GrosuPlJe (centrala) sP 908 1 KLASJE 1 1997 ZD CD 1 352(497.4 Ivančna Gor i c:S| lil * 1 1997001 1 ., 9/10 r- ' c_ , llll m CMltl o KNJIŽN1C/U5ROSUPUE Številka 9-1 O letnik 3 september-oktober 1 997 =u FOTO • VIDEO • OPTIKA 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Proračunsko leto občine se nagiba v zadnjo četrtino. Še do tega trenutka ne vemo, ali bomo pridobili planirane prihodke od države. Srečujemo se z dvomi, ali se bosta konca prihodkov in odhodkov sešla. Proračun pa ne zaustavi delovne vneme občanov, ko gre za dobro pripravljene in odgovorno zastavljene naloge. Z naglico se zaključujejo mnoga dela na cestah, telefoniji, kanalizaciji, vodovodu, ki so bila opredeljena kot sofinanciranje med krajevnimi skupnostmi in občino. Oh odgovornem delu je rizičnost uspešnega zaključka projekta ena izmed vsakdanjih stalnic kompromisa med pesimisti in optimisti. Bolj počasi kot krajevna dela poteka izgradnja avtoceste, saj se obljube prenašajo v prihodnje leto. Pogovori za dokupe zemljišč in nadomestila, predvsem za predvidene porušene objekte, SO v polnem teku. Na trasi je še nekaj nerešenih problemov, ki se jih skupaj s projektanti in občinsko komisijo uspešno lotevamo, na primer nova rušenja, odmik odvozov, izgradnja pločnikov, sofinancerski deleži pri izgradnji vodovoda in kanalizacije ob trasi. Občinski svet je tudi neposredno odgovoren za izvedbo posrednih volitev za člane državnega sveta. Prepričani smo, da bo iz našega okolja izbran predstavnik, ki bo uspešno zastopal naše interese. Pravila volitev so zapletena, vendar občinskim svetnikom dobro znana, saj so o njih že razpravljali. Ministrstvo za okolje in prostor zaključuje dela na Šentpavelščici, kjer se poglablja struga in ureja odvodnjavanje, da bo za jesensko deževje že vse nared. Največji problemi v zvezi z vodami pa se kažejo na Višnjici, ker voda prezgodaj ponikne. Življenja v tej vodi ž.e dolgo ni, saj ga onesnažena voda kljub čistilni napravi sproti uničuje. Zrak nad Ivančno Gorico se zaradi novo pridobljenih naprav po zatrjevanju odgovornih iz Livarja izboljšuje, čeprav prizadeli krajani trdijo ravno nasprotno. Dejstvo je, da se razmere izboljšujejo, vendar ne tako hitro, kot bi si želeli. V Stični se je srečala množica mladih, ki so dan preživeli polno. Opazili smo, da mladi lahko preživijo lep dan tudi brez alkohola in poživil. Temu bi prav gotovo pritrdili tudi mnogi člani društva Up iz naše občine, ki so pomagali sooblikovati veličastno prireditev Odprimo vrata upanju. Pred problemi, ki pestijo velik del mladine, ne smemo zatiskati oči, temveč se z. njimi odločno spopasti. Na obisku pri nas je bil župan občine Hirschaid iz Nemčije, ki je bil navdušen nad našim delom in lepotami občine. Za malo je zgrešil, da bi bil desettisoči obiskovalec prenovljene Krške jame. Ker želi, da se podobni občini pobratita, bo imel čast, da bo oh naslednjem obisku s svojimi občani dvajsettisoči obiskovalec. Ni kaj, Krška jama in lepote doline Krke se odpirajo v svet. Delegacija italijanskih partizanov na Korinju neguje tradicijo in dokazuje, da res ni meja, če gre za dogodke, pogojene s človeškimi vrlinami. Župan Jernej POZIV DRUŠTVOM Četrtega novembra 1997 se je iztekel rok, do katerega so se morala društva registrirati po novem Zakonu o društvih, ki je bil sprejet oktobra 1995. Glede na to, da svojih pravil ni uskladila še polovica društev, obveščamo vsa društva na območju Občine Ivančna Gorica, da to lahko store v naslednjih tridesetih dneh oziroma do 4. decembra 1997. Do takrat mora Upravna enota pregledati register, ugotoviti katera društva zamujajo in določiti rok v katerem morajo vložiti vlogo za registracijo. V kolikor društva v inštrukcijskem roku tridesetih dni tega ne bodo storila bodo izbrisana iz registra. Podrobnejše informacije in pomoč lahko dobite na županstvu v Ivančni Gorici. Upravna enota Grosuplje KOP STOLETJA Štirje bratje oropali banko in uspešno pobegnili, "Jesen rumena, dobra žena, otroci se jo vesele" (Ponarodela pesem) FotO: Leopold Sever Našo občino je septembra obiskal župan nemškega mesta Hirschaid, gospod Andreas Schlund. Oh ogledu kulturnih in naravnih znamenitosti naše občine sta z našim županom našla tudi čas za sprostitev. MLEKO NASE VSAKDANJE... VSEBNOST ANTIBIOTIKOV V MLEKU stran 2 Končno so tudi krčani dočakali svoj dan. Cesta skozi vas zadnja leta sploh ni bila več podobna cesti, saj asfalta skoraj ni bilo več videti. No, država se jih je končno usmilita. Kes, da tiste dni, ko so po vasi hrumeli gradbeni stroji, ni bilo prijetno, (na sliki) je pa danes zato čisto drugače. Uredništvo KLASJA še vedno išče nove sodelavce. Želimo delati časopis, ki bo pokrival vsa področja in dejavnosti v naši občini. Kod ste gotovo opazili imamo sive luknje v nekaterih krajevnih skupnostih, pa na gospodarskem in na področju obrti, pa morda še kje. Honorarji /a stalne sodelavce res niso visoki, je pa tudi to nekaj, da se vaš kraj, vaša dejavnost pojavi v časopisu in da za to zvedo tudi drugi. Obveščamo tudi vse dopisnike, da je zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko 20. november. v J LaMaS d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 1295 Ivančna Gorica tel.: 0609 / 612-923 RAČUNALNIKI (486DX5. Pentium 75-200 Mhz) TISKALNIKI (InkJet, laserski, matrični) MULTIMEDIA (CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki) PROGRAMSKA OPREMA (uporabna in komercialna) 119970011,9/10 LE KO NASE VSAKDANJE... VSEBNOST ANTIBIOTIKOV V MLEKU TRITIKALA Mleko je nujno potrebno živilo, brez katerega si ne znamo predstavljati vsakdana. Ker se zelo hitro kvari in je podvrženo številnim notranjim in zunanjim dejavnikom, je prav, da se proizvajalci zavedate, kako pomembno delo opravljate, ko ga pripravljate za oddajo v zbiralnico. Vedno in povsod imejte pred očmi, da česar sebi ne privoščite, tudi drugim ne smete. V zadnjem času se v mleku večkrat pojavljajo antibiotiki. Zaradi nekaj litrov mleka, ki vsebujejo antibiotike, se lahko uniči ,in tudi se, na desettisoče litrov mleka. Mlekarna resno opozarja vse proizvajalce, da bo primorana, če se bo to nadaljevalo, vse mleko, ki bo vsebovalo antibiotike, zaračunati kmetom, oz. bo morala pred vsakim prevzemom delati vzorce. To pa je, kot vemo, povezano z velikimi stroški in časom. Iz antibiotičnega mleka se ne delajo mlečni izdelki in tako mleko je tudi škodljivo, predvsem za noseče mamice, dojenčke in ostale, bolj občutljive na razne alergije. Vsi proizvajalci morate zelo dosledno upoštevati veterinarjevo navodilo glede zdravljenja krav in mleko začeti nositi v zbiralnico šele takrat, ko vam to naroči živinozdravnik. Posodo, v kateri je bilo mleko zdravljenih krav, je treba obvezno pomiti, preden jo uporabljate za mleko zdravih krav. Mislim, da je prav, da poleg vseh ostalih navodil, upoštevate tudi tega, zaradi katerega lahko nastane velika gospodarska škoda. Mleko je še vedno neke vrste sociala na kmetiji; prizadevajmo si, da bo iztržek ob mesecu večji in da bomo vsi zadovoljni. M-KZ Stična Milena Vrhovec Krave na paši praviloma manj obolevajo za raznimi boleznimi. JAVORNIKOVA KMETIJA - med najlepšimi v Sloveniji ŽIVIMO S PODEŽELJEM V okviru sejma Narva - zdravje so na zaključni prireditvi že tradicionalne akcije »Živimo s podeželjem« slavnostno podelili najvišja državna priznanja: lipove liste in posebej za to priložnost oblikovane vrče. Med 52 kmetijami oziroma domačijami na podeželju, ki so bile ocenjene, so letos to najvišje priznanje dodelili poleg še treh tudi družini Javornik s Krke, ki ji je s svojim spoštovanjem do preteklosti uspelo tradicijo, ki se je na domačiji izoblikovala v stoletjih, ohraniti ter jo z nadgradnjo uspešno spremeniti v turistično dejavnost. Letošnje akcije ocenjevanja in tekmovanja za najlepšo in najbolj zgledno urejeno kmetijo je bila deležna tudi domačija stare krške družine Javornik. Na desetem jubilejnem izboru, ki je bil 28. 9. 1997 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v organizaciji tednika Kmečki glas, se je uvrstila med štiri najlepše kmetije v Republiki Sloveniji. Dedič ugledne krške družine, dipl. ing. agr. Jože Javornik, je s to oceno in nagrado, ki je poimenovana LIPOV LIST in jo podeljuje tednik Kmečki Irma Lekan glas, seznanil oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo Upravne enote Grosuplje, kjer smo veseli slehernega, še tako majhnega priznanja za naš kmečki živelj, ki vse bolj zapušča bolj in manj rodovitnp območje in ga prepušča zobu časa in zaraščanju. Čestitkam se bodo pridružili verjetno še mnogi! Po funkciji koordinatorja turizma si Upravna enota Grosuplje, konkretno delavci oddelka za kmetijstvo, prizadevamo že dlje časa popularizirati Javornikovo kmetijo. Nobena skrivnost ni, da se prav tu že več let odvija pomembna turistična dejavnost pod firmo CARPE DIEM, ki jo vodi Borut Javornik (znan olimpijski reprezentant v Barceloni), vendar je popularizacija, vodenje Slovencev na to kmetijo in razkazovanje kmečkih etnografskih ostankov verjetno premalo. Sredstev, s katerimi bi finančno podprli mladega podjetnika, pa še nikoli ni bilo, kar je vredno vsega obžalovanja. Torej, želimo družini Javornik s Krke 27, mladi družini Boruta in Barbare ter Rada in Ilijanc, še mnogo uspešnih podvigov za ohranitev vzorne kmetije družine Javornik! Ker je tej kmetiji podeljena koncesija Vlade Republike Slovenije za gojenje sladkovodnih rib, s tem opozarjamo še vse tiste zainteresirane za to obliko dopolnilne dejavnosti na kmetiji, daje to tudi pri nas zdaj že ena od oblik diverzifikacije kmetijstva in ohranjanja mladih na kmetijah. Ruža Tekavec, vodja oddelka za kmetijstvo UE Grosuplje Tritikala je križanec med pšenico in ržjo. Ima široke liste in dolg klas. Krovna pleva ima večinoma reso, so pa tudi sorte brez res. Tritikala je odpornejša na pepelovko in rje v primerjavi s pšenico. Zrno vsebuje okoli 13 % beljakovin. Kruh iz tritikalne moke ostaja dalj časa svež inje rahlejši od pšeničnega. Slama je podobna rženi, zato je lahko tudi surovina za pletene izdelke in strešne kritine. Tritikala je ozimno in jaro žito. Pri nas sejemo le ozimno, in sicer v prvi dekadi oktobra. Količina semena za setev je odvisna od sorte in znaša 150 do200 kg/ha. Pri nas je v prometu francoska sorta elercal in avstrijska sorta almo. Tehnologija pridelovanja je manj zahtevna kot pri pšenici, kar pomeni, daje v tem pogledu tritikala skromnejša in zato bolj podobna rži. Pomembno je, da jo pridelujemo v kolobarju, najbolje za okopavinami ali za zrnatimi stročnicami. Gnojimo z mineralnimi gnojili (400 kg NPK 8-24-24 ali 400 kg NPK 10-15-18) in spomladi z dvakratnim dušičnim dognojevanjem. Ker je v primerjavi s pšenico odpornejša na bolezni in škodljivce, jih večinoma ni potrebno kemično zatirati. V primerjavi s pšenico in koruzo so prednosti tritikale v tem, da uspeva v skromnih rastnih razmerah, daje odporna na nizke temperature in daje kakovosten pridelek zrnja. Pridelujemo jo kot krušno in krmno žito. V voščeni zrelosti jo lahko siliramo. Za živinorejce je pridelovanje tritikale zelo priporočljivo, ker daje visoke in stabilne pridelke z visoko vsebnostjo beljakovin. Kljub visoki slami ni nevarnosti poleganja. Darja Janežič, kmet. ing. JABOLČNI KIS Jabolčni kis nastaja iz sadnega sladkorja (fruktoze). Najprej poteka alkoholno vrenje s pomočjo glivic kvasovk, pozneje dobimo s pomočjo ocetnokislinskih glivic iz alkohola kis. Za oba procesa je potreben zrak (kisik) in temperatura od 20 do 25oC. Ko je kisanje končano, posodo zapremo in tako preprečimo nadaljnjo odsidacijo do C02 in vode. Temu pravimo, da se kis "uje". Priprava jabolčnega kisa Prvi način Tropine, ki ostanejo po prešanju jabolčnika, napolnimo v kad. Po nekaj dneh se ogrejejo, kar preverimo z roko, nato nanje nalijemo mlačno vodo do vrha. Preveč vode poslabša jakost tropin. Po nekaj tednih zaznamo kisel vonj. Odcedimo še "nenarejen" kis, dodamo mu vse, kar je ostalo od stisnjenih tropin in nalijemo v sod za nadaljnje kisanje. Odprtino pokrijemo z redko tkanino, tako da omogočimo dostop zraka. Temperatura prostora naj bo okoli 200C. Kisanje se konča po 4 do 5 tednih. Nato posodo zapremo. Drugi način Kis lahko dobimo iz sladkega jabolčnika. V 20-litrsko posodo damo 15 1 jabolčnika in pustimo, da prevre. Dolijemo 41 vode in 1 1 dobrega jabolčnega kisa. Postavimo v topel prostor in prekrijemo le s čisto redko krpo. Po 3 do 6 tednih (odvisno od temperature) alkohol prevre v ocetno kislino. Kis pretočimo v steklenice in jih zapremo, da preprečimo nadaljnjo oksidacijo. Nikakor ne smemo po končanem kisanju pustiti posode odprte, kajti kis se v nekaj tednih razkroji. Tretji način Kis dobimo lahko iz jabolk, ki jih razrežemo in z njimi napolnimo posodo (ne sme biti emajl, kajti kis ga razjeda). To maso pustimo nekaj dni, da se segreje. Nato do vrha dolijemo mlačno vodo in pokrijemo s čisto redko krpo. Naprej postopamo enako, kot v prvem primeru. Kis so že zdavnaj uporabljali kot domače zdravilo pri kroničnih glavobolih, omotičnosti in visokem krvnem pritisku. Z njim zmanjšujemo alkalnost v krvi. Zaradi tega se telesca manj zlepljajo in krvna plazma manj zgošča. Zgoščena plazma povečuje pritisk. Kis vsebuje velike količine kalija, ki je nujno potreben za rast mehkih tkiv v telesu. Pomanjkanje zaznamo v lomljenju nohtov in počasnejši rasti tkiv v telesu. Za dobro počutje priporočamo vsako jutro napitek, sestavljen iz dveh žlic jabolčnega kisa, žličke medu in kozarca vode. Mešanico kisa in vode uporabljamo za masiranje ramen, trebuha in stopal, lahko pa kis dodamo tudi v kad pri kopanju- Obkladki iz kisa zmanjšujejo visoko telesno temperaturo ter lajšajo bolečine poškodovanih udov. Darka Zupane - Puš, kmet. ing. Po dolgotrajni suši je v nedeljo, 12. oktobra, končno prišel tudi del Na ialost gaje v nekaterih predelih naše občine obilo spremljala sodra in toča. Še dobro, da je bila večina poljščin te pospravljena. Tarnajo le gospodinje za uničeno solato in roie in cestarji so imeli dosti dela pri odpravljanju posledic ujme. Nekateri so pravili, daje bila toča ponekod debela za moiko pest. Jaz take nisem opazil, videl pa sem lepo ranjeno in pretolčeno buško na pleši moškega, kije v naglici reševal svoj avtomobil pred točo. L.S. jr Mercator - Kmetijska zadruga Stična razširja svoj program dejavnosti tudi na odkup hlodovine in vseh ostalih lesnih asortimentov. Dobaviteljem zagotavljamo ugodne cene in korektne plačilne pogoje. Dodatne informacije dajemo na sedežu zadruge v Ivančni Gorici ali po telefonu 777-045 ali 777-855, komercialna služba. Priporočamo se za sodelovanje! M-KZ Stična Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. ZUPAN NEMŠKEGA MESTA HIRSCHAID NA OBISKU V OBČINI IVANČNA GORICA Do prvih stikov med Stično in Hirschaidom, mestecem severno od Niirnberga v okrožju Bamberg, ki spada v pokrajino Franken, je prišlo že pred leti. Iz tega kraja je namreč doma g. Patzelt, ki jc pogost obiskovalec stiškega samostana in prijatelj sakralne umetnosti. Hubert Patzelt s soprogo Inge prihaja v Stično že petindvajset let in je avtor dveh maket -makete stiškega samostana in njegovih objektov iz romanskega časa ter tiste iz časov Valvasorja in turških vpadov. Med svojimi zadnjimi obiski je navezal stike tudi z našim Županstvom. Ugotovili so, da je precej podobnosti med obema občinama. Povezovanje med Stično in Hirschaidom se je krepilo, še posebej ko je Stiski vokalni kvartet pripravil uspele koncerte v Nemčiji. 12. septembra 1997 letos je župan mesta Hirschaid g. Andreas Schlund z ženo in sinom obiskal našo občino. Ob obisku sta ga spremljala tudi zakonca Patzelt. Goste iz Nemčije je sprejel tudi župan naše občine, ki jih je v nadaljevanju njihovega obiska popeljal na ogled nekaterih znamenitosti. Ker Stično z njenimi znamenitostmi dobro poznanajo, so si gostje ogledali Jurčičevo domačijo, izvir Krke ter Krško jamo. Pot pa so nadaljevali preko Polževega in Višnje Gore. Obisk se je končal na večer tega dne z vabilom našega župana, da tudi njihovi pevci v prihodnjem letu obiščejo Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Hkrati pa je župan mesta Hirschaid povabil našega župana, da z delegacijo Občine Ivančna Gorica obišče njihovo občino. Izražena je bila skupna želja, da se povezovanja in stiki še poglobijo. Naša delegacija, v kateri so bili nekateri svetniki in člani županstva, je med tem že vrnila obisk. Več o tem pa v naslednji številki. Vinko Blatnik Kronacn SAMOSTAN POKLONIL ZEMLJO ŠPORTNIKOM Dr. Anton Nadrah, opal stiškega cistercijanskega samostana, in mg.Jurij Kos, predsednik športne zveze občine Ivančna Gorica, sta v začetku oktobra podpisala darilno pogodbo, s katero samostan poklanja ivanškim športnikom za njihovo dejavnost nekaj več kot I hektar zemljišča. Gre za sedanje nogometno igrišče, ki bi bilo po denacionalizaciji vrnjeno samostanu. Ko se je mg. Kos po podpisu v imenu ivanških športnikov zahvalil za velikodušno potezo samostana, je še poudaril, da je bila administrativna pot do podpisa dolga in zapletena. Pospešiti je bilo treba denacionalizacijo vsaj za ta del zemljišča, kjer danes stoji praktično edini športni objekt, ki ga imajo ivanški športniki. Ne glede na »prehitevanje« denacionalizacije je bila podpisana darilna pogodba velikodušna poteza samostana, ki dokazuje njegovo odprtost in sožitje z domačim okoljem. Žal ni povsod tako. JAVNA TRIBUNA 0 ONESNAŽEVANJU OKOLJA V IVANČNI GORICI BO Ivančna Gorica - Regijsko društvo Ekološkega gibanja Ivančna Gorica je imelo dvanajstega septembra letos svojo redno sejo. Dnevni red je obsegal naslednje točke: povratne informacije inšpekcijskih služb, organizacijska priprava na javno tribuno za krajane Ivančne Gorice in Stične o vprašanju emisijskega in imisijskega onesnaževanja življenjskega okolja in poročilo ekološke patrulje RDEG Ivančna Gorica in SEG. Predsednik RDEG Franc Hegler je navzoče seznanil z odgovorom, ki so ga dobili z Ministrstva za okolje in prostor glede čezmernega onesnaževanja zraka iz IMP Livarja d.d.. V odgovoru, ki so ga prejeli četrtega avgusta letos, je zapisano, da je onesnaževanje okolja zaradi emisij iz obratov IMP Livar že dalj časa prisotno, predvsem zaradi emisije prahu in deponije peska iz filternih vreč. Meritve emisije snovi v zrak v avgustu 1995 so pokazale, kot so zapisali, da je bila presežena mejna emisijska vrednost za skupni prah (20 mg/m3), zato je inšpektor za okolje iz Območne enote Ljubljana v novembru 1995 izdal IMP-ju odločbo za odpravo čezmerne emisije snovi v zrak. Meritve emisije snovi v zrak, ki jih je v aprilu, maju in juniju 1996 opravil Zavod RS za varstvo pri delu Ljubljana so pokazale, kot navajajo v dopisu, da prekoračitev emisije prahu ni bilo, zapisali pa so tudi, da je potrebno stalno vzdrževanje čistilne naprave za prašne delce in da seje spomladi letos pojavljala čezmerna emisija skupnega prahu zaradi tega, ker so zgoreli vrečasti filtri. Člane RDEG so v tem dopisu obvestili, daje bil zadnji inšpekcijski pregled v IMP Livarju 23.7.1997 in da je bilo IMP Livar-ju naloženo, da mora čistilne naprave urediti do konca julija, meritve emisije v zrak pa izvesti do konca septembra 1997. Iz rezultatov meritev emisije, kot so zapisali, pa bo razvidno, ali ustrezajo določilom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za izdelavo sive litine, ferozl-itin in jekla. Z odgovorom inšpekcijskih služb RDEG Ivančna Gorica ni bilo zadovoljno, zato so sklenili, da organizirajo pogovor z ministrom za okolje in prostor Gantarjem in ministrom za gospodarstvo Dragonjo o vprašanju delovanja inšpekcijskih služb glede ukrepov in izvajanja zakona o varstvu okolja zaradi ekološko kritičnega stanja onesnaženosti življenjskega okolja v Ivančni Gorici in okolici, ki ga povzročajo onesnaževalci v tem prostoru. Na seji so člani tudi sklenili, da se vsi dosedanji zapisi zahtev RDEG Ivančna Gorica, glede ekoloških sanacij, dajo v presojo Ustavnemu sodišču RS glede izvajanja Zakona o varstvu okolja in ukrepih s strani inšpektorjev RS. Poleg tega pa so tudi sklenili, da se obvesti in dostavi zahteve za ekološke sanacije RDEG Ivančna Gorica ter odgovore inšpekcijskih služb predsedniku vlade dr. Drnovšku in se ga tako seznani s kritično ekološko situacijo v tem okolju. V skladu z Zakonom o varstvu okolja pa so že naslovili prošnjo na Ministrstvo za okolje in prostor o informacijskem posredovanju emisijskih in imisijskih analiz za onesnaževalce okolja Farma Stična, IMP Livar d.d., IMP tovarna armatur d.d., Armex d.o.o in Zmaj. Člani društva pa se intenzivno pripravljajo tudi na javno tribuno o onesnaževanju v Ivančni Gorici, ki bo konec oktobra oziroma v začetku novembra, zato zbirajo informacije o onesnaževalcih v občini, na javno tribuno pa bodo povabili krajane, predstavnike onesnaževalcev, predstavnike Ministrstva za okolje in prostor, inšpekcijske službe RS, predstavnike KS Ivančna Gorica in Stična, Občine Ivančna Gorica, Javnega komunalnega podjetja in medije. Ekološka patrulja RDEG Ivančna Gorica in SEG pa je v času od prvega junija do prvega septembra opravila pet ekoloških patrulj; tri v občini Ivančna Gorica, dve pa izven občine. P.B. TRADICIONALNO SPOMINSKO SREČANJE NA KORINJU V spomin na 24. oktober 1944, ko je na Korinju padlo 33 borcev italijanske »BRIGATE FRATELLI FONTANOT«, so se tudi letos zbrali preživeli borci te brigade pa svojci in prijatelji padlih. V družbi z domačimi borci in krajani so pripravili prisrčno slovesnost. Govorniki, ivanški župan Jernej Lampret, nekdanji politični komisar brigade Fontano! Mario Abram, Pavle Hertz, nekdanji kurir in še nekateri drugi, so poudarili zadovoljstvo, da so se nekdanje vezi med narodoma še vedno ohranile tako pristne, kot so bile takrat. Vsi so izrazili željo, da bi tako tudi ostalo. Ob spomenik so gostje in domačini položili vence. V kulturnem programu so sodelovali mladi pevci krške osnovne Šole, ženski kvartet iz Žužemberka ter recitator Pavle Hertz. Po uradni slovesnosti pa je vse razvnel Franc Marn s svojo harmoniko in partizansko pesmijo. Slovesnosti sta prisostvovala med drugimi tudi nekdanja borca Mara Rupena in Bogdan Osolnik. KDO NAJ REŠUJE STRANKARSKA NESOGLASJA Od enega ivanških svetnikov smo za Klasje dobili prispevek, v katerem ostro kritizira in obsoja vodenje sej občinskega sveta Ivančna Gorica. Z nekaterimi podrobnostmi, seveda. Njegovega prispevka ne bomo objavili. Za to imamo več razlogov. 