živali dostikrat ne marajo kislih tropin, se priporoča ket posebno sredstvo ohranitve sušenje in sicer : v malem sušenje na odrih, napravljenih iz lat in v velikem nmetno sušenje s pripravnimi sušilnimi aparati. Sušilne tropine so koncentrirano krmilo, One dajajo okus in so se obnesele za krmljenje molzuih krav in ovac. Kuhane tropine se morejo tudi pokrmiti svinjam. Pri krmljenju kislih tropin se priporoča pri-datek krede. Postaviti pripravne sušilna aparate bo treba pri večjih zavodih za vporabo sadja (stiskalnicah in izdelovalnicah mošta). 1 ill/ mineralne * **/ pastilje Posnemanja naj se zavrnejo. «5 • lit,MU*tMt,;.,t,„et,ttI,IUtSM,DiTr*HT* kakor tudi na licih, pege, zajednikl, grbe, ohlapna koza in sploh vsi madeži na kozi izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Rix-ov Pasta Piiiupadonr. Popolnoma neškodljivo sredstvo. PoBkus stane I krono. Velika doza 3 krone. Dr. Rix-ovo biserna mleko (Perlenmilch) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno zolto, steklenica 3 krone. — 413 Fošilja se diskretno od A. Rix Kosm. Laboratorium Wien IX, Berggasse 17|K. SX^K^a't rZ* parfumerija Wolfram V Ljubljani: lekarna k »zlatemu jelenu", parfumerija A. Kauč in drogerija „Adria'\ pomarraj m ■■■■■■■■■■■■■■■■■■B......■■■■■■■■■■■■■■ffiTOT ■■yp|iBiHypi|fppiaiiinititiai ^nmKllPniki ! PriifltPlii! ^itaJte' razširJaJte in podpirajte »Štajerca" kot edinega zaščitnika vjUliilOljClllivl « 1 1 lj(XICIJ11 kmetskega stann ter agitirajte pridno za njega napredno stranko! .1 IJaM>iiiifiii5¥imiBiiilllllliaiBt«liailBlllllilMlinii iijjjjuuLUJXiaiLLUjJ ju u u u ii 111 u 11 u 1111 u i ni 11111111111 iiiii uirinT vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Krepki mlinarski učenec se takoj sprejme v umetnem mlinu Ant. \ Grunti ne r, Poličane. Oskiba v h:ši. Istotako j se sprejme deček za j *27 stražo. Učenec z dobro šolsko izo- j brazbo, zmožen nem- j škega in slovenskega \ jezika, sprejme se v trgovini z mešanim blagom Vitus Mory, Plibeik (Bleiberg) na Koroškem. 436 Letošnje sveže, tudi lanske jezice (Knoppern) kupujem po dobri ceni in prosim ponudbe s ceno ter pošiljatvijo maleaa poštnega vzorca na Wilhelm Freund, tovarna usnja v Man-bom. 446 ReYirski lovec4*8 zmožen nemščini* in slovenščine, vojaščine prost iu trezen, se sprejme. Ponudbe je v po alati na graščinsko os-krbništvoF I veliko godilo orhestrion 78 komadov, 3 valčki. I visoka shramba za led (Eiskasten) kot stelaža ter za '/« pivine sode. 30 stolov iz pripsgnenega lesa. 3 okrtgle mize. w Nekaj komisnih miz in drugo. 3 Tiom7ieW7plitelJenhaJcen^Je.— Se vidi in kupi od 11. ure naprej. n ..... 5 vinarjev ■tane dopisnica, s katero »morete zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 39 ia kr. dvomi liferant, BRCX fit. 730 (Češko). HT" Prave nikcl-iepne-ure K -t'SO, 5*—. V srebru K 840, 9 50, niklasta budilnica K 260, ura-kuka vica K 7-86, ura na ppndelj K 9—. Razpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Ura za vojno in birmo 1914—15! Nikel Jeklo Srebro Zlato Z dvojnim reliefom: Njeg. Vel. cesar Franc Jožef I. in Viljem II. Viribus unitisHl« ali pa z novim reliefom trt h cesarjev, Viribus unitis 191 & ali kot spomin na svetovno vojsko 19H za ranjence t graviro datuma, v jeklenem ali niklaalem ohišju z dobrim anker kolesjem K 6—, z usnjatim naročnikom K B—, s cenim svetilnikom K 7'—, ekstra-ploš^a K 8—, z radij, svetilnikom K 10'—. Pravo srebro K 12;—. 14-karatno zlato K 100—. Niklssta ali jeklena žepna budilnica 15"—, z radij-svetilnikom 24"—. Cene nik-laste ure K S*—. Vojna verižica K T—. Vojna budilnica „ka. noiia", budi jsko glasno, K 6-—. Vojna budilnica „tromler", bobna generalmars, K 6—. 3 leta garancije. PoSlje po povzetju Prva zaloga vojnik ur Max Bohnel Dunaj, IV., Margarethenstrasse 27—51. Originalni fabrični cenik zastonj. 260 500kron Vam plačam, ako Vaša knrja očesa, bradavice, rogovo kožo Ria-balzam v 8 dneh brez bolečin s korenino ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom K I—. 8 posodice K 260, 6 posodic K 450 Kemenv, Kawh.au (Kasta) I. postni predal 12/29, Ogrsko. 346 WasserdichteWagenplachen Vododržne vozne plahte Wasserdichte Pferdfdecken — Vododržne konjske odeje Slawitsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 243 100 lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troski sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, mnskat-hraske, pfefermiiic, pomoranče, waldmei8t*r, viSBJe. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti bladna, pozimi pa vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo i K f.0 h franko po povzetju. Na 5 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-iioati. 