1. Odklonitev objave prispevka je v skladu s pooblastili, ki jih je dal občinski svet glavnemu in odgovornemu uredniku Klasja. 2. Nekatere trditve v prispevku se ne skladajo popolnoma z dejstvi o vodenju sej. 3. Argumentov je sicer še več, vendar sem mnenja, da v prispevku omenjeno »nepravilno« vodenje seje večine bralcev Klasja ne bi zanimalo. Še posebej, ker sem prepričan, da so to proceduralne zadeve, ki jih mora občinski svet razčistiti in rešiti na samih sejah, ne pa v medijih. Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik Potok Vtšnjica je na muljavskih travnikih dobil luknjo in preprosto poniknil. Da se ne bi znižala gladina Krke, saj je Vtšnjica zelo »pomemben« pritok, so nastalo luknjo hitro zamašili s kamenjem in zemljo. Ni pa to ne prva in najbrž tudi ne zadnja luknja - požiravnik, ki vodi v tem potoku preprečuje, da bi po površini pritekla do Krke. Odsek avtoceste Višnja Gora - Bič naj bi se po prvotnih obljubah pričel graditi že lani. No, z začetkom gradnje najbrž tudi letos še ne bo nič. Ne moremo pa reči, da se okrog izgradnje nič ne dogaja. Županstvo občine Ivančna Gorica in DARS se kar redno sestajata. Pogajanja oziroma usklajevanja, kaj naj bi DARS še postoril poleg izgradnje avtoceste, so kar »vroča«. Domači pogajalci skušajo doseči, da bi se bodoča avtocesta kar najtesneje vključila v prometne tokove naše občine. To pa zahteva dodatna sredstva, ki pa se jih DARS seveda brani prispevati. ■mm NAMESTO MOPEDA CLIO Od 65 do 70 kilometrov je do nedavna prevozil vsak dan poštar Bojan Erjavec in to z mopedom. S polno torbo, v soncu in snegu, vročini in mrazu je raznašal pošto po šestnajstih vaseh. No, tega napornega in nezdravega dela je sedaj konec. Bojan bo sedaj »raznašal« s Cliom. Nevarnost prehlada in revme se bo zanj tako precej zmanjšala. Želi pa si, da bi vsaka hiša imela poštni nabiralnik, da mu včasih zajetne poštne pošiljke ne bi bilo treba tlačiti za kljuke vhodnih vrat, na okna ali pa še na kakšna bolj neprimerna mesta. AVTO NI BALON Čeprav ivanške zapornice takrat začuda niso bile zaprte, je eden od balonarjev, izjemoma tokrat z avtom, hotel poleteti kar mimo njih. Ni mu uspelo. Morda je vozil prepočasi. Ker pa je pristal na žicah, ki odpirajo in zapirajo zapornice, so bile slednje potem kar lep čas odprte. KRATKE KOMUNALNE Asfaltiranje lokalnih in krajevnih cest Izbrani izvajalec CPL Ljubljana že pospešeno asfaltira naše ceste. Te so: - lokalna cesta Krka - Hočevje (do meje občine); sedaj sta Občini Ivančna Gorica in Dobrepolje povezani z asfaltno cesto. Za 1300 m dolgo cesto v širini 4 m je bilo treba zagotoviti 13.000.000 tolarjev za izvedbo zemeljskih in asfalter-skih del; - del lokalne ceste Temenica - Breg; - del lokalne ceste Sobrače - Sela (do meje ; - lokalna cesta Velika Dobrava - Sela v dolžini približno 2000 m, širine 4m. Na tem odseku je ostal še neasfaltirani del v dolžini 100 m pri vasi Velika Dobrava, ker ni bilo možno pridobiti soglasje lastnika zemljišča. KRAJEVNE CESTE V KS TEMENICA: - Debeli hrib - Oteči vrh, - dva odseka na Slivnikovem hribu. KRAJEVNE CESTE V KS VIŠNJA GORA - Cesta Škrjanka, - pri gasilnem domu v Kriški vasi, - nasproti gasilnega doma v Kriški vasi in - Vrh - Kalce. KRAJEVNE CESTE V KS ŠENTVID PRI STIČNI - Križ - Rovanšek KS DOB - preplastitev lokalne ceste skozi Dob in asfaltiranje priključnih krakov krajevne ceste na to cesto. KRAJEVNE CESTE V KS IVANČNA GORICA - Vrhpolje - Gomile, - pot v gozd (Studenec v Ivančni Gorici) in - pot v Gorenji vasi. Tako so ostale za asfaltiranje še ceste v KS Ambrus, KS Zagradec, KS Muljava, KS Krka, KS Metnaj in morda še ena cesta v naselju Višnja Gora. Predvidevajo, da bodo asfalters-ka dela zaključili v treh tednih, to je do 20.10.1997, če bo vreme tako lepo kakor do sedaj. Obvozna cesta v Stični V neposredni bližini stiškega samostana je narejena nova obvozna cesta, narejena po projektu Mercator optime. Sedaj promet poteka tako, da se odmika od samostana, kar je nujno potrebno zaradi številnih obiskov tega objekta. Naredili so tudi pločnik od starega gasilskega doma do OŠ in vrtca. Ob novi cesti so postavili tudi javno razsvetljavo in uredili meteorno kanalizacijo, ki je do sedaj predstavljala velik problem prebivalcem z vznožja hriba. Celotna investicija je bila vredna kakih 16.000.000 tolarjev. Vzdrževanje gozdnih cest Z nastankom lokalne skupnosi leta 1995 je občina dobila v upravljanje tudi gozdne ceste. Tako se tudi sredstva za vzdrževanje gozdnih cest, ki jih lastniki plačujejo z davki, nabirajo na občinskem proračunu. V pomladanskem času smo objavili razpis za pridobitev vzdrževalca gozdnih cest. Razpis ni uspel, ker je bilo premalo ponudb za ta dela. Zato smo razposlali nekaterim podjetjem predračune za vzdrževanje gozdnih cest, na podlagi katerih se bomo odločili za izvajalca. Načrtujemo, da bodo gozdne ceste začeli vzdrževati oktobra. Vzdrževanje lokalnih cest Za pridobitev vzdrževalca lokalnih cest je bil ponovno izveden javni razpis, ki pa še ni zaključen, zato do nadaljnjega vzdržujejo lokalne ceste Komunalne gradnje Grosuplje. Sredstva za demografsko ogrožena omočja Razpis za sredstva za demografsko ogrožena območja je bil že objavljen v Uradnem listu. Nanj smo se prijavili z naslednjimi programi: - cesta Krka - Hočevje, - cesta Velika Dobrava - Sela, - cesta Oslica - Vrhe, - cesta Bakrc - Višnje, - cesta Obolno, - cesta Sobrače - Sela in - telefonsko omrežje v KS Krka. Za vse te projekte je bilo možno pridobiti vso potrebno doku- mentacijo, ki jo je zahteval razpis. Tako smo zaprosili Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj za sredstva v višini 72.000.000 tolarjev. Odgovora do danes še nismo pre-jeli. Kanalizacija Šentvid pri Stični Tu ni nič novega. Še vedno se pridobiva lokacijska dokumentacija, KS pa pridobiva soglasja krajanov za prekop zemljišč in položitev kanalizacije. Obvozna cesta Šentvid pri Stični Za obvozno cesto je narejen idejni projekt - sprememba - in sicer zaradi problematičnega pridobivanja soglasja lastnika zemljišča, zato je bilo potrebno izdelati ponovno lokacijsko dokumentacijo - spremembo. Ko bo dokumentacija narejena, bo projektant začel izdelovati projekt za izvedbo. Vodovod Visoka cona Stična Del vodovoda od črpališča do konca ceste, ob kateri je črpališče, naj bi se začel graditi že v letošnjem letu. Zahteva za graditev tega dela vodovoda je nastala zaradi modernizacije te ceste, saj je nesmiselno cesto asfaltirati, nato pa jo čez dve leti prekopati zaradi vodovoda, za katerega že sedaj vemo, da bo potekal po tej trasi. Izgradnja vodovoda je tudi povezana s pridobitvijo soglasij lastnikov zemljišč za gradnjo ceste. Vodovod Petrušnja vas Pričela seje izgradnja zaključne faze vodovoda Petrušnja vas - Češnjice. V letošnjem letu bodo opravljena dela v vrednosti kakih 5.000.000 tolarjev v prihodnjem letu pa se bo izgradnja nadaljevala v okviru sredstev iz proračuna v letu 1998. Izgradnja pločnika v Ivančni Gorici - Studenec Izgradnja pločnika v Ivančni Gorici na Studencu je zaključena, prav tako tudi javna razsvetljava na tem pločniku. Dolžina pločnika je približno 220 m, za kar smo porabili 3.200.000 tolarjev. Velik problem je bila telefonija, saj je bilo treba telefonski kabel v celi dolžini prestaviti in pazljivo kopati. Dodatni problem sta povzročala še električna napeljava, ki poteka pod zemljo, in vodovod. Kanalizacija Škrjanče - Mrzlo Polje Javni razpis za pridobitev izvajalca izgradnje kanalizacije Škrjanče - Mrzlo Polje je bil že opravljen. Izbran je tudi že izvajalec, in sicer Komunalne gradnje Grosuplje. Pri gradnji nastaja problem finančnih sredstev, saj nam Ministrstvo za okolje in prostor v letošnjem letu ne bo nakazalo planiranih sredstev, kljub temu da so nam jih s sklepom že dodelili. Trenutno potekajo pogovori z izvajalcem, v kakšni dolžini bo možno zgraditi kanalizacijo le s sredstvi iz občinskega proračuna. Obvestilo krajanom Lastnike oz. uporabnike zemljišč ob cestah pozivamo, da v dvometrskem pasu ob cesti sami posekajo veje in grmičevje, ki sega v cestni svet, kar jim nalaga tudi zakon o javnih cestah. S tem bodo omogočili uporabnikom ceste varnejšo vožnjo in boljše medsosedske odnose. V nasprotnem primeru lastnike oz. uporabnike zemljišč ob cesti opozarjamo, da bo ta dela opravil naš pooblaščeni upravljalec cest brez predhodnega opozorila. Sklad stavbnih zemljišč Z novim zakonom o stavbnih zemljiščih se ukinejo upravni odbori Sklada stavbnih zemljišč. Vsa pooblastila iz sklada stavbnih zemljišč se prenese na Občino Ivančna Gorica. Sklad naj bi se ukinil z novim letom. "Komunalni prispevek" Z novim Zakonom o skladu stavbnih zemljišč je na Občino prešel tudi izračun za odmero "komunalnega prispevka" za gradnjo objektov. Zato krajane obveščamo, da se za odmero "komunalnega prispevka", ki ga je treba obvezno poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja, obrnejo na Občino Ivančna Gorica. sestavil: Tone Jereb OB DNEVU ODPRTIH VRAT V LIVARJU Ob dnevu odprtih vrat Livarja smo simbolično zagnali novo avtomatsko for-marsko linijo, imenovano ASPA 800, ki jo je dobavila združena firma DISA -BMD -+GF+. Pri postavitvi omenjene proizvodne linije ne gre za povečanje kapacitet, temveč za nadomestilo že zastarelih in izrabljenih formarskih strojev, livarjem dobro znanih "formatk" tipa A-40. S tem smo razbremenili zaposlene napornega dela na foromatskih kalu-parskih strojih in istočasno zaključili tehnološko - proizvodni krog z avtomatskimi formarskimi linijami. Tako imamo v Livarju inštalirane 3 avtomatske formarske linije: - DISAMATIC tip 2013, z velikostjo form 480 X 600 mm in težo odlitkov v formi od 0,5 kg do 60 kg; kapaciteta je do 600 form na izmeno. - Že omenjena avtomatska formarska linija ASPA-800, ki je prevzela proizvodni program izločenih in izrabljenih formarskih strojev A-40, ima dimenzijo form 1000 X 800 X 300 mm, teža odlitkov v formi je lahko do 120 kg, storilnost linije pa do 300 form na izmeno, odvisno od kompliciranosti odlitka. Z investicijo v formarsko linijo ASPA 800 smo zaključili vlaganja v proizvodno opremo, tako da je kapaciteta livarne ostala praktično enaka kapaciteti pred postavitvijo nove linije. Predvsem smo humanizirali delo zaposlenih, proizvodnja pa bo tudi v bodoče potekala samo v 2 izmenah. Produkcija livarne tako ne bo presegla 15.000 ton odlitkov kvalitetne strojne litine v enem letu. Celotna investicija v novo linijo je dosegla 6 milijonov nemških mark. Vsaka investicija v livarnah "potegne" za seboj še vrsto spremljajočih dopolnitev osnovne opreme, od gradbeno rekonstrukcijskih del do opreme, ki zagotavlja ekološko sprejemljivo proizvodnjo. Tako je bilo tudi pri nas. Vzporedno z ASPA-800 smo inštalirali celotni odsesovalni sistem odpraševanja in odplinjevanja novo instalirane linije od livno-hladilne proge do izhoda odlitkov iz linije. Vsi izvori prahu in plina so zajeti in vodeni skozi mokri filter, kjer jih voda zajame in zadrži. Predhodni liniji (FOROMAT A-40) pa v sistem filtriranja nista bili vklopljeni. Vzporedno z obsežnimi deli v Livarju v letošnjem letu, smo tudi izpolnili v maju dano obljubo občanom in uredili odpraševanje in odplinjevanje elektroin-dukcijskih talilnih peči, ki so "proizvajale beli dim". Beli dim, ki se je iz livarne občasno kadil, je nastal med taljenjem pri odpare- vanju tehnološko odpadne nove pločevine iz REVOZA Novo mesto. Pločevinasti odrezki iz Revoza so iz pocinkane pločevine za proizvodnjo avtomobilskih karoserij. Pri taljenju cink zgori v cinkov oksid, cinkov oksid pa ni v seznamu kovin in kovinskih oksidov uvrščen med snovi, na katere bi bilo treba posebej paziti zaradi strupenosti ali škodljivosti zdravju. Ne glede na to vodimo zmes plina in prahu od elektro peči preko vodnega filtra, ki plin in prah ujame v vodni prhi. Cinkov oksid je težko omočljiv v vodi, zato se še občasno pokadi tudi iz vodnega filtra. Za odpravo te pomanjkljivosti pa smo uspeli s strokovnjaki iz TEOLA definirati spojino (kemikalijo), ki bo omočljivost cinkovega prahu v vodnem filtru povečala in s tem preprečila izhod prahu iz filtra. Tako smo z investicijskimi vlaganji z letošnjim letom dosegli, lahko rečemo, kompleksno zaključeno proizvodnjo -tehnološko, humano in ekološko celoto. Investicijska vlaganja bodo v bodoče namenjena samo še lažjim in boljšim delovnim pogojem ter prijetnejšemu bivanju krajanov v okolici Livarja. IMP LIVAR d.d. Alojz KOZAN AKCIJA »TELEFON V VSAKI DOM« je v zaključni fazi Spoštovane krajanke in krajani! Akcija »Telefon v vsaki dom« na področju krajevnih skupnosti Šentvid pri Stični, Dob, Temenica in Sobrače, je v polnem teku, vendar se mnogi še vedno sprašujejo ali bodo dobili telefon še v tem letu oziroma kdaj. Pri tako velikem projektu kot je izgradnja treh novih objektov za postavitev telefonskih central, izkop in položitev preko petdeset kilometrov telefonskega kabla je vedno možno računati na določena odstopanja od predvidenih načrtov. Ta so lahko administrativne narave ali pa posledica drugih objektivnih razmer. Na rešitev vprašanja telefonije na področju omenjenih KS čakamo že več kot dvajset let, zato upam, da boste vsi bodoči naročniki telefona z razumevanjem sprejeli morebitni zamik pri realizaciji tega projekta. Glede na provtno časovno razporeditev je zaradi tehničnih težav s strani izvajalca del in zamudnega pridobivanja soglasij za izgradnjo treh objektov v katerih bodo nove telefonske centrale, prišlo do približno dvomesečnega zamika. Dela na terenu in izgradnji objektov za telefonske centrale se bližajo koncu, postavitev telefonskih central, ki je bila predvidena za september pa bo opravljena v novembru letos. Po postavitvi central in tehničnem prevzemu kabelskega omrežja pa bodo delavci podjetja Telekom vezali telefone tudi po vaših domovih. To sporočilo naj zato velja kot ZADNJI POZIV vsem bodočim naročnikom, da do konca novembra vplačajo delež socinanciranja in si tako zagotovijo telefonski priključek. Kljub temu, da je telefonski kabel pripeljan do vseh objektov, kjer ste to želeli in dali svoje soglasje, vam sporočam, da bo podjetje Telekom vključilo v telefonsko omrežje le naročnike po seznamu, ki ga bo predložila Telekomu Krajevna skupnost in bodo imeli plačan delež sofinanciranja- Zaradi povečanega zanimanja za nakup novih telefonskih priključkov, bo Krajevna skupnost Šentvid pri Stični organizirala tudi ugodno prodajno predstavitev Iskrinih telefonskih aparatov, ki bo v petek, dne 14. novembra 1997 ob 18. uri v Domu kulture Šentvid pri Stični. Prizadevnim članom gasilskega društva Šentvid pri Stični, gasilskega društva Dob in vodstvu Krajevne skupnosti Temenica ob tej priliki izrekam iskreno zahvalo za uspešno opravljeno delo pri izgradnji objektov za telefonske centrale, posebno pa se zahvaljujem tudi posameznikom za požrtvovalno delo in razumevanje pri tej skupni akciji. Vsem, ki ste imeli in še imate določene nevšečnosti zaradi izgradnje telefonije pa se iskreno opravičujem in vas prosim, da v dobrobit kraja in krajanov še malo potrpite, saj bomo le s strpnostjo in iskrenim prizadevanjem prišli do željenega cilja, pa naj bo to v tem ali pa v začetku prihodnjega leta. V SLOGI JE MOČ ! Jaka Sever, predsednik KS Šentvid pri Stični _-„^^^ INSTALACIJE • TRGOVINA SERVIS • INŽENIRING GROSUPLJE 1290, CESTA NA KRKO 9 TEL.: 061/762-622, 763-620, FAX: 764-621 Obveščamo vas, da smo odprli nov prodajni center z elektromaterialom. Po ugodnih cenah vam nudimo elektro omarice, vse vrste kabelskih vodnikov, širok spekter žarnic, vtičnic in stikal, veliko ponudbo fluorescentnih svetil, kompletno strelovodno zaščito. Seznanjamo vas s posebno akcijsko ponudbo od 13.10. do 13.11.1997. Navajamo samo nekaj maloprodajnih cen iz akcije: avtomatske varovalke 6-32ABlp 600,00 6-32AClp 678,00 kabel PP-y 3 X 1.5 48,30 3X2.5 71,20 telefonski aparati: ISKRA ETA 155-COMET 5400,00 ETA 857 PH-10 4650,00 PHILIPS brezvrvični ALORIS 27900,00 EPG vodiUr ' BLATO Adamieova ŠMARJE Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto od 7. do 12. ure. Telefon: 763-620 \ VABILO K SODELOVANJU V PROGRAMU "PROSTOVOLJNO DELO" v okviru Centra za socialno delo Grosuplje Kaj je to in komu je program namenjen? Na Centru za socialno delo Grosuplje že več let vključujemo v delo z otroki in mladostniki tudi prostovoljne sodelavce. Najpogosteje pomagajo otrokom in dijakom, ki poleg razreševanja ostalih težav potrebujejo pomoč pri učenju, pri navezovanju stikov s širšim okoljem ali pri ustreznejšem preživljanju prostega časa. Delo je individualno in prilagojeno posameznikom. Navadno pomagajo pri učenju, kajti največ težav je s šolo in šolanjem. Pozneje pa prostovoljci vzpostavijo osebne stike in pristnejše odnose s svojimi varovanci.. Kdo program izvaja? Progam izvaja skupina prostovoljcev (dijaki, študentje, zaposleni), ki so različnih poklicnih usmeritev in imajo veliko veselja in dobre volje za delo z ljudmi, posebej z otroki in mladostniki. Kako se program izvaja? Program se izvaja na individualnih in skupinskih srečanjih, taborih, piknikih, različnih delavnicah in na priložnostnih srečanjih. Cilji programa? Končni cilj programa je preventivno delovanje, predvsem razvijanje potencialov za obvladovanje vsakdanjih življenjskih težav. Kako postati prostovoljec, prostovoljka? Če si zainteresiran-a za tako delo in bi želel-a dobiti o tem še dodatne informacije, se lahko oglasiš osebno na Centru za socialno delo Grosuplje, Taborska 13, soba št. 3, ali po telefonu na št. 761-111 (Mateja, Jožica, Erna). RAVNANJE Z ODPADKI Živimo v času velikih tehnoloških sprememb in želimo nekaj storiti tudi za okolje, v katerem živimo. Z ničimer ne onesnažujemo okolja tako zelo kot z odpadki. Vendar se jim v življenju, kakršnega živimo, ne moremo izogniti. Gospodarno ravnanje z odpadki pomeni zmanjševanje količine odpadkov, njihovo ločevanje in ponovno uporabo. Količino odpadkov lahko bistveno zmanjšamo tudi ob nakupovanju, ko se odločamo ali za izdelke v povratni in okolju prijazni embalaži ali za tiste v PVC embalaži, plastenkah in podobno s katerimi onesnažujemo okolico. Organske odpadke lahko predelamo v kompost, ki ga uporabimo na lastnem vrtu oziroma njivi. V posodo za odpadke odlagamo: • trdo plastiko, • plastenke kisa, olja in pijač • embalažne odpadke plastike in stiropora, • ohlajen pepel, • biološke odpadke (zelenjavni odpadki, ostanki hrane), • vrtne odpadke, listje in cvetje, • druge neškodljive odpadke. V posodo za odpadke NE odlagamo: • starih kovin, • starega papirja, • starega stekla, • večjih kosovnih odpadkov (pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati, drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev), • vej dreves oz. lesne mase, • posebno nevarnih odpadkov (baterije, akumulatorji, odpadna olja, barve, laki, razredčila, živosrebrni instrumenti, neonske in halogenske cevi, zaščitna sredstva, škropiva.) Vse uporabnike naših storitev prosimo, da upoštevajo ta navodila, zlasti pa prosimo uporabnike odvoza odpadkov iz zbirnih mest, da skrbijo za čistočo okrog zabojnikov in odpadke odložijo v zabojnik ali poleg zabojnika, vendar le, če so ti primerno zloženi v vrečah za odpadke ali v kartonski embalaži. V primerih, ko se na zbirnem mestu pojavljajo problemi zaradi prevelikih količin odpadkov, prosimo uporabnike, da obvestijo našo strokovno službo, ki bo poskušala najti ustrezno rešitev. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE ZSAM IVANČNA GORICA ORGANIZIRA Solo za poklicne voznike IV. stopnje strokovne izobrazbe. Zainteresirani dobite vse potrebne informacije v Šoferskem domu nad lekarno v Ivančni Gorici, ob ponedeljkih, od 14. do 16. ure. Tel.: 779-685 oz. v večernih urah 785-064. ZŠAM IVANČNA GORICA STRAN Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva RAZDELJENA SO PRVA POSOJILA Po vpisu na Zavodu RS za statistiko, odprtju žiro računa in še nekaterih drugih formalnostih so izpolnjeni pogoji za delovanje Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s sedežem v Ivančni Gorici. Kot je znano so Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva ustanovile vse tri občine in imenovale v upravni odbor iz vsake občine po dva člana in enega v nadzorni odbor. V skladu z odlokom je predsednik prvo mandatno obdobje Viljem Jamnik, dipl.ek. iz Občine Dobrepolje. Sklad ima vse potrebne akte za registracijo, ki jo bo izvedel v naslednjih mesecih. To pa ni ovira za njegovo delovanje, zato je objavil prvi javni razpis in na 4. redni seji že podelil 60.000.000 SIT kreditnih sredstev v skladu z razpisnimi pogoj i."T Upravni odbor je zaprosil pet finančnih organizacij za ponudbo in kot najugodnejšo izbral Krekovo banko d.d. Maribor, PE Ljubljana, ki je odobrila 60.000.000 SIT kreditnega potenciala po TOM + 5,5 % in 30.000.000 SIT kratkoročnega kreditnega potenciala za obratna sredstva do enega leta in po TOM + 6,5 %. Ker ni bilo dovolj kreditnega potenciala za vse prosilce, je upravni odbor sprejel odločitev, da imajo prednost pri dodelitvi kreditov: odpiranje novih delovnih mest, razvoj proizvodnih podjetij in izvozna usmerjenost. Upravni odbor je tudi sprejel sklep, da se sredstva razdeli tako, da so prosilci vsake občine enakomerno zastopani glede na višino prispevka občine za depozit. Depozitna sredstva prejšnjega sklada za razvoj malega gospodarstva se postopoma že sproščajo, pričakujemo pa tudi dodatna sredstva iz proračunov vseh treh občin za leto 1998, zato bo ponovni razpis že v začetku prihodnjega leta in upamo, da bo upravni odbor odobril več sredstev in izpolnil želje večjemu številu prosilcev ter odobril kredite za dejavnosti, ki so izpadle pri prvem razpisu. Upravni odbor želi, da bi v bodoče pridobil tudi sredstva Republiškega sklada za razvoj malega gospodarstva, sodeloval na natečajih, ki jih objavljajo ministrstva ter posredoval informacije in tako omogočil razvoj malega gospodarstva vseh treh občin, hkrati pa opravičil ustanovitev medobčinskega sklada. Jože Košak POKLICNI TEČAJ kaj je to in komu je namenjen? Živimo v času, ko se iz dneva v dan nekaj spreminja. Tako so nastale velike spremembe tudi v šolskem sistemu, in to takoj po sprejetju nove šolske zakonodaje, spomladi leta 1996. Veliko se je spremenilo in se še spreminja, nekaj pa je popolnoma novega. Med tem novim je tudi t.im. POKLICNI TEČAJ. To je nova oblika poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki traja eno leto, z njim se pridobi prvi poklic, in to na enaki ravni kot na ustrezni poklicni, tehniški ali drugi strokovni šoli, na nivoju srednje strokovne izobrazbe tehnika. Po oceni strokovnjakov je približno 20% gimnazijcev poklicni tečaj edina pot do dokončanja srednje šole in s tem pridobitve poklica. Zato je izobraževanje s poklicnim tečajem namenjeno tistim gimnazijcem, ki so uspešno končali štiri letnike gimnazije in imajo težave z maturo, tistim maturantom, ki si ne želijo nadaljevati šolanja ali se niso uspeli vpisati v nadaljnje izobraževanje, ali pa tistim, ki so študij na fakulteti prekinili. Poleg gimnazijcev se v ta program lahko vključijo tudi dijaki ustreznih srednješolskih programov po prejšnjih predpisih. Predmetnik poklicnega tečaja obsega le strokovne predmete posameznega poklica. Osnovna oblika šolanja je dualni sistem. To pomeni, da srednja šola izvaja le teoretični del pouka, v katerem daje znanja in osnove praktičnega dela poklica, v obratovalnici ali podjetju pa se pridobi vsa praktična znanja in veščine za opravljanje določenega poklica. Šolanje se bo tudi letos izvajalo poskusno na različnih srednjih šolah v Sloveniji, za naslednje poklice: FARMACEVTSKI TEHNIK Srednja šola za farmacijo in zdravstvo, Ljubljana Šaranovičeva 5, Ljubljana telefon: (061) 313-924 GOSTINSKI TEHNIK Srednja šola za gostinstvo in turizem, Ljubljana Preglov trg 9, Ljubljana telefon: (061) 1407-098, 1409-240 Srednja šola za gostinstvo in turizem, Maribor Mladinska 14a, Maribor telefon: (062) 211-010 TURISTIČNI TEHNIK Srednja šola za gostinstvo in turizem, Ljubljana Preglov trg 9, Ljubljana telefon: (061) 1407-098, 1409-240 Srednja šola za gostinstvo in turizem, Maribor Mladinska 14a, Maribor telefon: (062) 211-010 KONFEKCIJSKI TEHNIK Srednja strojna in tekstilna šola, Murska Sobota telefon: (069) 32-640, 32-652, 32-653 EKONOMSKI TEHNIK Srednja ekonomska šola, Maribor Trg Borisa Kidriča 3, Maribor telefon: (062) 213-461, 229-57-40 Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola, Murska Sobota Slovenska 11, Murska Sobota telefon: (069)21-366,21-993 Vse podrobne informacije lahko dobite na posameznih srednjih šolah, ki bodo ta program izvajale. Pripravila Majda Može Zabojnik (1000 DEM) v prahu V senci »romskih dnevov« v Grosupljem, je počilo tudi na Kužljevcu. Rom Miha Strojan seje že pred časom s svojo družino preselil iz nekdanjega taborišča na občinski zemlji na , tako zatrjuje, svojo parcelo nekaj sto metrov stran. Na starem prostoru je ostal le betonski zabojnik - garaža. To mu je pred časom pripeljala nekdanja občina Grosuplje. Vanj naj bi se preselil iz šotora. Res je, da v njem ni nikoli prebival. Nekaj časa je tam domovala le krava. Ob njegovi preselitvi pa se je ivanška občina odločila, da zabojnik uniči in odstrani. To pa predvsem zato, da se vanj ne bi naselili drugi Romi. In tedaj, ko so zabojnik uničili, je začel Miha zatrjevati, daje bil le-ta njegova last, in da ga je, preden so ga uničili, prodal Matiju Brajdiču iz Novega mesta za 1000 DEM. V teh svojih trditvah pa ni bil posebno prepričljiv, saj je tistega dne vsakomur povedal drugačno zgodbo o »prodaji« zabojnika. OD FUSARJA DO OBRTNIKA » ŽELIM POSTATI GOSTINEC « Zaradi velikega zanimanja ljudi, lahko rečem vseh starosti in poklicev, kako čimprej izpolniti pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti kot s.p. (ali d.o.o., ni razlike), iz cele Slovenije, ne le z Dolenjskega, sem se odločila, da vam opišem postopek, ki ga boste morali opraviti, da to željo uresničite. Za opravljanje gostinske dejavnosti mora kandidat izpolnjevati pogoj gostinske izobrazbe Če tega pogoja ne izpolnjuje, se lahko prijavi na preizkus znanja, vendar mora imeti dokončano V. stopnjo strokovne izobrazbe (srednjo šolo), ne glede na smer. Fotokopijo zaključnega spričevala je dolžan predložiti ob prijavi na preizkus. Po uspešno opravljenem preizkusu znanja kandidat prejme potrdilo o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za vodenje delovnega procesa v gostinski dejavnosti. Navedeno potrdilo oziroma preizkus velja le za nosilca dejavnosti, ne pa za zaposlitev v gostinstvu. Z opravljenim preizkusom znanja kandidat ne pridobi kvalifikacije. Postopek Kandidat se na preizkus prijavi na območni obrtni zbornici v kraju, kjer stanuje oz. tam (če to že ve), kjer bo imel lokal. Vnaprej mora poravnati stroške preizkusa znanja, ki znašajo 44.275 tolarjev. Ob prijavi prejme knjižico Varstvo pri delu, gradivo Hočem postati gostinec in ustrezna navodila, ki mu jih pisno posreduje Obrtna zbornica Slovenije, ko prejme prijavo kandidata. Teoretični del preizkusa znanja se opravlja v Ljubljani, na Obrtni zbornici Slovenije (dvakrat po 45 minut). Kandidat za ta del preizkusa prejme pisno vabilo štirinajst dni prej. Če je kandidat izpit (test) iz varstva pri delu že opravil, mu v Ljubljani tega ponovno ne bo treba. Izpite iz varstva pri delu je treba obnavljati. Izpit iz varstva pri delu, ki ga je kandidat ev. opravil kot zaposleni v delovni organizaciji ali kot delavec pri obrtniku, za s.p. ne velja. Potrdilo o varstvu pri delu je treba predložiti na upravni enoti ob pričetku postopka. Po uspešno opravljenem teoretičnem delu preizkusa znanja (uspešnost izpita iz varstva pri delu tu ni pogoj!) kandidat v nekaj dneh prejme pisno obvestilo o uspešnosti oz. neuspešnosti preizkusa, obvestilu pa je priloženo tudi potrdilo o opravljenem izpitu iz varstva pri delu, če ga je kandidat opravljal. V pisnem obvestilu je kandidat napoten na strokovni del preizkusa znanja, ki ga opravlja na Srednji šoli za turizem in gostinstvo v Ljubljani ali Mariboru. 3. Srednji šoli za turizem in gostinstvo v Ljubljani in Mariboru organizirata v dogovoru z Obrtno zbornico Slovenije 50-urni pripravljalni semionar in to v popoldanskem času oz. po dogovoru s kandidati. Nekako štirinajst dni, po tem, ko se izteče 50 ur izobraževanja, je organiziran zaključni izpit. 4. Pripravljalni seminar obsega predmete kuharstva, strežbe, poznavanja pijač s kletarstvom in gostinsko poslovanje. Ne loči se kandidatov, ki bodo imeli samo bife ali dnevni bar, gostilno ali restavracijo. Vsi delajo vse in po uspešnem zaključku dobijo potrdilo, da so usposobljeni za vodenje delovnega procesa v gostinski dejavnosti. 5. Pripravljalni seminar na šoli stane 65.000 tolarjev, kar je treba poravnati, ob prijavi na seminar. Seminar ni obvezen in se kandidat lahko prijavi le na izpit. Glede na termine, ki jih imata šoli predvidene za pripravljalne seminarje, se kandidat lahko vključi najprej na pripravljalni seminar in po uspešnem zaključku opravi še teoretični del na Obrtni zbornici Slovenije. Torej vrstni red preizkusa ni pomemben, če je to v korist kandidata. 7. Kontaktni osebi na šolah sta Dragica Borko, Srednja šola za turizem in gostinstvo Ljubljana, telefon 061 14 09 240, in Mira Pliberšek, Srednja šola za turizem in gostinstvo Maribor, telefon 062 211-010. 8. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu oz. preizkusu znanja na gostinski šoli, Obrtna zbornica Slovenije, na osnovi dokumentacije, ki jo prejme s šole za posameznega kandidata, izda potrdilo o uspešnosti. Če kandidat ni bil uspešen v vseh predmetih, mora sam poskrbeti, da se prijavi (in plača) na popravni izpit. Termin mu določi šola. 9. Potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja za vodenje delovnega procesa v gostinski dejavnosti kandidat predloži svoji upravni enoti, ki mu nato izda ugotovitveno odločbo o izpolnjevanju pogojev. To pa pomeni, da je njegov lokal, po predhodni ugotovitvi inšpekcije, ustrezen za obratovanje. Obrtno dovoljenje pa so na osnovi dokumentacije (ugotovitvene odločbe in potrdila o uspešno opravljenem preizkusu) dolžni pridobiti tisti, ki bodo v svojem lokalu nudili tudi hrano. Pripravlja: Jelka Božič VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE IN ČLANOV DRŽAVNEGA SVETA Predsednik državnega zbora RS Janez Podobnik je dne 12.9.1997 izdal odlok o razpisu volitev predsednika republike in odlok o razpisu splošnih volitev v Državni svet. Predsednika republike bomo volili na neposrednih volitvah dne 23.11.1997 Po 103. členu Ustave RS se predsednika republike voli za dobo petih let na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov. Za doseganje ustavno predpisane večine določa zakon dvokrožni sistem glasovanja. Drugi krog se izvede v primeru, če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni prejel večine veljavnih glasov pri prvem glasovanju. Ponovno glasovanje se opravi najpozneje v 21 dneh po prvem krogu. V letu 1997 je ta rok najpozneje 7. decembra 1997, saj Ustava določa, da mora biti novi predsednik izvoljen najmanj 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po Zakonu o volitvah v državni zbor, to so Republiška volilna komisija, volilne komisije volilnih enot, Okrajne volilne komisije in volilni odbori. Glede organizacije dela na voliščih, glasovanje in ugotavljanje izida, veljajo določbe Zakona o volitvah v Državni zbor. Pravico voliti in biti izvoljen za predsednika republike ima državljan RS, ki bo najpozneje do 23.11.1997 dopolnil starost 18 let in mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost (2. člen Zakona o volitvah predsednika). Nihče nemore glasovati po pooblaščencu, pravico voliti uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. V postopku volitev predsednika republike se bo izvedbo: a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji 23.11.1997, b) predčasno glasovanje na sedežu Okrajnih volilnih komisij, 18., 19. in 20.11.1997, c) glasovanje v Republiki Sloveniji po pošti za osebe, ki bodo 23.11.1997 • v bolnici ali zdravilišču • domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu • na služenju vojaškega roka • na prestajanju zaporne kazni, v kolikor bodo najpozneje do 16.11.1997 vložile zahtevo za tako glasovanje pri Okrajni volilni komisiji, d) glasovanje na domu 23.11.1997 za osebe, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek 20.11.1997 sporočile Okrajnim volilnim komisijam, da želijo glasovati na domu. Republikška volilna komisija je na 7. seji dne 1.10.1997 sprejela sklep o imenovanju volilnih komisij volilnih enot in volilnih okrajev.V Okrajno volilno komisijo Grosuplje so bili imenovani: za predsednika: Franc Krivic za namestnika predsednika: Katarina Marolt-Kuret za člana: Franc Godeša za namestnika člana: Vinko Kobilca za člana: Janez Dolinšek za člana: Likovič Andrej Sedež Okrajne volilne komisije je v Grosupljem, Kolodvorska 2, tel št. h.c. 764-311 ali 761-626 (tajnik OVK Andrej Struna ali njegova namestnica Dragica Urbas). v Državni svet, se voli 40 članov za dobo 5 let. Sestavljajo ga: 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih skupnosti. Volitve članov Državnega sveta so posredne. Opravljajo se tajnim glasovanjem na volilnih zborih volilnih teles. Volilna telesa sestavljajo posebej izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij (elektorji). Predstavnike lokalnih interesov bodo volili 26.11.1997, predstavnike ostalih interesnih skupin pa 27.11.1997 Vsak občinski svet lahko določi samo eno kandidaturo za člana Državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov. Število kandidatov, ki jih predloži posamezna interesna organizacija za izvolitev predstavnikov funkcionalnih interesov v Državni svet, ni omejeno. Volilno enoto št. 22 sestavljajo občine Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Ribnica. Sedež volilne enote je v Grosupljem. Volilne komisije volilnih enot za izvedbo volitev v Državni svet bodo imenovane naknadno. V prilogi vas seznanjamo z vsebino sklepa o določitvi volišč v 3. volilnem okraju Grosuplje iz katerega je razvidno kje boste volili. Tajnik Okrajne volilne komisije Grosuplje Andrej Struna Na podlagi odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ( UL RS št. 70/96), Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica Št. 10/96) v skladu s statutom Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, pravilnikom o dodeljevanju sredstev za projekte .malega gospodarstva v Občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter sklepa Upravnega odbora z dne 11.09.1997 objavljamo JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica I. PREDMET RAZPISA Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisuje posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 30.000.000,00 SIT. NAMEN POSOJIL - kratkoročni kredit za obratna sredstva II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki; -podjetja v zasebni in mešani lasti, pri čemer morajo imeti sedež podjetja ali obrti na območju Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Posojilo se daje: - za dobo enega leta; - obrestna mera TOM + 6,5 %; - zavarovanje kredita v skladu s pogoji pooblaščene finančne organizacije. III. VSEBINA VLOGE Podjetja morajo vlogi priložiti: - dokumentacijo, ki jo bo zahtevala pooblaščena finančna organizacija. IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov Krekova banka d.d. Maribor, PE Ljubljana, Ciril Metodov trg 1, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo prošnje je do 30.11.1997. Vse potrebne informacije dobite na Županstvu Občine Ivančna Gorica, tel.: 778-384, 778-385 - ga. Tatjana Božič. MEDOBČINSKI SKLAD ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA Predsednik Viljem Jamnik, dipl.oec. REPUBLIKA SLOVENIJA Stevilka:008-1/97 4. volilna enota Datum: 07.10.1997 OKRAJNA VOLILNA KOMISUA GROSUPLJE 3. volilni okraj Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92), 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (44/92 in 60/95) in 9. člena Zakona o evidenci volivne pravice (Uradni list RS 46/92) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ ZA IZVEDBO VOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE v 4. volilni enoti - 3. volilni okraj Grosuplje 326 IVANČNA GORICA Kulturni dom Ivančna Gorica Ivančna Gorica.Mrzlo Polje, Mleščevo, Škrjanče, Gorenja vas.Vel.