316 Johann Grolich, ia. Brno i Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K l-—. Razpošiljatev L. Herbat, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 Proti nalezljivosti moramo se tembolj varovati, ker se si^daj nalezljive bolezni, kakor skerlatica, Spički, osepnice, kolera, legar v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razkuževalno sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razkuževalno sredstvo v zavodu prof. Leffler, Liebreich, Proskauer, Divestea, Vas, Pfeiffer Virtun, Pertik itd. LTSOFOEM ki je brez duha, brez sUupa in po ceni ter se dobi t vsaki lekarni in drozeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 vinarjev. Uspeh I.vsoforma je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razkuževanje v bolniški postelji, ia umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysoform-milo je fino, nalahno milo ta toaleto, ki vsebnjo 1 odstotek Lvsof<.rma tfr antiseptično učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši *oŽi Sakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kozo mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo čas* zadostuje. Komad stane 1 K 20 vinarjev. ,,Pf*ffermiuz-Lysoform' je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki ?lab duh iz ust takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani. Rabi se lahko :udi pri nahodu v grlu, pri kaftlju, pri kataru, 2a grglanje po zdravniških predpisih. Na ČaSo vode zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane samo X krono in tiO vinarjev ter se dobi v vsa« lekarni in drozeriji. Zanimivo knjigo z naUovom: „Zdravje in razkuževanje" {Gesundheit und Desinfektion) poSlie na zahtevo zastonj in poštnine prosto : Che-miKir HUBMANN, Referent der Lysoformwerke, Wien XX, Pe-traschgasse 4. 386 Nagrobni spomeniki! Slavnemu občinstva se priporočani z mojo bogato zalogo iz krasnega marmorja, granita itd. izdelanih nagnbnih spomenikov. Izdelujem tndi vsa droga kamnoseška dela. Spoštovanjem Franc Koban, kamnosek, Račje-Fram (Kranirhsfelcl-Krauheim) 441 z dvema vrstama koničastih zobov za lesene zobe premer približno 2 50 m in primerno manjše Kolbenpremer 76 cm. Ponudbe pod: Franz Scballhammer, Miihlenbe- sitzer, Tillmitsch bei Leibnitz. m Jaz kupim %mUm ipeb; ponudbe prosim v moji trgovini pri mostu VVagplatz ali Flori an iplatz Briider Slawitsch, Pettau. *"9 Krave za molžo. V ptujskem ljudskem vrtu (Volksgarten) nahajajoči se dve lepi kravi za molžo in ena plemenska telica, ki so last olepševalnega društva v Ptuju, so na prodaj. Vpraša se pri g. Ignaz RoBmann v Ptuju, Untere Draugasse 2. ih7 Jezice (Knoppern) kupi v vsaki množini no. Eni, Ettiigm i 422 Ljudska kopelj mestnega" kopališča v Ptuju. ^ I čas za kopanjei ob delavnikih od 12. ^^ lure do 2. ure popoldne (blagajna je od KaJw 12. do 1. are zaprta); ob nedeljah in fe praznikih od 11, do 12. ure dopoldne. jfi| 1 knp.'li t vročim zrakom, paro nBrauseb»du z rjuho K — • 70 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. (Wohnung- und Dienstvermittlif) za službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rott>4] „Štajer i-petek.datir [^naslednji čnina za krone, 50 \ Slo; za N( elo let ko ] drugo ir ni nan na vi he. Naro ali naprej ftev.se pre Uredništvo njštvo se Ptuju, glt slopje Štei 50°/» cenejša 1 Amerikanska štedilna kava, velearomatična, it datna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12'-iranko po povzetju. '/, klgr. veleprima uajfinejli 5aj K 2 40, 50 komadov različnih lepih razglednic samo K 1"— oddaj« A. Sapira. "ksport kave is čaja Tiszabogdan 490. Mladeniči! Pokažite svoje navdušenje za cesarja in domovino in stopite v vrBte c. k. prostovoljnih strelcev. Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strelcev v Ptuju, rotovž, I. nadstr. Ve zadnji ivst.ro c )onavo da je | zmagov gtvo za nemfik« valca \ vodil n Njim i zmago' gorod ; Wi t z, („Stajerc"-Scliweden.) Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri liguroi uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna dou K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8'—. Kosmetiscbes Dr. K. Six Lauaratorinm Diaj IX., Berggasse 171 Razpošiljatev strogo diskretna. — «J i. I T\;_ i.„„™« ,. «._-,. Zalog« t Mariboru: lekarna pri angelju varuhu", lekarna „Mariji med. dr. A. Rix kreme za prša. ^%^^^yr^:^s^^ m » Zagoloflien ml dmgaCe denar nazal. Mi o Izbomem tihimi Polna krasna pr$a dobite pri rabi Tl-fc-- W Rl.nk«