Črnelo, Malo Čmelo, Vrhpolje pri Šentvidu 327 MALO HUDO Gasilski dom Malo Hudo Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici.Sp.Draga 328 MULJAVA Kulturni dom Muljava Muljava, Potok pri Muljavi, Oslica, LeŠčevje, Mevce, Vel.Kompolje.Male Kompolje, Bojanji Vrh, Vel.Vrhe, Male Vrhe, Sušica, Trebež 329 STIČNA Kulturni dom Stična Stična, Gabije pri Stični, Mala Dobrava,Vir pri Stični 330 METNAJ Gasilski dom Metnaj Metnaj.Mala Goričica,Poljane pri Stični, Planina, Osredek nad Stično, Debeče, Obolno, Mekinje nad Stično, Dobrava pri Stični, Pristava nad Stično 331 VIŠNJA GORA I Osnovna šola Višnja Gora Višnja Gora 332 VIŠNJA GORA II Gasilski dom Višnja Gora Stari trg, Dedni Dol, Peščenik, Podsmreka, Polje pri Višnji Gori, Sp. Brezovo, Vel. Dobrava, Zg. Draga 333 KRIŠKA VAS Gasilski dom Kriška vas Kriška vas, Pristava pri Višnji Gori, Nova vas, Zavrtače 334 VRH PRI VIŠNJI GORI Lovski dom Vrh pri Višnji Gori Vrh pri Višnji Gori, Leskovec, Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Sela pri Višnji Gori 335 ŠENTVID PRI STIČNI I Kulturni dom Šentvid Šentvid pri Stični, Pristavlja vas, Griže, Petrušnja vas 336 ŠENTVID PRI STIČNI II Kulturni dom Šentvid Vel. Češnjice, Male Češnjice, Veliki Kal, Mali Kal, Šentpavel na Dol, Zaboršt pri Šentvidu, Glogovica, Velike Pece, Artiža vas 337 RADOHOVA VAS Obrat KZ Radohova vas Radohova vas, Grm, Selo pri Radohovi vasi 338 DOB PRI ŠENTVIDU Gasilski dom Dob pri Šentvidu, Breg pri Dobu, Pokojnica, Škofije, Dob, Boga vas, Podboršt, Sela pri Dobu, Rdeči Kal, Sad, Male Pece 339 HRASTOV DOL Gasilski dom Hrastov Dol Hrastov dol, Tmovica, Lučarjev Kal 340 TEMENICA Temenici, Družbeni dom Temenica Temenica, Čagošče, Dolenja vas pri Temenici, Prapročepri Temenici, Pungert, Videm pri Bukovica, Šentjuije, Bratnice, Breg pri Vel. Gabru, Male Dole pri Šentjurju, Vel. Dole pri Šentjurju 341 AMBRUS Osnovna šola Ambrus Ambrus, Kamni Vrh, Kal, Primča vas, Višnje, Bakrc, Brezovi Dol 342 ZAGRADEC Gasilski dom Zagradec Zagradec, Fužina, Malo Globoko, Male Rebrce, Vel. Rebrce, Breg pri Zagradcu, Grintovec, Dečja vas, Kuželjevec, Češnjice pri Zagradcu, Tolčane, Valična vas, Marinča vas, Vel. Globoko, Gabrovka pri Zagradcu, Kitni Vrh 343 KRKA I Družbeni center Krka Krka, Gradiček, Ravni Dol, Podbukovje, Laze nad Krko, Vel. Korinj, Mali Korinj 344 KRKA II Družbeni center Krka Krška vas, Znojile pri Krki, Trebnja Gorica, Gabrovčec, Vel. Lese, Male Lese Predsednik volilne komisije 4. volilna enota, 3. volilni okraj: Franc Krivic, dipl. iur. ZDRAVJE IN BOLEZNI IV. ČEBELARJI DRUŠTVA KRKA IN ZAGRADEC SMO RAZVILI SVOJ PRAPOR 23. avgusta smo čebelarji Čebelarskega društva Krka in Zagradec, ki v svoji organizaciji združuje čebelarje iz KS Ambrus, Zagradec, Krka in Muljava, praznovali 60-letnico organiziranega čebelarjenja na tem področju. Seveda smo v teh letih preživeli precej hudih časov in kar nekaj reorganizacij, toda kljub vsemu smo vztrajali, tako da se lahko ponosno ozremo na prehojeno pot in ob jubileju razvijemo svoj društveni prapor, ki bo nam strejšim v ponos, mlajšim pa kažipot za prihodnost. Prapor je zelo lep in ga dodatno krasijo še častni trakovi petih botrov, na drogu pa se blešči 25 velikih in 42 malih zlatih žebljičkov z imeni darovalcev, ki so prispevali sredstva in tako pripomogli k razvitju prapora in promociji našega društva ter posredno pospeševanju čebelarstva na našem področju. Predsednik društva J. Rošelj je v svojem nagovoru najprej pozdravil vse navzoče, posebno še upokojence DU STIČNA, s katerimi smo skupaj organizirali to praznovanje, in se zahvalil vsem darovalcem, še posebej botrom: Občini Ivančna Gorica, ki jo je zastopal župan Jernej Lampret, KS Zagradec, ki jo je zastopala predsednica M. Zaletelj, podjetju HOJA oblazinjeno pohištvo, ki ga je zastopal direkotr Stane Kralj, ČD Grosuplje, ki gaje zastopal A. Kolenc in ČD Stična, ki ga je zastopal M. Marolt. Nato je orisal prehojeno pot čebelarstva na našem področju, kjer so gojili čebele že pred 200 leti in več, nanizal imena naših predhodnikov v čebelarstvu, kot so bili: J. Marolt iz Stične, J. Zaje in A. Glavan z Muljave, F. Hočevar, L. Bregar, S. Koščak, S. Purkat in A. Podržaj s Krke, J. Globokar iz Les, J. Hrovat, C. Papež in F. Košak iz Zagradca ter Žavbi iz Ambrusa, ki so bili tudi ustanovitelji čebelarskih družin, iz katerih je z združitvijo v letu 1977 nastalo društvo, ki danes praznuje 60-letnico. Ob tej priliki sta župan in predsednik društva podelila tudi odličja in priznanja zaslužnejšim članom. Prejeli so jih: za dolgoletno delovanje v društvu in njegovih organih odličje A. Janše II. stopnje: A. Podržaj iz Gradička, F. Plut iz Krške vasi in H. Zaletelj iz Fužine. Odličje A. Janše III. stopnje je prejel I. Kralj iz Ivančne Gorice. Priznanje s področja zdravstvenega varstva ter vzgoje mladine je prejel Pavle Herbst. Priznanje za pomoč ter sodelovanje s ČD pa so prejeli tudi že zgoraj navedeni botri. Pot, ki so jo prehodili naši čebelarji s svojimi čebelami, je bila zelo težka. Kar ni opravila 2. svetovna vojna, ki je zdesetkala čebelarje in čebele na našem področju, so opravila še škropiva in preseljevanje ljudi v mesta, tako da naše vasi kažejo danes žalostno podobo praznih čebelnjakov. Ob vsem tem pa je razveseljivo dejstvo, da smo starejši čebelarji v tem obdobju pomnožili število čebeljih družin, naše vrste pa so začeli zapolnjevati mlajši čebelarji. Danes je v našem društvu organiziranih 25 članov, ki čebelarijo s približno 500 družinami. Zato smo se tudi odločili za razvitje prapora, pod katerim se bomo še naprej združevali in širili ter vzpodbujali čebelarsko dejavnost, saj smo čebelarji ljudje, ki s svojimi čebelami skrbimo za ravnovesje v naravi. Ob obletnici smo čebelarji pripravili prav lepo razstavo pripomočkov za čebelarjenje in čebeljih pridelkov ter razstavo slik in prispevkov na temo Varujmo naravo in čebele, ki so jih prispevali učenci podružničnih osnovnih šol iz Ambrusa, Zagradca, Krke in Muljave. Prireditev je prav dobro uspela, saj so nam jo s svojimi pesmimi popestrli krški pevci in otroci iz Zagradca, z recitacijo Ciciban in čebela. Za posebno veselo srečanje čebelarjev in stiskih upokojencev so poskrbeli krški gasilci in mladi glasbeniki ansambla Valovi s Krke in tako seje prazanovanje zavleklo pozno v noč. Janez Rošelj Večina članov ČD se je zbrala ob svojem praporu. MARTINOVO Pršu je, pršu sveti Martin, on ga je krstil, jast ga bom pil. Kume moj dragi, zdaj se napi, dugo ga ne boš, zdaj se navit... (zapisano v okolici Semiča) ■ :*: Martinovo (11. november) se imenuje po sv. Martinu, enemu izmed prvih svetnikov nemučencev, ki mu je cerkev priznala svetniško čast. Slovenci ga še posebej častimo od 7. st. naprej, saj je pri nas zgrajenih v njegov spomin okoli 120 cerkva. V naših predstavah živi kot usmiljeni vojščak, ki z mečem reže svoj plašč, da bi ga dal revežu. Družbo mu delajo gosi, ki naj bi ga izdale, ko se je hotel skriti med njimi. Zaradi tega morajo umreti. Odtod torej navada, da je treba na Martinovo jesti pečeno gos. Martinovanje je običaj, kije razširjen povsod po Evropi. Vsak ga praznuje na svoj način, vendar pa velja pravilo, da ne sme manjkati bogato obloženih miz, saj je to dober znak, da je bila letina bogata. In kako praznujemo sv. Martina Dolenjci? Domači že zgodaj pohitijo do svojih zidanic. Če je dan sončen, je še posebej čudovit. V vinogradih oziroma zidanicah vse ponovno zaživi. Čeprav je kup dela s pripravo praznovanja, se le najde čas, da se človek naužije prelestnosti jesenske harmonije. Zvečer se v zidanici zberejo gostje in poskušajo vino. Ne sme manjkati dobra orehova potica in pečena gos. Zbrane ponavadi zabava harmonikar. Osrednja pozornost velja pokušini vina, za kar pa imamo Dolenjci še poseben smisel. Veselo rajanje traja do jutra. Ko gostje odidejo, pustijo na mizi majolko, napolnjeno z vinom, da bi tudi revne duše v vicah martinovale, če bi se oglasile v zidanici. Pečena gos Gos očistimo in jo zunaj in znotraj nadrgnemo s soljo in majaronom. Po nekaj urah jo damo v pekač, tako da leži na prsih. Polijemo jo z vročim oljem in pečemo več ur (odvisno od velikosti gosi). Ves čas jo mažemo z maslom in polivamo z lastnim sokom. Ko je že mehka, jo pri visoki temperaturi opečemo, da dobi lepo skorjo. Gos je okusnejša, če prsni koš napolnimo z jabolki. Serviramo jo z mlinci in rdečim zeljem. (Iz knjige Velika knjiga o praznikih) Priprava praznične mize Z nedeljskega potepa prinesemo raznovrstne pisane liste, pa kostanj, mogoče utrgamo v bližnjem vinogradu vejo vinske trte, na kateri se še drži grozdje. To kar najbolj domiselno razvrstimo med krožniki in kozarci. Uvodni del v praznovanje smo torej domiselno opravili. Postregli bomo z rdečimi vini. Izbiramo med vini, kot so: cabernet sauvignon, merlot, modri pinot, refošk ali teran. Želim vam prijeten praznik. Janja DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE POSLANSKA PISARNA Obveščamo vas, da bo Janez Janša, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, za Vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Ivančni Gorici vsak drugi ponedeljek v mesecu, in sicer: 10. novembra 1997, 8. decembra 1997 in 12. januarja 1998, 9. februarja 1998, 6. aprila 1998 (izjemoma prvi ponedeljek), 11. maja 1998, 8. junija 1998 in 13. julija 1998 od 14.30 do 17. ure v prostorih občine, Sokolska 8, v Ivančni Gorici. Vegeterjanstvo Vegeterjanstvo pomeni prehranjevanje brez živil živalskega izvora. Ponekod po svetu je to tradicionalen, tisočletni način prehranjevanja. V zahodni civilizaciji pa je dobil ime, s katerim se loči od vsesplošno razširjene mešane mesno-rastlinske prehrane. Vegetarjanstvo obsega dve splošni (in še veliko vmesnih) smeri: - strogo vegetarjanstvo, tim. veg-anstvo, kar pomeni, da so iz jedilnika izločena vsa živila živalskega izvora: meso, jajca, mleko in mlečni izdelki, med, in podobno, - vegetarjanstvo, ki vključuje mleko in mlečne izdelke ter jajca. V našem, zahodnem delu sveta se je vegetarjanstvo množično razširilo v šestdesetih letih tega stoletja, zlasti v ZDA in deželah zahodne Evrope. Strokovnjaki za prehrano in zdravniki so zato v sedemdesetih letih zavzeto primerjali zdravje odraslih ljudi, nosečnic, doječih mater, mladostnikov, otrok in dojenčkov v veganskih skupnostih in tistih, ki so jedli običajno prehrano. Pregledovali so sestavo njihove krvi, spremljali rast in razvoj, prehranjenost, obolevnost, telesno in intelektualno zmogljivost, vzdržljivost in še številne druge dejavnike zdravja. Zanesljivih razlik ni bilo, razen v višini odraščajočih otrok: veganski otroci so bili nekoliko nižji kot njihovi vrstniki, ki so jedli mešano hrano. Po številnih raziskavah je zahodna zdravstvena skupnost prišla do ugotovitve in jo tudi zapisala v učbenike medicine: V hrani, ki vsebuje kombinacije različnih živil, tudi če gre za izključno rastlinsko hrano, je dovolj različnih beljakovin. Pomembna je torej ustrezna kombinacija in količina živil, ki naj bi telesu dala dovolj beljakovin. Za vegetarjansko prehrano se, zlasti v mestih, iz različnih razlogov odloča veliko ljudi. Najbolj pogost razlog, ki ga navajajo, je spoštovanje življenja živali, zaradi česar zavestno izstopijo iz kroga potrošnikov mesa . Na drugem mestu je prehod na vegetarjansko prehrano kot spremljajoča oblika telesne discipline na duhovni poti človeka, sledijo pa še številni drugi razlogi. Zato je treba zapisati tudi nekaj besed v opozorilo tistim, ki se tega prehoda lotevajo brez ustreznega poznavanja veščine vegetarjanskega prehranjevanja in pasti, ki lahko pripeljejo do porušenega zdravja. Najbolj pomemben napotek je: ne hitite! Telo, vajeno mesne prehrane, ne zmore čez noč preskočiti na drugačen režim delovanja. Prebavni organi potrebujejo določen čas, da svoje izločanje in gibanje prilagodijo izključno rastlinski hrani. Poleg tega različne raziskave sporočajo, da telo človeka, ki j( mesno-rastlinsko hrano, nima sposobnosti zanesljivega proizvajanja vitamina B12 (ta sposobnost je, pravijo, ohranjena v skupnostih, kjer se od rojstva j( le rastlinska hrana), zato je ta vitamin treba dodajati (vegetarianci običajno uporabljajo algo spirulino). V primeru, da tega vitamina v telesu ni v zadostni količini, se razvije ena od oblik slabokrvnosti, kot bolezen pomanjkanja. Drugi temeljni napotek je: ne lotevajte se prehoda na vegetarjanstvo, ne da bi se poučili o ustreznih kombinacijah živil in njihovih količinah, ki naj bi telesu prinesle vse potrebne hranilne snovi. Ni zadosti iz prehrane le izločiti meso - potrebna je temeljita prilagoditev jedilnika. V nasprotnem primeru v telesu lahko nastanejo številni primanjkljaji: beljakovin, vitaminov ali drugih potrebnih hranil, ki omogočijo nastanek motenj in bolezni. V naslednji številki bomo sklenili poglavje o prehrani z besedami o duševnem prehranjevanju. BARONICA STISKA »Že kar nekajkrat sem dvigovala palec v zrak, ko se je peljal nad mano, pa ni hotel ustaviti.« Tako je povedala 84-letna Jožefa Erjavec iz Stične, ko se ji je končno uresničila želja, da se popelje z balonom. Njen zet, Marjan Praznik - Šipca, jo je 5. oktobra uslišal in jo kot pilot balona, z balonom Podravke, ki ga upravlja Rado Petrovič, popeljal iz Ivančne Gorice do Šentvida. »Bilo je čudovito, samo prekratko,« je ob pristanku povedala Jožefa. »Škoda tudi, ker je boljši razgled ovirala megla, pa še višje bi šla rada.« S poletom si je poleg užitka, leteti z balonom, pri svojih častitljivih letih pridobila tudi naziv »baronica stiska«. Za pogum in naziv ji čestitamo tudi mi, saj je to gotovo eden od rekordov, pa ne samo ivanške občine. 1997 STRAN DENACIONALIZACIJA - PROBLEMI IZVAJANJA Med ljudmi se nenehno pojavljajo vprašanja, zakaj denacionalizacija teče tako počasi, kako da je bilo mogoče nepremičnine nekdaj odvzeti zasebnikom "čez noč", zdaj pa se zadeve vlečejo v nedogled in podobno. Članki v časnikih in razgovori po radiu in televiziji o teh problemih so razmeroma redki in dostikrat nerazumljivi preprostim ljudem. Ker se kot poznavalec zemljiškega katastra, izvajalec geodetsko katastrskih meritev in član skupne strokovne komisije za denacionalizacijo vsakodnevno srečujem tako s problemi izvajanja denacionalizacije kot tudi z negodovanjem ljudi, bom poskusil razumljivo razložiti nekatere najbolj pereče ovire, s katerimi se izvajalci denacionalizacije ubadamo. Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet novembra 1991 in 29.11.1991 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. V njem so v 3. členu našteti upravičenci (fizične osebe) oziroma predpisi, po katerih je bilo le-tem premoženje odvzeto. Med temi predpisi je tudi uredba o arondaciji (zaokrožitvi) zemljišč kmetijskih posestev iz leta 1946. Lastniki zemljišč, ki so jim bila ta odvzeta po navedeni uredbi ,pa zanjo niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč, imajo pravico do denacionalizacije tako odvzetih zemljišč. Z vključitvijo te uredbe med predpise, ki določajo, katera nacionalizirana zemljišča se lahko vrnejo in komu, in ki je v prvotnih verzijah zakona ni bilo, se je število zahtevkov za denacionalizacijo v upravni enoti Grosuplje (nekdanji občini Grosuplje) potrojilo in jo tako potisnilo prav v republiški vrh. Vračanje arondiranih zemljišč povzroča tudi vrsto dodatnih zapletov, saj večine parcel iz tega sklopa (gre za zemljišča, ki leže v obdelovalnih kompleksih kmetijskih podjetij) ni mogoče takoj vrniti v last in posest, temveč šele po preteku roka, ki ga določa zakon. Glavnina denacional-izacijskih zahtevkov v grosupeljski upravni enoti pa ima pravno podlago prav v tej uredbi. Ustvarjalci zakona so si reševanje zahtevkov za denacionalizacijo očitno predstavljali preprosteje, kot je to mogoče početi v praksi; najmanj tridesetletna, dostikrat pa tudi petdesetletna odmaknjenost od nacionalizacije je ponekod postavila skoraj nepremostljive ovire. Mnogo upravičencev je pokojnih, njihovi dediči pa se med seboj težko sporazumevajo. V desetletjih so se spremenile parcele, včasih celo preoštevilčile, ponekod je spremenjeno tudi merilo katastrskih načrtov, kar vse otežuje identifikacijo nekdanjih razlaščenih zemljišč. Določanje odškodnin za nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti v naravi, je problematično. Zakonodajalec je sicer predpisal kot obvezno prilogo k vlogi za denacionalizacijo zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi In izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih, v katerih so bile vpisane podržavljene nepremičnine od 15.05.1945 do vložitve zahtevka, za zemljiškokatastrske podatke pa le o legi, površini in vrsti rabe parcel po stanju v času podržavljenja, kar pri delu ustvarja probleme, ki so se v praksi kmalu pokazali. Večina denacionalizacijskih zahtevkov brez vsestranske primerjave nekdanjega stanja z novim ni rešljiva. Kljub zahtevnosti postopkov so stranke zahtevke za denacionalizacijo povečini vlagale same, brez pomoči pravnih svetovalcev, zaradi česar je bila na začetku komaj kaka vloga popolna. Postopki denacionalizacije so namreč po zapletenosti bolj podobni sodnim kot upravnim postopkom. Državna uprava s tako zahtevnimi upravnimi postopki v preteklih letih preprosto ni imela opravka in je bila zato - z redkimi izjemami brez tovrstne prakse. Ministrstvo za pravosodje je ob sprejemu zakona sicer priznavalo, da bodo upravni delavci zaradi njegovega izvajanja bolj obremenjeni, vendar je menilo, da bo to mogoče opraviti brez dodatnih zaposlitev. Praksa pa je pokazala, da so prav zaradi preobremenjenosti v zvezi z novimi nalogami in zaradi zahtevnosti denacionalizacijskih postopkov, ki so jih dobili poleg že dotedanjega vskadanjega dela, zapuščali svoja mesta še tisti pravniki, ki so se z denacionalizacijskimi zadevami ukvarjali, novih pa za ta dela praktično ni mogoče dobiti. Glavnino dela pri odločanju o vračanju kmetijskih zemljišč, kamor sodi levji delež vseh. denacionalizacijskih zahtevkov z območja grosupeljske upravne enote, zato zdaj že nekaj časa praktično opravlja ena sama delavka. Denacionalizacijske postopke še dodatno zapleta komisijski način dela, predpisan z zakonom. Komisija, ki je bila ustanovljena kot pomoč občinskim upravnim organom, ima v svoji sestavi izvedence s področij, potrebnih za uspešno reševanje denacionalizacijskih zadev. Ta naj bi o vsaki denacionalizaci-jski zadevi po končanem ugotovitvenem postopku pripravila poročilo, na katero imajo stranke v roku petnajstih dni možnost pripomb ali predlogov, ki jih prvostopenjski upravni organ sicer, preuči, ni jih pa dolžan upoštevati. V praksi je delati na taklen način težko in zamudno. Člane komisije, katerih večina ne dela v upravni enoti, je praviloma težko zbrati na seje, še posebej zato, ker bi se morali sestajati pogosto. Zakon določa, da naj bi bil en član komisije diplomirani pravnik, en član izvedenec ustrezne stroke, pri komisijah, ki odločajo o vračanju nepremičnin, pa en član tudi izvedenec geodetske stroke. Za učinkovito delo na zahtevnih upravnih postopkih bi morala bili takoj po sprejemu zakona v vsaki upravni enoti oblikovana skupina pravnikov (njihovo število bi bilo seveda odvisno od števila zadev), v njihovi sestavi pa bi moral biti stalno zaposlen tudi geodet z večletno katastrsko prakso, ki bi pomagal ugotavljati sedanje stanje nekdanjih razlaščenih parcel, saj je takšno ugotavljanje potrebno skoraj pri vsakem primeru. Občasno sodelovanje geodeta v komisiji zato ne zadostuje. Izvedence drugih strok bi ta ekipa uporabljala po potrebi. Jasno je tudi, da bi se morala navedena skupina ukvarjati samo z denacionalizacijo. Zakon o denacionalizaciji je v mnogih stvareh nejasen, zaradi česar šele pravna praksa, ki se uporablja v pritožbenih in sodnih postopkih, nakaže ustrezne rešitve. Zaradi tega, pa tudi zaradi mnogoterih strank z različnimi interesi, ki drug drugemu nasprotujejo, so pritožbe pogoste, pritožbeni postopki pa zamudni. Kljub vsem težavam so bile vrnjene vse tiste parcele (tu gre predvsem za gozdove in druge posamične parcele, katerih stanje se v teh letih ni spremenilo in zato sodelovanje geodeta ni nujno), za katere so bili izpolnjeni zakonski pogoji in kjer njihovi dosedanji uporabniki niso postavljali posebnih ovir, kakršen je na primer obstoj obdelovalnih kompleksov. 20. člen zakona o denacionalizaciji namreč določa, da nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest, če bi bila z njeno vrnitvijo bistveno okrnjena ekonomska oziroma tehnološka funkcionalnost kompleksov. 22. člen zakona zato predpisuje, da se na takih nepremičninah vzpostavi le lastninska pravica v korist upravičenca, zavezanec oziroma dosedanji uporabnik pa ima pravico še naprej uporabljati tako nepremičnino za svojo dejavnost, vendar le za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji oziroma največ sedem let od uveljavitve zakona. Ta določila so nenehen kamen spotike. Zavezanci oziroma uporabniki kompleksov so v začetku dokazovali celo komplekse s površino enega ali dveh hektarov in so vračanju v last in posest praviloma nasprotovali. Tudi tam, kjer v naravi dejansko obstaja kompleks s površino več hektarov, njegove meje niso jasne, saj se zemljeknjižno lastništvo dostikrat močno razlikuje od stanja v naravi. Mnogokrat so sredi kompleksa parcele zasebnih lastnikov, ki so jih zavezanci imeli v zakupu že od prej in so jih obdelovali skupaj s parcelami družbene lastnine. Tako je brez poznavanja dejanske površine in obsega kompleksa nemogoče določiti lastninski delež denacionalizacijskega upravičenca, ki naj bi svoje zemljišče začasno dobil le v last, ne pa v posest. Edina prava rešitev je zamejičenje kompleksov, ugotovitev, katere državne parcele ali njihovi deli so v kompleksu, nato pa bo mogoče posamične lastniške deleže natančno določiti. To pa pomeni stroške, ki jih ni pripravljen plačati niti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki od leta 1993 nastopa kot upravljalec vseh kmetijskih zemljišč in gozdov v državni lasti, niti denacionalizacijski upravičenci, ki v kompleksih še nimajo lastninskih deležev . Zamejičeni kompleks bi po poteku dobe, v kateri imajo zavezanci še pravico uporabljati ta zemljišča za svojo dejavnost, omogočil racionalno vrnitev lastninskih deležev denacionalizacijskih upravičencev s pomočjo komasacije ali zložbe zemljišč. Več razlogov govori za to, da bi bilo edino smiselno vračati denacionalizirana zemljišča iz kompleksov po načelih komasacije. Lastnik, ki ima v kompleksu več raztresenih parcel, bi lahko dobil svoje zemljišče v enem samem kosu z zamejičenimi in čimbolj ravnimi mejami ter dovozno potjo. Eno od načel komasacije je, da mora imeti vsaka parcela dovozno pot, s čimer odpadejo spori zaradi služnosti oziroma vožnje preko drugih parcel. Površine deležev se zaradi novih poti sicer zmanjšajo, vendar so prednosti take razdelitve tolikšne, da manjšo površino zlahka nadomestijo. Tu gre za ravne meje, manjše število mej, manjšo porabo goriva, gnojila in zaščitnih sredstev. Za spore, kakršni mnogokrat nastanejo pri običajnih komasacijah, kjer človek vloži v komasacijski sklad parcelo, ki jo je še do včeraj obdeloval in gnojil, v zameno pa morda dobi manj negovano, pri teh razdelitvah ni razloga. Kompleksi so namreč navadno enako obdelani, enako gnojeni in - kar je najpomembnejše -nekdanji lastniki jih že desetletja niso obdelovali in zato na svoje nekdanje parcele čustveno niso tako navezani. Še en poseben razlog govori v prid komasacijam: Na grosupeljskem koncu je precejšnje število reguliranih vodotokov, ki so sicer bistveno izboljšali kakovost zemlje, vendar so nekateri lastniki zaradi njih izgubili precejšnje površine, drugi, ki imajo od njih prav tolikšno korist, pa niti kvadratnega metra. Ti vodotoki v katastrskih načrtih povečini niso vrisani, kar še dodatno otežuje delo pri denacionalizacijskih postopkih. Vodotoki sodijo v javno rabo in ne bi smeli biti vrnjeni v naravi, česar pa iz uradnih načrtov ni mogoče ugotoviti. Prav bi bilo, da se izgubljena zemlja enakomerno porazdeli med lastnike, kar bi komasacija omogočila. Vodotoki in razne gradnje na robovih kompleksov so tudi preprečili dovoze na nekdanje parcele, kar se prav tako lahko reši s komasacijo. Zakon o denacionalizaciji v 33. členu sicer določa, da služnosti, izbrisane s podržavljenjem, oživijo, vendar je to določilo v praksi zaradi povsem spremenjenega stanja največkrat neuresničljivo. O togosti zakona o denacionalizaciji govori tudi njegovo določilo, ki predpisuje, da se lahko denacionalizacijske-mu udeležencu vrne le zemljišče, ki mu je bilo odvzeto. To, v običajnih primerih razumno določilo, odpove, ko gre za vračanje podržavljenih parcel v komasacijskem kompleksu "Ratike" v Dobrepolju. Tam je bila namreč v osemdesetih letih opravljena komasacija na kompleksu približno 80 ha med naseljema Videm in Podpeč. Dobršen del iz komasacijskega sklada razdeljenih parcel je ostal Kmetijski zadrugi Dobrepolje, ki kompleksa ne uveljavlja. Leta 1993 je kompleks - tako kot druga družbena zemljišča - prešel v last Republike Slovenije. Princip komasacije je tak, da udeleženci vložijo v komasacijski sklad svoja zemljišča, zatem pa dobijo iz njega vrednostno enaka, vendar drugje ležeča zemljišča. Zalo se je komisiji zdelo normalno, da lahko tisti upravičenci, katerih nekdanja zemljišča so bila v komlek-su komasacije, dobijo iz preostalih državnih parcel njihovo vrednost po enakih kriterijih, kakršni so veljali za udeležence komasacije. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije se je temu uprl, opirajoč se prav na določilo zakona, ki govori o vračanju le tistih zemljišč, ki so bila denacional-izacijskim upravičencem odvzeta. Razlaga, da v komasacijskem postopku noben udeleženec ne dobi zemljišča na istem mestu ter da zemljišča iz komasacijskega sklada zahtevajo le lastniki, katerih nekdanja zemljišča so tudi bila v komasacijskem kompleksu, ni zalegla. Pravniki Ministrstva za kmetijstvo in Ministrstva za pravosodje so stališče Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije potrdili in vrnitve v naravi niso dovolili, z utemeljitvijo, da sicer razumejo, za kaj gre, vendar bi morala biti za tak primer v zakonu zapisana izjema. Naslednja težava, ki pesti izvajalce denacionalizacijskih postopkov, je neusklajenost katastrskih načrtov s stanjem v naravi. Pri tem bo seveda marsikdo dejal, da bi za to v preteklosti pač morala poskrbeti geodetska upravna služba. Res zakon o zemljiškem katastru predpisuje kompleksno revizijo (splošen pregled) vrst rabe na vsakih petnajst let. Vendar je treba takoj povedati, da so imeli podobna določila prav vsi zakoni od nastanka zemljiškega katastra, nobena od držav, v katerih smo v preteklosti živeli, pa ni čutila posebne potrebe, da za taka dela zagotovi tudi denar. Kakih deset let - od leta 1941 do 1950 - pa je v zemljiškem katastru zaradi vojne in velikih družbenih sprememb po njej, ki niso bile naklonjene zasebnemu lastništvu, sploh vladalo mrtvilo, katerega posledice se v kakovosti zemljiškokatastrske evidence odražajo še danes. Sedanji zakon o zemljiškem katastru -tudi prejšnji katastrski predpisi so bili podobni - določa, da morajo lastniki ali uporabniki v tridesetih dneh prijaviti vsako spremembo v vrsti rabe na zemljiščih na pristojni geodetski upravi, vendar so bile takšne spremembe prijavljene vselej le, če je šlo za lastnikovo korist ali potrebo, kar nikakor ne zagotavlja zadovoljivega vzdrževanja katastrskih evidenc. Po istem zakonu so investitorji dolžni poskrbeti, da se vse spremembe, nastale zaradi gradnje kakršnih koli objektov na zemljiščih, na njihove stroške evidentirajo v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Ker v zakonu ni nobenih sankcij glede tega, so predvsem investitorji reguliranih potokov in lokalnih cest le malokdaj čutili potrebo po zadovoljitvi tega zakonskega določila. Spremembe meja ali lastništvo posamičnih zemljiških parcel pa so po zakonu stvar njihovih lastnikov, ki tudi marsikatere tovrstne spremembe v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi ne izvedejo. Vse to pojasnjuje, zakaj katastrsko stanje nikoli v zgodovini te evidence ni povsem ustrezalo dejanskemu stanju. Zaradi naglega razvoja po letu 1945, pretiranega števila gradenj in vselej zmedene kmetijske politike pa se je razkorak med stanjem v naravi in stanjem v zemljiškem katastru le še povečeval. Kar zadeva nekdanjo družbeno lastnino, ki je zdaj predmet denacionalizacije, je stanje še hujše: ker se državi nikoli ni zdelo pomembno, da bi imela tovrstno natančno evidenco, čeprav je bilo o tem v preteklosti veliko govora, je izvajanje denacionalizacijskih postopkov zaradi tega še posebno oteženo. Tako je na nekaterih - zdaj državnih - parcelah po več stavb različnih lastnikov ali uporabnikov, ki nimajo določenih funkcionalnih zemljišč, ponekod pa niti same stavbe niso vrisane v katastrskih načrtih, kar povzroča zmedo in spore, saj so v takih primerih mnenja o možnosti vračanju denacionaliziranih zemljišč zelo različna. Zemljišča so bila razlaščena kot kmetijska, sedanje stanje pa je povsem drugačno, zaradi česar večine teh zemljišč ne bi smeli vračati v naravi. Vendar leta 1993 ustanovljena Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter Slovenski odškodninski sklad le malokdaj priznavata dejanske spremembe na zemljiščih, če te že pred tem letom niso bile izvedene v evidenci zemljiškega katastra, kar mnogokrat privede do nesmisla, saj so med temi zgradbami že desetletja asfaltirana dvorišča, poti in zelenice. Res je v Ljubljani, kjer v katastrskih načrtih niso vrisane cele soseske blokov, stanje še veliko hujše kot na območju upravne enote Grosuplje, vendar je to zadeva, ki tudi našim izvajalcem denacionalizacije povzroča sive lase. Identifikacija nekdanjih parcel in ugotovitev njihovega sedanjega stanja je prav tako problem, ki povzroča spore predvsem zaradi stroškov, povezanih s tem delom, ki pri manjših parcelah presegajo njihovo vrednost. Le v redkih primerih je natančno identifikacijo mogoče opraviti s pomočjo listin, nastalih ob spremembah. V večini zadev je preprosto potrebna izmera oziroma ugotovitev nekdanjih meja na kraju samem, iz tega pa je mogoče natančno izračunati, v katerih sedanjih parcelah so deli nekdanjih nacionaliziranih parcel oziroma katere dele nekdanjih parcel je mogoče vrniti v naravi. Sami zastareli katastrski načrti so namreč za to delo premalo natančni, zaradi česar tudi pristojna geodetska služba ne daje takih identifikacij, kjer so delčki nekdanjih parcel, ki sedaj ležijo v drugih parcelah, natančno določeni. Pri teh zadevah gre navadno šele za predhodne ugotovitve, ki so lahko le v pomoč pri vračanju lastninskega deleža v kompleksu. Kasneje, ko bo denacionalizirano zemljišče vrnjeno tudi v posest, bo potrebno še njegovo zamejičenje. Pri tem je seveda od lastnikov v kompleksu odvisno, za kakšen način se bodo odločili: za zamejičenje nekdanjih parcel ali za drugačno razdelitev - komasacijo. Še eno dejstvo, prav tako povezano z zastarelostjo zemljiškega katastra, večkrat povzroča težave pri vračanju zemljišč: nenatančne površine, vpisane v zemljiškem katastru, ki so posledica nekdanjega preprostega določanja površin parcel s pomočjo mehaničnih naprav na papirju. Pri meritvah in natančnejšem računanju površin iz koordinat zamejičenih in nespornih mejnih točk se zato nujno pokažejo razlike, ki jih je dostikrat težko razložiti prav zavezancu, saj ta včasih meni, da upravičencu vrača več, kol je ta izgubil, čeprav je površina računana v nespremenjenih mejah parcele. Razlogov za to, da denacionalizacijski postopki tečejo za upravičence prepočasi, je torej precej. Pa še tu so predvsem našteti le tisti, ki ovirajo vodenje postopkov za vračanje kmetijskih zemljišč, teh pa je na območju grosupeljske upravne enote daleč največ. Geodeti so zakonodajalca že med razpravami o zakonu opozorili na problematiko plačevanja stroškov geodetskih izmer, ki so nujni sestavni del večine postopkov, vendar za to ni bilo posluha. Pred časom je naša komisija tudi predlagala spremembo zakona v tem smislu, da bi bila razdelitev kompleksov pogojena s komasacijo, odgovor pa je bil, da lastniki zemljišč v kompleksih to možnost imajo, kar komisija seveda ve. Predlog je bil podan prav zato, ker vemo, kako zamuden je navadno postopek uvedbe komasacije po običajni poti. Z zakonskim določilom bi bilo to mnogo laže, še posebej, ker bodoči lastniki zemljišč v kompleksih teh še ne uporabljajo, stroški komasacije pa zagotovo ne bi bili večji, kot je izmera vsake parcele posebej. Grosuplje, 20.04.1997 Vinko Petrič 10 STRAN TEDEN OTROKA V VRTCU POLŽEK V VIŠNJI GORI Prišel je mesec otroka in z njim vsakoletni teden otroka, ki je bil letos posvečen medvrstniškim odnosom. Dejavnosti, ki smo jih pripravile, so vzpodbujale otroke k medsebojnemu druženju in prijateljstvu, k izkazovanju pozornosti in medsebojne pomoči. V ponedeljek smo izkrorstili lepo vreme za pravo mini olimpijado. Vsi smo se navdušeno pomerili v različnih spretnostih in igrah : v zadevanju koša z žogo, spretnostnem plezanju in plazenju, poskusili smo se v badmintonu in balinanju. Najzanimivejši športni rekvizit pa so bili seveda rolerji. Na konu »olimpijade« pa je bila slavnostna podelitev polžkovih priznanj. V torek so otroke obiskale lutke Mojce Pokrajculje, ki smo jih vodile vzgojiteljice. Gledalci so bili navdušeni nad lepimi lutkami, zato se je dopoldne nadaljevalo v lutkovni delavnici, kjer so otroci izdelovali različne lutke in z njimi uprizarjali izmišljene vsebine. V sredo je v našem vrtcu otroški kino gostoval. Otroci so od doma prinesli svoje najljubše risanke in si jih ogledovali. Junake risank pa so tudi likovni upodobili. V četrtek smo se odpravili v pravljični svet. Ob diafilmu smo poslušali prigode Miškolinove družine, starejši otroci pa so presenetili mlajše z dramatizacijo zgodbe Zrcalce. Petek pa je bil prav zares poseben dan. Imenovali smo ga »piškotov dan«. Najprej nas je obiskal Tamarin stari ata. Predstavil nam je svojega konjička, to je žganje v les. S seboj je prinesel vse, kar potrebuje pri tem delu. Otroci so z zanimanjem opazovali, kako je pod njegovimi spretnimi prsti nastajala podoba. Ob koncu predstavitve je vsakdo dobil obesek z znakom svoje skupine, česar so bili otroci še posebno veseli. Otroci so se potem spremenili v prave male kuharje, ob pomoči staršev, ki so kupili ali spekli nekaj piškotov, ki so jih otroci okrasili s čokolado, kokosom, pisanimi drobtinicami. Iz prtičkov, jabolk in bonbonov so izdelali različne pogrinjke, ki so bili v veselje očem. Popoldne so prišli še starši. Z otroki so se zadržali ob skupni igri in slad-kanju. Ob koncu pa je vse skupaj pogostila kuharica Meta s pečenimi jabolki. Vzgojiteljici: Branka Kastelic in Zdenka Skubic PRVI JESENSKI DAN V VRTCU IVANČNA GORICA 23.september. Iz meglenega jutra se je naredil prelep sončen dan. Prvi jesenski dan. Otroci v vrtcu Ivančna Gorica so ga še posebej pričakovali, saj jim je bil na ta dan obljubljen polet z balonom. Iz vseh naših enot - Marjetica, Čebelica, Polžek in Miška so prišli otroci na travnik, kjer bo verjetno stal naš novi vrtec. In dvignili so se pod nebo. Po šest otrok naenkrat v veliki pleteni košari. Če pa se je otrokom pridružila še njihova vzgojiteljica, je moralo biti otrok v košari malo manj. Privoščili so si pogled z višine in se spustili nazaj na trdna tla. Otroci so z velikim navdušenjem lezli v košaro in iz nje. Poleteli so skoraj vsi. Previdnejši so si balon prvikrat le ogledali. Konec septembra se je na Muljavi pri Obrščaku zbrala zanimiva druščina: razred nekdanjih učencev, ki so osnovno šolo v Stični končali pred 27. leti, in nekaj njihovih učiteljev. To smo debelo gledali, ko smo se, spremenjeni, na novo spoznali. Potem pa je stekel pogovor do poznih jutranjih ur. S primernim spoštovanjem smo se spomnili tudi učencev in učiteljev, ki jih ni več med nami. L. S. KULTURNI PRAZNIK NA OSNOVNI ŠOLI FERDA VESELA V ŠENTVIDU PRI STIČNI SREČANJE Z ERIKO OMERZEL Likovna sekcija Ferda Vesela in Osnovna šola Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični sta stopili skupaj in v okviru Tedna otroka pripravili razstavo akademske slikarke in ilustratorke Erike Omerzel. Razstavo je v petek, 3.10.1997, odprl ravnatelj Jernej Lampret, otroci in drugi pa si jo bodo lahko ogledali vse do 10. oktobra med 7. in 18.uro. sama je bila veselo druženje slikarke z učenci, saj so otroci v sproščenem vzdušju spraševali slikarko o njenem delu in načrtih s takim žarom in prisrčnostjo, kot jo zmorejo samo otroci.. Učenci so se slikarki oddolžili tudi s svojim prispevkom; recitirali so ilustrirane tekste iz revij za otroke Ciciban in Kekec, kjer slikarka Omerzelova redno objavlja svoje ilustracije. Brez sodelovanja pedagogov Osnovne šole Ferda Vesela, likovne pedagoginje in slavistk pa seveda ne bi šlo. Redni bralci revij Ciciban in Kekec so izkoristili priložnost in slikarko poprosili še za avtogram. Na koncu so vsi skupaj ugotovili, da so se lepo zabavali, daje bila prireditev lepa kombinacija poezije in proze za otroke, likovne upodobitve le-te in lepo izvedenih recitacij. Učenci višjih razredov, ki so pri likovnem pouku prav zdaj spoznavali knjižne ilustracije, pa so imeli priložnost vse spoznati v živo in so tako dobili tudi spodbudo za ocenjevanje knjižnih ilustracij. Člani likovne sekcije so slikarki predstavili tudi svoje delo in naš kraj z okoli- Razstava je sicer res namenjena otrokom, kar pa ne pomeni, da ni prijeten kulturni dogodek tudi za odrasle. Tudi otvoritev co ter jo zato povabili na Gradišče, da si je v lepem, sončnem popoldnevu vse tudi ogledala. Člani geološkega krožka Osnovne šole Stična so se tudi letos udeležili tekmovalnega srečanja najboljših geoloških krožkov iz vse države. Tekmovanje je bilo 3. in 4. oktobra v Mariboru. Na sliki: Učenca Andrej in Rok prejemata iz rok članov ocenjevalne komisije zlato priznanje, potem, ko sta uspešno predstavila in zagovarjala raziskovalno nalogo svojega krožka. L.S. ŠOLA V VIŠNJI GORI ŽE DOBILA STREHO Lepo vreme in zagnanost izvajalcev sta obrodila sadove. Šola v Višnji Gori je že dobila streho. Prav veličastno izgleda novo poslopje. Otroci si ga z zanimanjem ogledujejo, ko hodijo domov iz stare, razmajane šole. Res je, da streha na zidovih še nc pomeni nove šole, je pa zagotovilo, da bodo prav kmalu , upajmo, da že v prihodnjem šolskem letu, učilnice v njej že zaživele. STRAN 11 Ob mednarodnem dnevu starih ljudi INTERVJUVALE SMO JOŽEFO ERJAVEC ( 83. LET ) Kje ste se rodili? Rodila sem se v Davčah, v stari kmečki hiši. Kako se spominjate vale rojstne hiše? Spali smo na lesenih posteljah, ki so imele namesto blazin slamo. Domače hiše se ne spominjam več tako dobro, saj je že podrta. Koliko otrok je bilo v družini? Imela sem 4 brate in 5 sester. Kakšne igre ste se igrali doma? Igrali smo se igre, ki so bile narejene doma. To so bile špana, volk ... Česa se posebej Spominjate iz šole? Od šole sem bila oddaljena uro hoda. Pouk smo imeli samo dve uri na teden. Učitelj je bil strog. Kasneje nas je redno učil g. župnik. Učil nas je toliko, kolikor je mislil, da bomo v življenju potrebovali. kaj ste delali pozimi? Pozimi smo se greli na krušni peči. Na peči smo se učili, brali, pletli... Hvaležni smo bili, da smo imeli toplo krušno peč. Ste veliko brali? Brala sem vedno veliko, saj sem se iz knjig veliko naučila. Brati sem znala pri petih letih. Pri prvih besedah mi je pomagala mati, kasneje pa sem bila samouk. kaj ste najpogosteje jedli? Kruh, žgance, mleko, močnik, zelje, krompir ... Kdaj ste kot otrok vstajali zjutraj? Ker smo imeli šolo popoldan, nisem vstajala zgodaj. S čim ste se v življenju preživljali? Pri enajstih letih sem pasla sosedove krave, oče pa je bil gozdni delavec.' Ste kaj potovali? Prvič sem šla peš na Zali Log. Tja smo nosili prodajat brusnice. Ste v življenju srečali znano osebo? Srečala sem Franceta Bevka, vendar takrat še ni bil tako poznan. Bi bili še enkrat mladi? Seveda, saj je sedaj mladim veliko lepše kot včasih. Ali ste vedeli, da je I. oktober Dan starih ljudi? Da. A je bil dan takšen kot vsi drugi. Pred enim tednom pa sem se z balonom popeljala od Ivančne Gorice do Šentvida. Čestitamo! Vas je bilo strah? Ne. Novinarski krožek, 5. razred Anja Bučar, Katja Okoren, Maja Nograšek, OŠ Stična POZOR! Opojna trava, vse bolj razširjena med mladimi kadilci, je nevaren začetek poti v svet mamil. Foto: PP Grosuplje PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE V sredo, 15. oktobra smo se učenci 5. r. OŠ Stična odpravili na celodnevno ekskurzijo. Ogledali smo si Kropo, Begunje, Bled, Vrbo in Ljubelj. Najprej smo se pripeljali na mejni prehod Ljubelj. Ogledali smo si gorsko skupino Karavanke, ki mejijo med Slovenci in Avstrijci. Tja hodijo tudi lovci na lov za gamsi. Potem smo se odpeljali dalje proti Begunjam. V Begunjah so pokopani talci, ki so jih ubili med drugo svetovno vojno. Zatem smo šli v Vrbo. Ogledali smo si cerkev šv. Marka in tudi rojstvo hišo Franceta Prešerna. Hiša je bila majhna. Imela je »hišo«, v kateri je krušna peč, miza, klop in nekaj omaric v steni. Naprej je kamra, v kateri je postelja, kjer sta spala oče in mati in zibelka, v kateri je bil vedno najmlajši otrok. V spominski sobi smo si ogledali razstavljena pesnikova dela. Ustavili smo se tudi na Bledu ob jezeru, točneje v Zaki. Naša zadnja točka pa je bila Kropa. Najprej smo si ogledali kovačnico »vigenjc«, ki je v Kropi še edina. Potek kovanja žebljev nam je pokazal in razložil kovač. V starih časih so kovači in njihove družine ves dan delali v kovačnicah. Mati je kar na kovaškem ognju skuhala hrano. Delali so vse vrste žebljev, velike in majhne. Obiskali smo tudi kovaški muzej. Videli smo dela znanega kovača Jožeta Bertonclja ( 1901 - 1976). Občudovali smo pojočo omaro (orkestrion), ki so jo imeli tudi gostilničarji. Ogledali smo si slike, ki so predstavljale kuhanje oglja. Ko smo se z avtobusom vračali proti Ivančni Gorici, smo gledali še sončni zahod. Tako je lepo ekskurzijo polepšalo še lepo vreme. NOVINARSKI KROŽEK Tanja Kastelic, 5. b., OŠ Stična foto: Dejan Srebnijak, 5.b. TABOR V PRLEKIJI Pogosto vam pišemo o taborih, ki so se doslej vedno dogajali na Primorskem - v Božičih. Tokrat pa je tam za nas zmanjkalo prostora in smo si našli drug kraj - v Prlekiji. To pa ni bila edina razlika; tabor je zdaj prvič trajal kar deset dni, prvič je bil namenjen mladostnikom, starejšim od 15 let, in vodila ga je precej manjša skupina prostovoljcev kot doslej. Za tako velik projekt si je CSD Grosuplje moral poleg številnih sponzorjev zagotovil tudi pomoč mednarodne organizacije MOST. Lahko si predstavljate, da je bila organizacija tabora precej težka naloga in da je bilo potrebnega veliko dela precej časa pred začetkom dogajanja v Prlekiji. Za vse to je poskrbela nova moč na Centru, socialna delavka Mateja skupaj s socialno delavko Emo in direktorico Jožico. Tabor MLADOSTNIKI 97 je od 28. 7. do 6. 8. potekal v majhni vasici sredi Slovenskih Goric: v Svetinjah. Stanovali smo v stari šoli. Spali smo v dveh večjih sobah, večina aktivnosti pa seje odvijala zunaj. Precej zanemarjena hiša z nenehno zamašenim straniščem je prvi trenutek vzbujala neprijetne vtise, vendar smo jo v naslednjih dneh udomačili; jo očistili, prelepili s plakati, jo napolnili z glasbo, smehom in ustvarjalnostjo. 25 do 28 ljudi dobre volje je premagalo starošolske vonjave, ose in prah. MOST je organizacija, ki nam je na tabor poslala dodatno moč: prostovoljce iz drugih držav. Deset simpatičnih tujcev je skupaj z nami organiziralo različne aktivnosti: Jennifer iz Texasa nas je učila plesati, Angležinji sta nam pripravili stenski časopis, Švicarka in Avstrijka sta usposobili kuhinjo in pripravili nekaj odličnih jedi... Vsekakor pa bi bil tabor osiromašen brez naše grosupeljske ekipe, katere usposobljenost in iznajdljivost je ves čas reševala organizacijo tabora. Mladostniki pa so samostojno pripravili precej dejavnosti: igranje odbojke, lov na zaklad, večere ob ognju ter sodelovali v gledališki igri in likovni delavnici. Darilo CSD Ljutomer je bil enodnevni izlet. Takrat smo obiskali mlin na Muri in se ves dan kopali v kopališču Banovci... Desetdnevni čas, preživet s čudovitimi ljudmi v Slovenskih Goricah, bi lahko opisali samo udeleženci. Zahvaljujemo pa se vsem sponzorjem, ki so delno omogočili prostovoljcem in mladostnikom s Centra za socialno delo Grosuplje preživeti kreativne in koristne počitnice... Melita Garvas Seznam sponzorjev Mladostniki 97 Mesarstvo Mišic, Ulica 6. junija 6, Ivančna Gorica; Mesarstvo Javornik, Adamičeva 20, Grosuplje; Ula d.o.o., Adamičeva 12, Grosuplje; Tico d.o.o., Ziherlova 30, Ljubljana; Žeja, Cesta na Krko, 1290 Grosuplje; Zlata nit, Adamičeva 33, 1290 Grosuplje; Pekarna Mišmaš, Krka 33, 1301 Krka; Foto Travnik, Ciglerjeva 8, 1294 Višnja Gora; Grotex, Taborska 15, 1290 Grosuplje; Dalja, Veliko MlaČevo 95a, 1290 Grosuplje; Valkarton, Tržaška cesta 1, 1370 Logatec; Trgovina Domen, Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje; Tasja -Apoteka Natura, Adamičeva 8, 1290 Grosuplje; KS Ljutomer, Prešernova ulica , 9240 Ljutomer; Terme Banovci; Škofijska Karitas; CSD Ljutomer; Mulič; Matjašič; Šircelj; Občina Grosuplje in Društvo Most, Breg 12, Ljubljana. Kjer boste brez težav parkirali, pripeljali, obrnili in odpeljali tudi s prikolicami za osebni avto. NOVO V GROSUPLJEM! V našem novem PRODAJNEM CENTRU GUMA v Brezju pri Grosupljem smo za vas pripravili neverjetno ponudbo z najugodnejšimi cenami. Če nas boste obiskali, boste lahko izbirali izdelke naslednjih programov: - gradbeni material, - kmetijsko - vrtnarski izdelki, - program za male živali, - gumitehnični in ostali izdelki ter - gospodinjski aparati. TO IN ŠE MNOGO ZANIMIVIH ARTIKLOV -ZA VSAK OKUS IN VSAK ŽEP. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure. Telefon: 762-200, faks: 764-403 Naj za nakup ne zmanjka vam poguma, saj neverjetne cene so v PRODAJNEM CENTRU GUMA! A R A D I Z STORITVE V CENTRU "PARADIŽ" ^^ešeMi o o a 8x (i4%cu*(e& center J k ŠE POSEBEJ SKRBNO SMO SE LOTILI PROGRAMOV - PROTI CELULITU, KI SO SESTAVLJENI IZ: - DIETE - LIPOLIZE (STIMULACIJA MIŠIC, KJER DOSEŽEMO RAZGRADNJO MAŠČOB; ODPLAVLJA CELULIT, OBLIKUJE TELO LN ZNIŽUJE TELESNO TEŽO). V NAŠEM SALONU UPORABLJAMO NAJNOVEJŠE SODOBNE PRIPOMOČKE, KI SO NA TRŽIŠČU. PRESOTERAPLJA - PERFECTA JE LIMFNA DRENAŽA Z APARATOM, KI DELUJE TAKO, DA Z VPIHAVANJEM ZRAKA V POSEBNE SEGMENTE - MANŠETE ZA TREBUH, ZADNJICO, NOGE IN ROKE, IZBOLJŠA PRETOK LIMFNE TEKOČINE. UPORABLJA SE PRI LJUDEH, KI IMAJO PROBLEME Z RAZŠIRJENIMI VENAMI, S POKANJEM KAPILAR, Z OTEKANJEM NOG OZIROMA VSEGA TELESA. PRESOTERAPIJA DOPOLNJUJE ANTICELULITNO TERAPIJO. TURŠKA SAVNA BLAGODEJNO DELUJE NA DIHALA IN KOŽO TER JE ŠE POSEBEJ PRIPOROČLJIVA V OBDOBJU, KO SE NAS LOTEVA PREHLAD. AROMA TERAPIJA JE POSTOPEK ZDRAVLJENJA OZ. TRETMANA Z ETERIČNIMI OLJI, KI KREPIJO SAMOOBRAMBNI MEHANIZEM ORGANIZMA, OMOGOČAJO BOLJŠE IZLOČANJE STRUPENIH SNOVI IZ TELESA IN VZPODBUJAJO PRETOK ENERGIJE V SAMI CELICI. OB TEM SE SPROSTIMO, OSVEŽIMO. VSE TO DOKAZUJE, DA JE TERAPIJA UČINKOVITA ZA NAŠE ZDRAVJE, LEPOTO IN NEGO. SOLARIJ - ERGOLAJN KREPI ODPORNOST TELESA IN V KOŽI TVORI "D" VITAMIN. POSEBNI FILTRI PREPUŠČAJO SAMO ZDRAVE ULTRAVIJOLIČNE ŽARKE. SOLARIJ NAM ZAGOTAVLJA LEPO ZAGORELO POLT. IZKORISTIMO PRIJETNO S KORISTNIM! PRIČAKUJEMO VAS, SAJ VAM ODPIRAMO POT DO NARAVNE LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA! PRIPOROČAMO, DA SVOJ OBISK NAJAVITE PO TELEFONU 762-620 IN VAŠE TELO VAM BO HVALEŽNO! KLASIČNA NEGA OBRAZA - DEKOLTEJA UPORABLJAMO ZELO PRIZNANE PREPARATE "DECLEOR", "PAULI" IN LINIJO SHEEVA, KI VSEBUJE EKSTRATE BLATA IN SOLI MRTVEGA MORJA IN RAZNIH ZELIŠČ. V SALONU "PARADIŽ" - IZVAJAMO TUDI MASAŽO CELEGA TELESA - DELNE MASAŽE - REFLEKSNO MASAŽO - EPILACIJO - TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAČIC Z APARATOM SUPER BLEND - DEPILACIJA - PEDIKURA - MANIKURA - OBLOGE - IZ ALG IN BLATA MRTVEGA MORJA STRAN 15 RAZSTAVA MALIH ŽIVALI Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Velike Lašče je 11. in 12. oktobra organiziralo razstavo malih živali, ki jih gojijo člani društva. Obiskovalci so spoznali aktivnosti gojiteljev in članov društva. Osnovni cilj društva so lepe in zdrave živali, ki si jih je ogledalo preko petsto obiskovalcev. Najbolj veseli pa so bili najmlajši otroci. Društvo deluje na prostovoljni bazi in vsi člani delajo brezplačno in seveda vlagajo v rejo svoja sredstva. Zato je naša želja, da se predstavi vsaj tiste člane, ki gojijo pasemske živali in so bile ocenjene z najvišjo oceno. PASMA orjak sivi orjak beli orjaški lisec ovnač sivi ovnač beli ovnač tirinški ovnač lisasti ovnač rumeni ovnač črni veliki srebrec činčila velika modri dunajčan beli novozelandec kalifornijec rdeči novozelandec beloresasti kunec tirinški kunec satin pritlikavi kunec viandota zlata s črno obrobo italijanska črna kokoš račka - mandarinka izvirna GOJITELJ Zabukovec Simon Ilič Branko Škulj Jože Adamič Franci Adamič Franci Adamič Franci Adamič Franci Zabukovec Zvonimir Marolt Tone Zabukovec Slavko Jaklič Jože Adamič Franci Zabukovec Zvonimir Adamič Franci Štrubelj Marko Hren Tone Adamič Franci Adamič Franci Škrjanc Milan Adamič Franci Adamič Franci Vesel Jože Pred vhodom v razstavni prostor smo organizirali prodajo kozjega sira in skute. Vse je pridelano doma na kmetiji. Takoj po vstopu v razstavni prostor, je bilo urejeno kmečko dvorišče s stilizirano domačijo in z majhnim ribnikom na dvorišču. Po njem so se sprehajale gosi in kokoši. Na oknih in ograji okoli hiše so bili razstavljeni jesenski darovi narave. V ogradi so bile na ogled koze. V kletkah so peli in žvrgoleli kanarčki, papige in golobi. V dvorani so bile razstavljene vse druge male živali, živ dokaz dela in truda članov društva, ki se z veliko ljubeznijo posvečajo gojiteljstvu. Problem v Dobrepolju je razstavni prostor. Razstavo smo postavili v starem kulturnem domu, ki je bil zgrajen pred drugo svetovno vojno, sedaj pa že dolga leta propada v lasti Kmetijske zadruge Dobrepolje. Zaživi samo vsako tretje leto, ko to zgradbo obiščemo gojitelji malih živali s svojimi razstavnimi živalmi. Zvonimir Zabukovec Občinski štab za CZ Občine Ivančna Gorica je v ponedeljek, 26. 8. 1997, povabil vse člane enot CZ naše občine na razgovor. Namen pogovora je bil seznanitev članov enot z nalogami, ureditev evidenčnih listov in priprava izkaznic pripadnikov CZ. Pripadniki tehnično-reševalne enote so imeli svoj zbor na sedežu JKP Grosuplje (večina pripadnikov te enote je naših občanov zaposlenih pri Komunalnih gradnjah v Grosupljem), vse druge enote pa so imele zbor v Gasilskem domu Stična. Vsi tisti pripadniki, ki se skupnega razgovora niso udeležili, bodo klicani naknadno. Vinko Blatnik S v B I S E R Čiščenje vseh vrst preprog, trdih tlakov in steklenih površin Pod Hribom 2/20, 1290 Grosuplje Tel.: 061/771-404 Čistilni servis Biser nudi dnevna, tedenska ali generalna čiščenja stanovanj, poslovnih prostorov, lokalov, delavnic Nudimo vam globinsko čiščenje itisonov, tapisonov, preprog, čiščenje toplih podov, parketa, lesenih oblog, plute, linolejev, vinas plošč, naravnih in umetnih kamnov. Odstranjevanje starih premazov, nanos kvalitetnih in dolgotrajnih premazov, čiščenje steklenih površin, zaves, sedežnih garnitur, stolov. Vsa dela opravljamo hitro in kvalitetno V OBISK IZ ATE Avgust je mesec, ki nam pripravlja ob vsakoletnem poletnem "preseljevanju narodov" neverjetna presenečenja. Nenadoma te obiščejo ti ali oni zelo oddaljeni znanci, če ne celo prijatelji, ali pa te poišče oseba, katere nisi še nikoli videl. "Jaz sem Lojzka Avajanos", se oglasi opoldne živahen glasek pod oknom ob prašni višenjski cesti. Hitim odpirat: že vstopata Lojzka, prevajalka iz Grčije in njena spremljevalka iz atenske knjižne založbe. Utrujeni sta, pravkar sta v naši Kosci nabirali lisičke in brezovčke in sprašujeta, če so to prave gobe. "Na pogovor bova prišli drugič, danes sva že obljubljeni na Želimlje." In res prideta zadnji predvečer, ki ga še doživljata letos v Višnji Gori. S pogovorom in z izmenjavo misli hitimo. Z Lojzko hitro ponoviva o njeni pokojni materi Milki Pajkovi, ki je bila rojena v Višnji Gori, in o njenem prisilnem delu med drugo svetovno vojno v Grazu, kjer je spoznala svojega kasnejšega moža Grka Avajanosa. Živela sta do svoje smrti v Grčiji in rodili sta se jima hčerki Lojzka in Adrijana, ki je dobila ime po očetovi materi Grkinji. Lojzka je v Grčiji že znana prevajalka. Prevedla je iz raznih jezikov že več kot 40 knjig, dasi ni jezikoslovka. V Atenah je namreč končala igralsko šolo, potem pa je delala v Narodnem gledališču. Naveličala se je gledališča, nastale so tam razne nove razmere. Koje začela prevajati, seje takoj intenzivno posvetila novi grščini in stilistiki. "Zelo zelo dobro moraš poznati svoj jezik, v katerega prevajaš," večkrat ponavlja med pogovorom. Lojzkina spremljevalka, novinarka in fdologinja Flora Konsta (založba Edition "Astarti") pripominja, da Lojzkino prevajanje kritiki zelo dobro ocenjujejo in da jo mnoge založbe prosijo za literarne prevode. Ko je prišel v Atene sedaj že pokojni Marjan Tavčar, nečak našega pisatelja Ivana Tavčarja, je prosil Lojzko, da bi prevedla kakšno delo slovenskega pisatelja in pesnika Kajetana Kovica. Prevedla je delo Ne Bog, ne žival. Z lepim uspehom. Spoznala je več naših literatov, tudi Žarka Petana in Draga Jančarja, prevajala je že tudi njuna dela in nadaljevala še s Kovičem. Še prej pa bila njena znanka tudi naša pesnica Marička Žnidaršič. Zelo rada prevaja naše otroške knjige, to večkrat poudarja. Lojzka Avajanos dela danes v Atenah tudi za radio, kjer ji pride zelo prav njen gledališko izobraženi glas, in tudi za televizijo. Predava tudi na seminarjih za prevajanje. Pripoveduje, da Grki zelo malo poznajo Slovenijo in da jim je naša foklo-ra precej tuja, njihovo življenje je pač drugačno, mediteransko. Ob kar pretresljivo hitrem slovesu si obljubljamo dopisovanje, sodelovanje -jeseni bodo pisalne mize zopet oživele - in ob letu nadaljevanje v Višnji Gori! Mihaela Zaje IMP LIVAR, d.d. IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43 1295 Ivančna Gorica objavlja prosto delovno mesto TEHNOLOGA - ELEKTRONIKA Od kandidatov pričakujemo: 1. končano VII. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri 2. pasivno znanje vsaj enega tujega jezika in znanje za delo z osebnim računalnikom 3. zaželeno obvladanje sistema SIMATIC Kandidate, ki menijo, da izpolnjujejo naša pričakovanja, vljudno vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: IMP LIVAR, d.d. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica, kadrovsko splošni sektor. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku. f jr ZASTORCEK doo DEKORACIJA in OPREMA VAŠIH PROSTOROV Izdelava in montaža zaves, rolojev, pahljač, prtov,... Wl/ INFORMACIJE: na tel.: 0609/618-239 tor.:12-19 sreda obiski na domu lp, pet.: 10-13 Cenjene stranke obveščamo, da obratujemo na naslovu: RDEČ KAL 15, ŠENTVID PRI STIČNI V Možnost plačila z LB in EUROCAR D MOTOKROS V DOLINI POD KALOM Start kategorije 80 ccm. V ospredju s številko 18 Klemen Porenta. Prvo nedeljo v septembru je bilo, kot vsako leto, motokros tekmovanje za državno prvenstvo Slovenije v Dolini pod Kalom. Organizator je bilo domače AMD Šentvid pri Stični. V lepem sončnem vremenu se je zbralo več tisoč gledalcev, ki so uživali v atraktivnih vožnjah tekmovalcev. Sodelovalo je 63 tekmovalcev v treh kategorijah; 80, 125 in 250 ccm. Prvi so se na progo še pred otvoritvijo tekmovanja podali najmlajši na motorjih moči 80 ccm. Med temi mladimi korenjaki sta bila tudi dva iz AMD Šentvid pri Stični, 17-letni Klemen Porenta in 15-letni Miha Barle. V tej ekipi je bil tudi naš občan Franci Kovačič, ki tekmuje za Moto klub Z Al Šmartno. Ob 13.30 so prišli vsi tekmovalci v štartno areno, otvoritvena slovesnost se je pričela s slovensko himno. Tekmovanje je odprl župan Jernej Lampret. Tekmovalcem smo zaželeli srečno vožnjo in čim boljšo uvrstitev. Sledila je prva vožnja v razredu 250 ccm. Konkurenca je bila zelo močna, saj so se borili za najvišjo stopničko tekmovalci, ki že nekaj let nabirajo izkušnje v svetovnem merilu. Mednje zagotovo spada najboljši slovenski motokrosist in evropski vice prvak Sašo Kragelj, drugouvrščeni v skupnem seštevku v državnem prvenstvu Jani Sitar in tretjeuvrščeni Boštjan Kampuš. V tej kategoriji se je na progo spustil domači tekmovalec Andrej Rus in v 1. vožnji končal na 10. mestu. Na startu so že čakali tekmovalci kategorije 125 ccm. Gledalci so tokrat spodbujali domačina Boruta Koščaka in Kristana Kastelica. Tokrat je s svojo uvrstitvijo presenetil Kristan, saj je končal prvo vožnjo na 6. mestu, Borut pa dve mesti za njim. Končan je bil prvi del tekmovanja in gledalci so si odpočili ob točilnih pultih in pultih s hrano, saj je bilo ozračje prepojeno s prijetnimi vonjavami pečenih klobas in čevapčičev. Drugi del dirke se je začel nekaj minut čez 15. uro s tekmovanjem najnižje kategorije 80 ccm, nadaljeval z 250 ccm in končal s kategorijo 125 ccm. Dirka je ves čas brezhibno potekala, organizacija je bila res odlična, kar so potrdili tudi tekmovalci, najbolj pa so bili zadovoljni z umikom, saj so starti potekali ob natanko določenih urah. Napočil je najprijetnejši del tekmovalnega dneva za najuspešnejše tekmovalce -razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in praktičnih nagrad. In kaj so mi povedali tekmovalci med odmori in po samem tekmovanju: Klemen Porenta in Miha Barle sta prvič dirkala na domači progi. Miha, dijak SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, je svojo prvo dirko v karieri končal na 19. mestu. Miha je ljubitelj motokrosa že od malih nog in želja, da bi dobil motor in začel tekmovati, se mu je uresničila. Ravno tako je tudi Klemen že kot majhen deček občudoval motorje. Ko mije povedal, daje že v 7. razredu OŠ začel štediti denar za svojega jeklenega konjička in ga končno uspel kupiti, sem bila presenečena. Kakšno voljo ima ta fant! To se je zagotovo pokazalo na sami tekmi, saj ni imel veliko treme. Nastop pred domačo publiko zanj ni bil ovira, veliko volje in dovolj moči pa je rodilo uspeh, da se je uvrstil na 6.mesto in le za točko zaostal za petouvrščenim. Njegov cilj je, ostati na istem mestu tudi v skupni uvrstitvi za državno prvenstvo. Klemen je kot najbolje uvrščeni domačin dobil od organizatorja in sponzorjev veliko praktičnih nagrad in pokal. Od fantov, ki vozijo v najmočnejši kategoriji, mi je uspelo govoriti s Sašem Kragljem. Z organizacijo dirke je bil zelo zadovoljen, predvsem s časovnim delom. Teden kasneje ga že čaka ekipno svetovno prvenstvo - Pokal narodov v Belgiji, kjer zastopa slovenske barve v razredu 250 ccm. Na vprašanje, kaj pričakuje od te tekme, mi je odgovoril, da dobro uvrstitev in da se bo maksimalno potrudil, toda to je ekipno prvenstvo in uvrstitev je odvisna še od drugih dveh tekmovalcev v kategoriji 80 ccm in 125 ccm. Domačin Andrej Rus, ki tekmuje že vrsto let, z rezultatom tekme ni bi zadovoljen ( vsaj tako je bilo videti). Dirka se mu je zdela preveč agresivna, ker tekmovalci v želji po čim višji uvrstitvi, premalo pazijo drug na drugega. Njegov moto je, da bi še veliko časa tekmovali in da bi imel podporo tudi od družine. Kristan Kastelic, domači tekmovalec, je imel kar precej treme pred tekmo. Zaupal mi je, da bi šel pred tekmo najraje kar domov. Toda zbral je dovolj poguma za nastop in se uvrstil v razredu do 125 ccm na odlično 7. mesto, katerega ni pričakoval. Njegov cilj je, da bi bil dober dirkač in da bi vozil na mednarodnih tekmovanjih, kjer bi si nabiral izkušnje. Mesto za njim se je uvrstil Borut Koščak, že izkušeni dirkač, katerega uvrstitve so bile običajno boljše, toda tudi tekmovalci motokrosa imajo slabe dneve in zato tudi nekoliko slabše uvrstitve, kot smo jih vajeni. Med tekmovalci smo pogrešali "starega mačka" Alojza Fortuna, kije tekmo opazoval zunaj tekmovalne proge, saj zaradi poškodbe ni mogel na svojega jeklenega konjička in se spopasti z zdravimi sotek-movalci. Tudi 16-letni Franci Kovačič svojega uspeha, to je tretjega mesta, ni pričakoval, saj je bil pred kratkim poškodovan, zato je bil še toliko bolj vesel. Na koncu so na zmagovalne stopničke stopili še najbolje uvrščeni domači tekmovalci, ki jih je organizator bogato nagradil. Organizator je bil zadovoljen s potekom dirke, saj je vse potekalo brez najmanjših zapletov. Tudi prahu kljub sušnemu obdobju ni bilo pretirano veliko, saj so progo polivali že v soboto in tudi v nedeljo. Tekmovanje se je zaključilo ob 18. uri, tekmovalci so odšli novim zmagam naproti in zaželimo jim mnogo športnih uspehov, predvsem domačim tekmovalcem. Vesna Kralj 80 ccm 125 ccm 250 ccm 1 mesto Tadej Korošak Roman Jelen Sašo Kragelj 2.mesto Jaka Može Sebastjan Kern Jani Sitar 3. mesto Franci Kovačič Marko Jauševec Boštjan Kampuš 6. mesto Klemen Porenta 7. mesto Kristan Kastelic 8. mesto Borut Koščak Andrej Rus 19 mesto Miha Barle Kri se lahko nadomesti samo s krvjo, zato upamo, da boste vodilni in vodstveni delavci ter podjetniki z razumevanjem in zgledom podprli to humano akcijo, ki bo v torek, 18. 11. 1997, v Kulturnem domu v IvanČni Gorici, od 7. do 13. ure. RK ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE obvešča bralce, da se je za rokometaše začel jesenski del tekmovalne sezone, zato vabimo vse ljubitelje rokometa, da si ogledajo in z vzpodbudami pomagajo ekipam pri doseganju čim boljših rezultatov. is. ČLANI - 1. B DRŽAVNA LIGA sobota, 4. 10. 1997 - RK GROSUPLJE : RK RADEČE PAPIR 10. 1997 -RK GROSUPLJE 11. 1997 -RK GROSUPLJE 11. 1997 -RK GROSUPLJE 11. 1997 - RK GROSUPLJE 12. 1997 - RK GROSUPLJE sobota, sobota, 8 sobota, 22 sobota, 29 sobota, 13 RK RUDAR TRBOVLJE RK ŠMARTNO RK CHIO BESNICA RK DOL PRI HRASTNIKU RK ŠEŠIR Vse tekme bodo v telovadnici Srednje šole J. Jurčiča Ivančna Gorica, ob 18. uri. VABLJENI! Ekipa tokrat poraženih - za uteho slika v Klasju. Športni spektakel v Dobu V nedeljo, 21. septembra, so gasilci v Dobu že tretje leto zapored organizirali zanimivo športno prireditev, ki malo diši tudi po kulturi, saj bi ji mirne duše lahko rekli tudi komedija. Gre za nogometno tekmo » Debeli - Suhi ». Letos so se organizatorji PGD Dob še posebej potrudili, saj so svoj redni program, ki poteka na znamenitem stadionu » Ob presušeni strugi Šent-pavelšce « v Dobu obogatili z nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi ženskami ter z nogometnim turnirjem štirih ekip, ki pa je potekal že dopoldne in je veljal za nekakšno ogrevanje pred spektaklom, ki je sledil po nedeljski južini. . Pa začnimo z ogrevanjem. Na dopoldanskem turnirju so nastopile štiri ekipe : Veliki Gaber, Zaboršt, Ključavničarstvo Polončič in Dob. Kot običajno so bile tekme zanimive, zmagovalec pa le eden, to je ekipa V. Gabra. Sledilo je nedeljsko kosilo, potem pa so se že začeli počasi zbirati igralci in gledalci, ki jih je bilo več kot na marsikateri nogometni tekmi v 1. ligi. Kača parkiranih avtomobilov seje vlekla od Doba pa vse tja do Boge vasi. Ni bilo treba dolgo čakati in že so na »teren« pritekle nogometašice. Poročene z zvezdniško zasedbo in bogatimi izkušnjami so se zdele zelo močne. Nastopile so: Albina Podobnik, Dragica Stopar, Ana Trnovšek, Joži Berginc, Vida Zaje, Vida Piškur, Olga Perpar in Marta Rus. Neporočene na drugi strani pa so delovale bolj privlačno in obetavno, a so igrale pod hudim psihičnim pritiskom, da morajo »tastare« namahati. Vrhu vsega je bila to za njih enkratna priložnost, da jih opazi kakšen od številnih menedžerjev na tribunah (znano je, da je 1. slovenska nogometna liga za ženske v krizi, ker primanjkuje igralk). Verjetno je to vse skupaj na njih delovalo precej obremenjujoče, tako da na igrišču niso zmogle pokazati vsega svojega znanja in so se s poročenimi bolj prerivale, na koncu pa še izgubile zaradi gola, ki jim ga je dala Ani Trnovšek. Igrale so: Mateja Verbič, Mateja Plaveč, Jana Kavčič, Anita Erjavec, Tea Berginc, »kelnar-ca« Jana (priimek se ne sme izdati) in prijazna igralka iz Temenice, ki je kot skriti adut po namišljeni poškodbi soigralke vstopila v igro v drugem polčasu. Ker jo takšni in drugačni menedžerji zelo obletavajo, prav tako ne smemo izdati njenega imena. A tudi ona ni zmogla zasukati poteka igre. Zakonsko nevezanim (povzeto po radiu Zeleni val) tako ostaja le uteha, da jih je na tribuni morda opazilo kakšno prav tako nevezano moško oko, tako da bi ob spletu srečnih okoliščin lahko kakšna od njih že naslednje leto okrepila vrste poročenih. Končni rezultat je bil torej 1 : 0 za poročene ob velikem številu gledalcev v lepem vremenu in ob zelo domiselnih komentarjih Jožeta Glaviča . Tekmo je popolnoma nepristransko odpiskal Silvo Podobnik, kljub ženi na igrišču. Sledila je glavna tekma med debelimi in suhimi. Izbor igralcev v ekipi je zelo zapleten in ga je opravila posebna komisija iz PGD Dob. Pogoji za uvrstitev v ekipo »Suhi« so: a) teža pod 70 kg, b) starost nad 25 let, c) nogometno znanje ne sme biti vrhunsko. Pogoji za uvrstitev igralcev v ekipo »Debeli« so enaki, le da mora biti teža igralca vsaj 100 kg. Ekipa »Debeli« je nastopila v sledeči sestavi : Tone Kastelic -kapetan, Anton Čebular, Ludvik Verbič, Brane Praznik, Andrej Anžlovar, Stane Zoreč, Drago Stopar in Zvone Čebular. Ekipa "Suhi" pa je nastopila v tej postavi : Jože Košler - kapetan, Zvone Košler, Anton Glavič, Roman Škrabec, Franci Balant, Bojan Rus in Alojz Rovanšek. Po izredni igri, med katero ni manjkalo rokoborskih prijemov in do solz nasmejanih gledalcev, se je rezultat končal neodločeno 5 : 5. S tem pa niso bili zadovoljni ne eni ne drugi, zato je sledilo izvajanje kazenskih strelov. Tu so bili spretnejši suhi, ki so tako v tretji tekmi prvič zmagali ( doslej je bilo enkrat neodločeno - tudi po kaz. strelih, kar je na takih tekmah seveda možno, enkrat pa so zmagali debeli). V obeh ekipah sta s svojo požrtvovalnostjo izstopala oba vratarja, še bolj pa kapetan suhih Jože Košler - Bavtek, kar je najbrž odločilo to izredno izenačeno tekmo. Organizatorji obljubljajo, da bo prireditev postala oz. ostala tradicionalna in se bo v letošnjem obsegu, vsebini in zanimivosti ponovila naslednje leto. Na koncu se organizatorji zahvaljujejo vsem nastopajočim za zgledno angažiranost, vsem gledalcem, ki so prišli res v velikem številu, in tudi SDSS, podružnici Ivančna Gorica, ki je nastopajoče oskrbela z dresi in podarila dva pokala. Če bi si kdo zaželel pogledati video posnetek zanimive prireditve, lahko pri organizatorju po sicer visoki ceni dobi dragocene video kasete. Oglasite se hitro, ker so kasete v glavnem že pošle. Športni pozdrav ! Simon Bregar in PGD Dob NOGOMETNO SREČANJE KS NA KRKI Občina Ivančna Gorica, Zveza športnih organizacij sta razpisala nogometni termin v malem nogometu za krajevne skupnosti Občine Ivančna Gorica. Odziv je bil velik, saj so svoje reprezentance postale KS Zagradec, Ambrus, Stična, Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični in Krka. Na tem tumerju so sodelovali pionirji do 10 let in do 14 let mladinci, člani in veterani. Ne smemo pa pozabiti številne navijače, ki so navijali za svoje igralce. Termin se je odvijal dve nedelji, saj je napovedan termin 12.10.1997 prekinil dež in se je turnir nadaljeval 19.10.1997 ob lepem sončnem vremenu. Častni predstavnik turni ju je bil župan gospod Jernej Lampret, ki je pozdravil vse udeležence turnirja. Povdaril je tudi, da taki prijetni športni shodi krajanov občine zbližujejo in zaželel nogometni šoli še veliko uspeha v vzgoji mladine, saj je mladina tista, ki nas razveseljuje tudi z uspehi na športnih tekmovanjih izven naše Občine. Posebno se je zahvalil nogometni šoli Primoža Gliha za odlično organi- zacijo turnirja in želja tudi ostalih udeležencev je bila, da se vidimo na drugem turnirju prihodnje leto. Na turnirju je odlično sodil gospod Andrej Grmovšek. REZULTATI: Pionirji do 10 let: Ivančna Gorica : Krka 0 : 2 Pionirji do 14 let: Ivančna Gorica : Šentvid Krka : Šentvid Krka : Ivančna Gorica Mladinci: Krka : Ivančna Gorica 0 : 2 Zagradec : Krka 0 : 3 Ivančna Gorica : Krka Stična : Zagradec Stična Krka Ivančna Gorica : Stična Člani: Zagradec : Krka Ivančna Gorica : Ambrus Krka : Ivančna Gorica Zagradec : Ambrus Krka : Ambrus Zagradec : Ivančna Gorica Stična : Zagradec Stična : Ivančna Gorica Stična : Ambrus Stična : Krka Veterani: Muljava : Zagradec Krka : Ivančna Gorica ZjL^mesto: Ivančna Gorica : Zagradec Za 1. mesto: Krka : Muljava 3 : 0 3 : 1 2 : 2 3 : 2 3 : 1 4:2 2 : 1 1 :0 Končni vrstni red reprezentanc: 1. KSKrka 22 točk 2. KS Ivančna Gorica 18 točk 3. KS Ambrus 12 točk 4. KS Stična 9 točk 5. - 7. KS Zagradec 3 točke 5. - 7. KS Šentvid 3 točke 5. - 7. KS Muljava 3 točke Nogometna šola se zahvaljuje sponzarjem prireditve: ABC Tabor, Mesarstvo "Zupet", Slaščičarna Ivančna Gorica, Mesarstvo "Blatnik", Harlev Bar Ivančna Gorica, Pekarstvo Gorenc Ivančna Gorica, Trgovina Kašča Ivančna Gorica, Trgovina diskont Jože Kresal, Gostišče "Krjavel" Ivančna Gorica, Bife pri Matjažu Zagradec, Market Marinka Maver Stična, Izdelava strešne opeke Hrovat Janez Spodnja Draga, Pizzerija Nace Krka, Zlatarstvo Trdina Ivančna Gorica, KZ-Stična, Trgovina - cvetličarna Janez Šentvid pri Stični, Vrtnarija Selo, Gostilna Grabnar Radohova vas, Matjaž Branko Bič, Market PIPO Šentvid pri Stični, Izvir Ivančna Gorica, ARMEX Armature Ivančna Gorica, Livar Ivančna Gorica, Ljubljanske mlekarne sirarna Stična, Bomax Muljava, trgovina MIŠKA, Krka in prevozništvo Milan Sadar. Organizacijski odbor Prireditve Nogometna noč na Krki 13. septembra je bil na Krki odigran malonogometni nočni turnir v organizaciji domače ekipe. Kljub slabim vremenskim obetom se je zbralo 7 ekip. To so bile : Dixi, Bife pri Matjažu, BMW, Račna, Trgovina Slonček, Outsider in domača ekipa Mizarstvo Trunkelj. Ekipe so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini, po dve najboljši iz obeh pa sta se uvrstili v polfinale. To so bile ekipe Dixi, BMW, Bife pri Matjažu in domača ekipa Mizarstvo Trunkelj. Rezultati polfinalnih tekem : Mizarstvo Trunkelj : Dixi 3 : 1 BMW : Bife pri Matjažu 2 : 2 (7:6) V tekmi za 3. mesto je najprej ekipa Bife pri Matjažu premagala ekipo Dixi, nato pa v tekmi za 1. mesto, v kateri so zaradi slabega vremena streljali le kazenske strele, domača ekipa ekipo BMW-ja . Tekmo je odločil domači priložnostni vratar Tomi Mišmaš, ki je obranil odločilni strel. Finale : Mizarstvo Trunkelj : BMW 4 : 3 zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje d.o.o. taborska 3, 1290 grosuplje Končni vrstni red najboljših : 1. Mizarstvo Trunkelj 2. BMW 3. Bife pri Matjažu 4. Dixi Omeniti je še treba, da je bil najboljši strelec turnirja Matjaž Novak iz ekipe BMW, najboljši vratar pa Slavko Hrovat iz ekipe Bife pri Matjažu. Turnir je dobro organizirala malonogometna sekcija ŠD Krka, ki je za ekipe pridobila nekaj lepih nagrad od zvestih sponzorjev : Mizarstvo Trunkelj, Gostilna Nace, Lokal Metek, Interalta, Pekarna Mišmaš, Komunalne gradnje Grosuplje, Trgovina Miša, Cota, Casucci Naax Bomax in Mirbra Patrick. Organizatorji se jim najlepše zahvaljujejo, ravno tako številnim gledalcem, ki so si ogledali tekme, obenem pa obljubljajo, da bo turnir postal tradicionalen. Simon Bregar -V. UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE NEPREMIČNINE - CENITEV NEPREMIČNINE - SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE - UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI •ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE PROSTORE ^ TEL: 061/762-246, 061/763-078/ Škorci se jeseni Odigrana so prva štiri kola jesenskega dela v občinski malonogometni ligi .Svoj pohod proti vrhu je napovedala ekipa Bife Škorc, ki je edina jeseni brez poraza. Zelo dobro se še vedno držijo igralci Ambrusa, ki prvega mesta ne bodo kar tako izpustili iz rok. A do konca so še tri kola in po prvih dveh mestih, ki vodita na medobčinsko prvenstvo, lahko posežeta tudi še ekipi Izvira in Mizarstva Trunkelj. Uvrstitev ekipe Trgovina Marina je najbrž sedaj bolj realna, čeprav je to zelo čvrsta ekipa, ki je vsaj v prvem delu zelo popestrila ligo. 1. kolo: Izvir : Dixi 1 : 2 Bife Škorc : MNK Šipca 9 : 4 Miz. Trunkelj : Trg. Marina 1 : 0 Studenek : Bife pri Matjažu 3 : 4 2. kolo : Bife Škorc : Miz. Trunkelj 6 : 2 Dixi : Bife pri Matjažu 2 : 5 Izvir : MNK Šipca 8 : 0 Studenek : Trgovina Marina (neodig.) Rezultati: 3. kolo: Trgovina Marina : Dixi 0 : 5 Bife pri Matjažu : Izvir 3 : 4 MNK Šipca : Miz. Trunkelj 2 : 8 Bife Škorc : Studenek 3 : 2 4. kolo : Bife pri Matjažu : MNK Šipca 10 : 3 Izvir : Trgovina Marina 2 : 0 Bife Škorc : Dixi 5 : 2 Miz. Trunkelj : Studenek 4 : 1 Lestvica 3 kola pred koncem lige Bife pri Matjažu 26 točk, razlika v golih 25 točk, 22 točk, 21 točk 16 točk (tekma manj) 9 točk 6 točk (tekma manj) 1 točka Bife Škorc Izvir Mizarstvo Trunkelj Trgovina Marina Dixi Studenek MNK Šipca 49 21 + 28 50 29 + 21 36 19 + 17 39 25 + 14 22 20 + 2 22 44 -22 13 27 - 14 24 70 -46 Balinarji so ponovno pljunili v roke Odigrana so prva tri kola jesenskega dela v medobčinski balinarski rekreativni ligi za leto 1997. V ligi je 8 ekip, od tega so 4 iz naše občine. Poglejmo, kako jim gre: l.kolo: DU Stična : Gradnja 4 2 DU Optimist Klanček 6 0 BK Grosuplje : M. Pekarna 2 4 Ivanč. Gorica : BŠK Mravljica 5 1 2. kolo : BK Grosuplje : DU Stična 5 1 Pekarna : Ivanč. Gorica 6 0 Klanček : Gradnja 0 6 BŠK Mravljica: DU Optimist 4 2 3. kolo : DU Stična Klanček 6 0 DU Optimist : M. Pekarna 0 6 Ivanč. Gorica : BK Grosuplje 4 2 Gradnja : BŠK Mravljica 4 2 V naslednji številki Klasja bomo objavili še rezultate preostalih kol in končni vrstni red za letošnje leto. Tradicionalna prireditev v Ambrusu SEVER proti JUGU Ekipa Juga je prva povedla iz nasprotnega napada, vendar to igralcev Severa ni zmedlo. Še pred koncem prve tretjine so izenačili. Začela se je druga tretjina. Igralci ene in druge ekipe se niso dali, igra je bila srčna. Nekateri gledalci so bili mnenja, da celo preveč. Na žalost je bil žrtev take igre J. Hrovat, ki jo je grdo skupil v boju za žogo, tako da je s poškodovanim komolcem končal v bolnišnici že v začetku druge tretjine, pri rezultatu 1:1. Poškodba obrambnega igralca Severa je spremenila igro. Ekipa Juga je imela od tedaj pobudo, vendar je v enem od protinapadov Sever dosegel gol. Pred koncem druge tretjine pa je Sever ostal še brez enega igralca. V zadnji tretjini je Jug hitro dosegel dva gola, poleg tega pa je imel še nekaj lepih priložnosti, vendar je vratar Severa A. Hrovat branil vse. Tako je ostalo 3:2 za Jug. Naj omenim, da sta tekmo dobro sodila Jože Novak (gl.) in Brane Hočevar (pom.). Razmerje zmag je sedaj 9:3 v korist Severa. Mali nogomet (moški) SEVER : JUG 2:3 1:1,1:0,0:2 Strelci: 0:1 (T. Avgustinčič 10 min.), 1:1 (J. Hočevar 15 min.), 2:1 (J. Hočevar 30 min.), 2:2 (S. Bracovič 45 min), 2:3 (S. Bracovič 50 min). Odbojka (ženske) SEVER : JUG 1:2 (1:0),(0:1),(0:1) Gledalcev 200. Letos je bila prvič tekma v odbojki za ženske in želimo si, da bi tudi odbojka postala tradicionalna. To je bila prava popestritev za gledalce, ki so bučno pozdravili vsako dobro potezo obeh moštev. Prvi niz je dobil Sever, kar je očitno razjezilo dekleta z Juga, ki so po ogorčenem boju oba naslednja niza dobile. Vsi trije nizi so bili dobljeni z majhno razliko, zato je bila tekma zanimiva do konca. Čeprav v Ambrusu še nimamo dolgo časa postavljene konstrukcije za odbojko, so dekleta z malo treninga igrala kakovostno in si zaslužijo vse pohvale za borbenost. Kdor tega ne verjame, naj pride naslednje leto v Ambrus. 12. nogometne tekme se bomo spominjali po poškodbah že pred tekmo, na žalost pa le - teh ni manjkalo tudi na tekmi. Letos je imela ekipa Severa velike težave pri sestavi moštva. Dva igralca sta bila le delno pripravljena za igro, zato je ekipa Juga letos prvič nastopila kot favorit. Igralci obeh ekip so najprej pozdravili gledalce, se rokovali med seboj, nato pa je sodnik zapiskal začetek 1. tretjine. Tekma je bila nervozna že od samega začetka in igra ni stekla, tako kot bi si želeli igralci in gledalci. Na tako igro, ki je bila raztrgana, na trenutke pa celo nevarna, je vplivala slabša fizična pripravljenost igralcev zaradi poškodb, dopustov... Tudi letos smo dogodek Sever in Jug po končanih tekmah praznovali slovesno, kot se to spodobi. Za nastopajoče in gledalce so bili na razpolago 4 odojki, pa tudi pijače je bilo dovolj. Zabava je trajala do poznih jutranjih ur. Vsem, ki so tako ali drugače pomagali, da je prireditev tudi letos uspela, v imenu Športnega društva lepa hvala. Še posebej so se odrezali naslednji donatorji: Avtoprevozništvo Novak, Ciril Muhič s.p., Jože Avgustinčič s.p., MUREN d.o.o., Marjan Zupančič in Bife pri Matjažu. J.H. mi ti i 1 i I i" i 1 »t V Stični so gostili Slovenijo. Dušan Kamnikar in Vokalni kvartet Stična: aše burno življenje Kvartetovci, pravzaprav najbolj njihov vodja Dušan Kamnikar, so že večkrat prepričali, da se ne dajo, in tokrat so se dokazali še z organizacijo pravcate glasbeno-zabavne prireditve v Stični. Kot sem že omenila, glavni je bil Dušan, ki je v Stično pripeljal večino priljubljenih glasbenikov iz vse Slovenije in zato prireditev tudi poimenoval Slovenija v malem. To je bil tudi razlog, da se je časovno odmaknila promocija njihove nove kasete črnskih duhovnih, ki so jo načrtovali v oktobru. Vendar jo obljubljajo za november, pravijo, da bo tedaj zagotovo. Fantje so namreč zelo zaposleni, Lorena, njihova umetniška vodja, pa še toliko bolj, saj ravno sedaj z vso vnemo končuje svoj doktorat. Sicer pa je življenje v kvartetu zelo burno. Poleg Jožeta Perkoviča, ki je že pred časom postal zamenjava za Toneta Zaletelja, je sedaj prišel v skupino še novi član, in sicer Avgust Strmole. Poleg vseh uskladitev, ki so jih morali izpeljati na ta račun, so ves čas še na debelo gostovali po Sloveniji, se udeleževali festivaov in hodili iz radijskega studia v studio. Kot je že v navadi, so marsikje lepše sprejeti kot pa doma. Nazadnje, ko so gostovali v studiu radia Brežice, so naleteli na toplo povabilo bivšega člana New Swinga, da se mu pridružijo na srečanju newswingovcev. Na radiu Sraka je njihova pesem Bodi roža, ki so jo posneli z ansamblom Jožeta Flereta, še nekaj tednov nazaj prepričljivo vodila pred Slapovi. Sicer pa fantje že sami ugotavljajo, da se bodo počasi vrnili k ljudski ali mogoče zabavni glasbi, saj je le-ta ljudem najbolj všeč. Nenehno se vrti tudi njihova pesem Pod oknom. Zanjo in za pesem Pod sivim očakom pa so na Ptujskem festivalu prejeli celo bronasto plaketo Orfej, ki so jo kasneje tudi pošteno zalili, kot fantje odkrito priznavajo. Ne manjka jim tudi drugih zanimivih doživetij. Spomnimo se, kako nam jih je prikazovala nacionalna televizija, ko so prepevali na prireditvah v stari Ljubljani. Takrat so bili zanimivi tudi za TV Sky News, ki je v navdušenju nad njimi posnela kar tri njihove pesmi. No, njihov čisto zadnji podvig pa je bil hribovski izlet na Pokljuko, ko so zabavali PD PTT Dolenjske in je bil na njih lahko ponosen šef odprave, Stičan Roman Tratar. Z višinami pa so fantje večkrat povezani in tudi svoje promocijske koncerte po Sloveniji bodo pričeli na Trški gori. Naj jim bo. (KM) Na Ptujskem festivalu so prejeli Bronasto plaketo orfej. Danes gostuje v mojem brlogu maček. Mački so zelo skrivnostne živali. Če jih malce bolje pogledaš, se zdijo pretkane in celo pametne. Predvsem na cestah vidimo, da znajo biti njihova življenja tudi "zelo pestra". Tokrat bi vam rada pokazala še prav posebej pestro živečega mačkonarja. To je sicer Mali Muc, ki pa ima, kakor pravi njegov avtor Ma(n)ček, velike misli. Domuje v kratkih stripih in modruje s stavki velikih svetovnih mislecev. Knjiga, ki je sicer slikanica, je namenjena predvsem odraslim, že s samo slikaniško-stripovsko obliko pa nas gotovo hoče spomniti na to, da smo v svojem bistvu vsi otroci, da se hočemo smejati, da hočemo pozabiti na skrbi, da hočemo biti sami svoji in imeti svoj življenjski izziv in vodilo. Tri življenjske domislice "a la Mali Muc" vam ponujam v okušanje, jaz pa dodajam še svojo:"Berite in ostanite zvesti svojemu okusu kljub Bralnim značkam, domačemu branju in ostalim prismodari-jam. Zgolj uživajte." Smpak Tisti, ki ima\ veliko Želja, je reven. Seneka (Zse stalno večanj LaoCe Mahatma Gandhi MED SLOVENCI V FRANCIJI neš Šentviški pevci in folkloristi smo ponovno plesali in peli s francoskimi Slovenci. Po štirih letih je Pevsko društvo Šentvid spet sprejelo povabilo Slovenske katoliške misije iz Merlebacha v Franciji in prvi septembrski vikend gostovalo med Slovenci rudarskega mesteca Merlebacha in okolice. Veliko je bilo že napisanega in mogoče zveni kot oguljena fraza, toda sprejem "kapljice" domovine v tujini, prinesene s slovensko pesmijo in plesom, je med zamejci posebno doživetje, ki ga je težko opisati. Še posebej smo to občutili med druženjem izven uradnih nastopov, na prireditvah, ko sta nas pesem in ples spontano povezala in seje naša dolenjska beseda pomešala med trdno zasidrana narečja iz vseh koncev Slovenije. Marsikatera solza je bila priča ganjenih src ljudi, ki se jim v zadnjih letih življenje spreminja. Počasi se rudniki drug za drugim zapirajo, mladi odhajajo, ostajajo pa spomini na mladost in domovino. Na njihovo željo neštetokrat zapeta pesem Zabučale gore je s svojo nostalgično vsebino zato dobila poseben prizvok tudi za nas mlade. Ne samo zapeli, tudi zaplesali so z nami, se pomerili v raznih folklornih igrah, uživali ob pokanju mlatičev s cepci in preji predic na pravih kolovratih, ki jih v živo nekateri niso videli že od otroških let. A vedeli so zanje, celo kaj novega smo lahko zvedeli od njih, spomin na dom in običaje pa ne zataji. Resnično smo jim prinesli mnogo veselja, podoživljali so domovino, njeno narodno pesem, ples, običaje in v medsebojnih pogovorih smo uživali tudi mi. Kar neverjetno je bilo videti pristen stik med sicer že starejšo generacijo zdomcev in našimi mladimi folkloristi. Oživeli obrazi zamejskih Slovencev so izžarevali tako pristnost, da so naredili močan vtis tudi na nas mlade, ki včasih radi podvomimo o smislu ohranjanja kulturne dediščine ob močnem vplivu modernega časa. Pesem smo drugače slišali in ples drugače doživeli. Povratek v domovino je imel zato še poseben čar in zavest slovenstva v nas je močno porasla. Mogoče je treba domoljubje v nas na nek način le prebuditi, pa čeprav s spoznanjem, kaj domovina pomeni ljudem, ki sojo morali zapustiti. Še se bomo videli, skupaj zapeli in zaplesali. To smo jim obljubili in veselimo se že ponovnega povabila. Jana Stepic PEVSKO DRUŠTVO ŠENTVID VABI NOVE ČLANE -PEVKE, PEVCE, PLESALKE, PLESALCE IN IGRALCE. PRIJAVE NA TEL: 785-074 STRAN 19 ROP STOLETJA V VIŠNJI GORI Štirje bratje oropali banko in uspešno pobegnili razpisu za Grossmanovo nagrado leta 1995,« je povedala Urša in dodala, da so film snemali v Ljubljani, na Barju, v Šentvidu pri Stični in »danes tu, v Višnji Gori, snemamo sedmi in zadnji dan.« »Da sem na to snemanje in na svojo diplomsko nalogo čakala kar dve leti, je seveda krivo pomanjkanje denarja. Od akademije, filmskega sklada in televizije sem dobila skupaj 2 milijona tolarjev. Prav zato poleg nekaterih profesionalcev sodelujejo v 30-članski ekipi v večini študentje akademije, in to zastonj. Da je Urša izbrala Šentvid in Višjo Goro za kraja dogajanja filma, je, kot je povedala, predvsem zato, ker nista daleč od Ljubljane in je zato ceneje. Še to je rekla, da je direktorica fotografije Ana Opaliae iz Dubrovnika. Na akademiji v Ljubljani namreč ne izobražujejo snemalcev. Urši želimo, da bi bil tudi zanjo rop stoletja uspešen! Urša Kos, mlada režiserka Ropa stoletja Konec septembra so v Višnji Gori in Šentidu pri Stični zaključili snemanje 20-minutnega filma z naslovom Rop stoletja. To je diplomsko delo absolventke AGRFT (akademije za gledališče, radio, film in televizijo) Urše Kos. »Film delam po scenariju Jana Cvitkoviča, ki je z njim zmagal na Zadnje kadre filma so posneli pred zadružno trgovino v Višnji Gori in v njej. MELITIN VEČER Melito Garvas iz Višnje Gore smo zmotili med pripravami na "njen večer". Njen večer, torej Melitin, naj bi potekal na Čandkovi domačiji, kjer se zadnje čase dogaja večina zanimivih kulturnih dogodkov v Višnji Gori. Melita je na njih že sodelovala, saj je zelo dejavna mlada kulturnica v mestu Višnja Gora. Zelo rada jo ima Mihaela Zajc-Jarc in od nje (seveda tudi od mnogih drugih, kakor pravi) je dobivala veliko vzpodbud za svoje likovno in pesniško ustvarjanje. Meliti smo na hitro postavili nekaj vprašanj, saj je že hitela svojim dolžnostim naproti. Teh pa nima tako malo, verjemite. Melita, predstavi se nam. Kaj naj rečem: Sem absolventka, končujem namreč četrti letnik likovne pedagogike in upam, da bom v oktobru držala v rokah svojo diplomo. Pisala sem jo na temo "površina v kiparstvu". Zelo rada namreč kiparim, poleg slikanja, grafike, ilustracije in pisanja pesmi seveda. Po horoskopu sem namreč dvojček in dvojčki ne moremo početi le ene stvari. Naše življenje mora biti razgibano. Torej si se zato odločila tudi za svoj literarni večer in razstavo? Ja, najbrž. Sem res nemiren duh in sokrajanom in prijateljem sem hotela le pokazati del sebe, nočem pa da bi izzvenelo kot nekakšna samohvala. Jaz samo poskušam nekaj početi. Me je pa malo tudi strah, kako bodo sokrajani sprejeli moje delo, saj se lotevam modernega kiparstva, abstraktnega slikarstva in svobodne rime v pesništvu. Kolikor vem, jim bo o tvojem ustvarjanju pripovedoval slikar Sašo Vrabič, tako da si bodo lahko ustvarili celovito sliko o tebi. Sašo je prijatelj moje sošolke. Je diplomiran slikar in bo najbrž eden najpomembnejših slikarjev svobodne umetnosti. Mislim, da bo znal narediti dobro predstavo in kritiko mojih slik. Sicer pa mi je obljubil še koncert s kitaro. Kaj hočeš, mi umetniške duše smo to ponavadi na več področjih. Najbrž si še posebej hvaležna gospe Mariji Pilko za to, da ti je odstopila prostor? Seveda. Gospa Pilko jc končno oseba, ki smo jo dolgo čakali in si jo želeli Višnjegorci. Poleg njene gostoljubnosti mi je všeč še njena izredno topla, nežna osebnost in posluh za kulturo. Pogovarjala seje Ksenija Medved. ČANDKOVA DOMAČIJA ... vabidz ... MCLlTlN V&Č&ft Otvoritev likovne razstave in literarni večer Melite Garvas bo v v petek 17-oktobra ob 18 uri v galerijskem prostoru Čandkpve domačije v Višnji Gori. Svoje skladbe na kitaro pa bo predstavil Sašo Vrabič... Življenje m delo ustvarjalke bosta prikazala Tatjana Strojan in Sašo Vrabič. Prireditev bo povezoval gospod Janez škof. Prireditev so poleg gospe Pilko in družine Garvas omogočili še člani KD Janez Cigler- Višnja Gora. TEDEN OTROKA ČEZ VSE LETO Na teden otroka ne bi smeli pozabiti in tudi na lepe stvari,ki osrečujejo otroka, ne. Teden otroka bi moral potekati vse leto, to je pravzaprav cilj, ki ga hoče doseči. Vse leto imeti rad otroke, jih čuvati, ceniti, jim dajati dragocene stvari, kot so pravljice, slikanice, ilustracije naprimer. Tega so se, med drugimi, zavedali tudi mentorji Likovne sekcije Ferdo Vesel Šentvid pri Stični in Osnovna Šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, ki so v okto- bru vabili na razstavo ilustracij in slik akademske slikarke Erike Omerzel. (Poznamo jo predvsem po ilustracijah iz revije Kekec in Ciciban.) Ob tem so pripravili tudi druge dejavnosti, vsi skupaj pa so nas hoteli spomniti na otroško željo devetletnega Matjaža, ki govori o temle celovitem doživetju: "Ko berem revijo ali knjigo, si najprej ogledam ilustracijo." Starši, se Še spomnite otroštva? PRED IZIDOM PESNIŠKE ZBIRKE KAROLINE ZAKRAJŠEK Gospa Karolina Zakrajšek, pesnica, po rodu iz Kuželjevca pri Zagradcu, je zbrala in pripravila za tisk svoje pesmi. Dve zbirki je že izdala v samozaložbi, le za ožje družinske člane, sedaj pa ji bo knjigo natisnilo Društvo upokojencev Maribor-Center. Pesniška zbirka nosi naslov MI SMO DEL NARAVE, naslovi posameznih poglavij, ki hkrati nakazujejo tudi vsebino, pa so: Iz moje vasi, Dušni nemir, Delček zgodovine, Kopica malih misli, Tiste davne dni in Listi spomina. Kritiki so pesmi ugodno ocenili kot bogato zbirko čustev, opažanj, vtisov in duševnih razpoloženj. Kar 220 strani obširna pesniška zbirka bo izšla konec novembra. Marija Samec Suha krajina Kamni vrh Ko odpreš pogled, v zelenju mir, vse je tiho, nikjer prepir, le gozd v vetru tu šumi in petje ptic se ti glasi. Kamen ta je trd, a mehka je človeška dlan, tu ne najdeš srd, človek ta ne pije sam. Dež po listju, ki šumi, potočki derejo navzdol, tu izvira ni, le kamen trd je tu okol. Ko dež preneha, pod grm se ozri, osreči te jurček - goba, zato oči odpri! Suha krajina - Kamni vrh, tu se je rodila moja mati, spreleti me srh, saj ni je več med nami. IZ ZBIRKE STARIH RAZGLEDNIC JOŽETA BURNARJA V KNJIGO Pred kratkim je v Grosupljem izšla zanimiva reprezentančna knjiga Po Grosupljem in okolici : Nekdanje podobe krajev. Njen avtor je Jože Miklič. Zanimivo pa je, da se med avtorje prišteva tudi Jože Burnar, sokrajan iz Šentvida, ki smo ga že predstavili kot zagretega zbiratelja starih razglednic. Le-te sedaj tudi nas spominjajo na nekdanje podobe krajev, želeli pa bi si, da bi kaj takega mogoče kdaj nastalo tudi v ivanški občini. Jožetova zbirka namreč ne pozna občinskih meja. Lorena Mihelač pa se za razliko od »kvartetovcev«, ki se podajajo v svet narodnozabavnih viž, še vedno drži izvajanja resne glasbe. Pravkar je v snemalnem studiu Musica Viva posnela svoj novi CD, na katerem lahko slišimo izvajanje klavirske glasbe klasikov (Mozart, Brali ms, Rahmanjinov ...) Promocija bo novembra, najverjetneje v Slovenski filharmoniji. Spremljajte spored ! Jr Kopekt I TRGOVINA IN AGENCIJA d.o.o. ULIJANA ŠTEPIC, «•!, Trt; 0*1/ 777 S44 Moti.: 06 4304 1'303 ĆfCfr -/£05 I-4308-4307-430& —I Jožefa Meglic, Ilovške v Mekinjah poznamo že vrsto let. K njihovi gostoljubni hiši me je pot v preteklih desetletjih že velikokrat pripeljala. Tedaj sem vsakokrat srečal tudi Ilovško mamo. Kaki dve leti bo tega, ko sem si dejal:"K Ilovški mami stopim na pomenek, pa bo hitro kaj gradiva za naš časopisni kotiček". K Uovškim se pride po cesti iz Stične proti Metnaju. Domačija je skoraj gotovo dobila ime po ilovici, ki je je ondi res obilo; kamor zasadiš lopato, jo najdeš. V mamini sobici sva sedla za mizo in kar naravnost sem ji povedal, po kaj sem prišel. Tedaj se je nasmehnila in me poučila:"Za vaš kotiček sem še premlada, saj jih imam komaj osemi-nosemdeset. Pridite čez dve leti, ko jih I lovska mama bo devetdeset, pa se bova kaj pomenila, če bo božja volja. Veste, jih je še kar nekaj starejših od mene, ki si bolj zaslužijo nekaj pozornosti. Vam bom povedala, kje jih lahko najdete. "Skromnost je lepa čednost", sem pomislil, in se zahvalil za gostoljubnost. V beležnici pa sem si dvakrat podčrtal 25. maj 1907, ko je Jožefa Meglic - Ilovška mama prišla na svet. Bog je v tem času milostno gledal našo slavljenko in ji dopustil praznovanje devetdesetega rojstnega dneva ob primernem zdravju in moči. Seveda ji želimo, da bi bilo še dolgo tako. Ob mojem drugem obisku sva se tako zatopila v razgovor, da sam nisem vedel, kdaj je minil čas in se je noč neopazno prikradla na okna. Za celo knjigo bi bilo vsega, kar sva se pomenkovala. Doma je bila v soseščini, tik pod mejo ilovške domačije. Pri Povhu se je reklo po domače, pisali pa so se Zaje. "Same živalce", sva se smejala naključni imenski simboliki. Še posebej je bilo zabavno spoznanje, da je Jožefa po poroki simbolično vstopila v mineralni svet ilovice in meglice. Pri Povhovih v Mekinjah je bilo deset otrok. Razen nje ni nikogar več med živimi. Bila je med mlajšimi, zato ji je pripadla predvsem pastirska služba, potem pa vsa druga dela po vrsti. Tudi za plug in za koso je prijela, če je bilo treba. Najlepše je bilo, ko so trli lan, mleli proso, ličkali koruzo in prešali sadje. Tedaj seje pri delu zbralo več deklet iz vasi. Tudi fantje so prišli zraven, zlasti proti večeru: nekaj v pomoč, nekaj pa "za nagajat" - bilo je "nasvet" lepo. Ob takih priložnostih se je delo pogosto zaključilo z gostijo. Ko se je oglasila še harmonika, največkrat jo je raztegnil Ilovški oče, je utrujenost na mah izginila in mladi so se zavrteli v plesu. Seveda so veselje mladih ves čas spremljale budne oči skrbnih mater. Vidite, kako so tedaj ljudje znali družiti prijetno s koristnim in živeli v sožitju z naravo. Tiste čase so ljudje veliko hodili v pomoč drug drugemu. Posebno dobri so si bili Povhovi in Ilovški. Tako je bilo polno priložnosti za srečanje in spoznavanje z Uovškim Francetom. Ko so se Francetove sestre pomožile in odpravile od doma, sta se vzela in zagospodarila na domačiji. Rodilo se jima je pet otrok: tri hčere in dva sinova. Bili so tudi hudi časi, ki se jih neradi spominjamo, zlasti med zadnjo vojno in po njej. Nepopisno hudo je bilo, ko seje pri delu v tovarni smrtno ponesrečil njen starejši sin France. Danes je njeno rodovno drevo lepo razraščeno. Njenih pet otrok ji je poklonilo dvanajst vnukov in deset pravnukov. Vedno ji je toplo pri srcu, ko pomisli nanje in ko se zberejo okrog nje. Od srca ji želimo, da bi tako čutila še dolgo časa. Leopold Sever Jesen že kaže svojo podobo. Dnevi so krajši, pojavlja se megla, z njiv pa kmetje hitijo pospravljat pridelke. Z vsem naštetim je povezana tudi prometna varnost. Voznike opozarjamo, da morajo imeti vozila tehnično brezhibna (predvsem zavore in luči). Uporabnike kosilnic opozarjamo, naj pred mrakom in nočjo zapustijo ceste, ker je takrat vidljivost najslabša in obstaja nevarnost, da pride do nesreče. Vsi udeleženci v prometu naj vozijo previdno.Predvsem naj ne pozabijo, da so na cestah spet otroci. Vsem želimo srečno vožnjo. In kaj se je zgodilo septembra in v začetku oktobra? 12.9.1997: Ob 17.15 se je na lokalni makadamski cesti v naselju Temenica zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana. Do nesreče je prišlo, ko je voznik vozila R-4 z ljubljansko registracijo vozil v naselju Temenica proti križišču z regionalno cesto. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je kljub zaviranju izgubil nadzor nad vozilom in pred desnim ovinkom zapeljal s ceste ter trčil v travnato pobočje hriba. 23.9.1997: Ob 5.50 se je na lokalni cesti med Ivančno Gorico in Stično zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti, v kateri je bil poškodovan mladi voznik kolesa z motorjem. Do nesreče je prišlo, ko je voznik astre vozil proti Stični in zavijal levo proti farmi v trenutku, ko mu je naproti pravilno po svoji strani pripeljal voznik kolesa z motorjem. Ta se je pri trčenju poškodoval, na vozilih pa je nastala materialna škoda. Voznik kolesa z motorjem je vozil brez izpita. 2.10.1997: Okoli 20. ure so policisti v lokalu Metek legitimirali mladega domačina in pri njem našli neznano zeleno snov, podobno kanabisu. Poslali so jo na preliminarni test. Če bo ta potrdil, da gre za mamilo, bo moral mladenič pred sodnika za prekrške. POLICIJSKA POSTAJA Grosuplje IŠČEMO INŠPEKTORJA Inšpektorja iščejo prvzaprav podjetja oziroma podjetniki. Tistega namreč, ki jim je dal brez opozorila odstraniti vse reklamne table z glavnega križišča v Ivančni Gorici. Vsaj svoje table bi radi nazaj, da bi jih lahko postavili kam drugam. Če bi drugje stale brezplačno vsaj pol toliko časa, kot so tu, bi se gotovo splačalo. Vse priznanje pa inšpektorju ali pa izvajalcem, da niso odstranili tudi rimskega miljnika, simbola ivanške občine, ki stoji na istem križišču. Govori se... Na Velikem Kalu nič novega Govori se, da so krajani Šentvida in okolice vsak dan bolj nemirni. Na Velikem Kalu se že nekaj časa nič ne dogaja. Novi stari lastnik Nekdanji Agrostroj na Hudem je menda že spet zamenjal lastnika. Uradnih izjav noče nihče dati, govori pa se, da je vse skupaj zopet kupila SKB. Za kaj bodo potrebovali tako veliko halo, ni jasno. Morda pa bodo naredili tiskarno denarja. Morda se bodo sedaj zbudili Dobili smo novo dopisnico Dolenjskega lista, ki bo »pokrivala« tudi našo občino. To je Lidija Murn, doma menda iz Mirne Peči. Seveda bo poročala tudi s sej ivanškega občinskega sveta. Govori se,da na županstvu tokrat resno razmišljajo, da bi končno bolje poskrbeli za novinarje, ki spremljajo seje sveta, ker bo odslej med njimi tudi ženska. Prav gotovo ne bodo dovolili, da bi ona morala torbo, materiale, beležko, fotoaparat pa še kaj dolge ure držati na kolenih, kot morajo to novinarji početi sedaj . Čudež v Stični Nemalo so bili presenečeni asfalter-ji, ko so preko mostu pri samostanu v Stični polagali asfalt. Ko so ga začeli utrjevati s težkim valjarjem, je izpod mostu pritekla bela voda Domačini so takega, mlečnega pritoka v svoj potok že vajeni. Zgodovinska zbirka Govori se, da na občini pripravljajo predlog za prijavo inovacije. Menda so izračunali, da se jim bolj isplača v bodoči knjižnici imeti knjige v zabojih in plačevati najemnino za prostor (cca 20 tisoč DEM letno), kot pa knjige posojati. Te namreč s staranjem pridobivajo na zgodovinski vrednosti. Izračunov še ne dovolijo preverjati. Skrivnostne sile Govori se, da skozi Ivančno Gorico vozijo tudi skrivnostni nevidni in neslišni vlaki. Kako bi si sicer lahko razlagali zapiranje železniških zapornic, ne da bi potem videli peljati mimo kak vlak. Čez čas se zapornice zopet odpro. Medtem pa je slišati le kletvice šoferjev, čakajočih pred spuščenimi zapornicami. Miha bo tožil župana Govori se, da je Rom Miha Strojan iz Kužljevca, po svojem mobitelu že navezal stike z grosupeljskim odvetnikom Čeferinom. Tožil bo menda ivanškega župana Jerneja Lampreta, ker mu je dal podreti »njegov« zabojnik - garažo. To je, kot pravi, ob selitvi prodal za 1000 DEM. 1000 DEM za minuto Tudi ivanško županstvo bi rado imelo videokaseto, ki bi predstavila občino Ivančna Gorica. Govori pa se, da jih je ta želja kar minila, ko so iz predračuna razbrali, da bi jih minuta predstavitve veljala kar 1000 DEM. Pozeleneli svetnik Govori se, da bomo na občini dobili že tretjo druščino okoljevarstvenikov. Tudi center tega gibanja bo Hudo. Ustanovitelj pa je eden od ivanških občinskih svetnikov. In zakaj »novo« gibanje? Svetnik s Hudega že misli na prihodnje volitve Odprta vrata doma V Livarju so nedavno tega organizirali dan odprtih vrat. Govori se, da se sedaj tudi okoliški krajani dogovarjajo o tem, da bi imeli svoj dan odprtih vrat. Ta naj bi potekal v eni od bližnjih stanovanjskih hiš kot prikaz življenja ob Livarni. Zato pripravljajo kar nekaj točk za obiskovalce: spanje pri odprtem oknu, hlajenje pudinga na okenski polici, pokušina jagod in po želji ostalega sadja in zelenjave, umivanje avtomobila ali balkona, preizkus inhalatorja, in še posebej zanimivo predstavitev tresenja vrat, okenskih šip itd. Stebri za V Ivančni Gorici so postavili štiri stebre za plakatiranje. Govori se, da kaj posebno izvirni niso, saj so zelo podobni nekaterim v bližnjem sosedstvu. Pa še dvema so že, kot se govori, ukradli »klobuk«. Da ga nimata, je pa dejstvo. Ste ostali sami s svojo kmetijo? Smo družina, pripravljena nadaljevati vaše delo, v to vložiti tudi svoja sredstva ter vam zagotoviti pomoč in dostojno oskrbo. Pokličite po telefonu 061 16 89 085. Ivančna Gorica avgust 1997 JL "SEVERNA" i NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN r*\ STRAN L [JZ/l j /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN UUDJE NARAVA IN Tretji korak k lastni moneti Ste mislili, da so naši občinski možje v tem pogledu obstali sredi poti? He, presneto slabo jih poznate. Noč in dan pa še vmes so tuhtali, kako bi pomagali ljubljenemu ljudstvu POPULUSU ACERVUSU. Znova so staknili glave in razmišljali. Ko so se jim obrazi zjasnili, smo vedeli, da so spet prišli na jako dobro misel. Ozrli so se na glavnega pisarja Vincenca in mu v zboru sporočili:"Na.še dihurje bomo tiskali doma v naši IE banki, zato pri priči sestavi pogodbo. V njej naj bo črno na belem, da si od občine Litija za 99 let najemamo znamenito valvazorjevo tiskarno z bogenšperskega gradu." Pisar se je spet nekaj obotavljal, pa so ga predsedujoči mož Jurek tako strogo pogledali, daje pri priči pomočil pero in sestavljal pogodbo. Gospod župan pa so bili tokrat kar tiho. Ko to berete, je pogodba z Litijani že podpisana. Šele potem jim je kapnilo, da bi denar lahko tiskali tudi sami. Pravijo, da si sedaj na občini v Litiji pulijo lase, ker se tega niso pravočasno spomnili. Toda pogodba je pogodba in ideja je tudi patentirana. Prav jim je, pa naj bi si omislili kakšno svoje Klasje. Poroča "vice" -guverner IEB (Ivanške emisijske banke) Leopold S. Tiskarski stroj iz Valvasorjeve delavnice. Trenutno je še na gradu Bogenšperk. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI..." Tole znamenje sem opaz.il na samotni poti v korinjskih gozdovih. Najprej sem se prestrašit, da ga niso narisali Srhi. ki so prišli k nam ustanovit kakšno svojo krajino, saj me je vse skupaj močno spominjalo na njihov grh. Kar odleglo mi je, ko so mi povedali, da je to le gozdarsko znamenje. Sredi oktobra so pričeli na Korinju na veliko obirati hmelj. Seveda se ta hmeljarska trgatev ne more primerjati s tisto v Savinji dolini. Čisto po pravici povedano, gre le za botanično zanimivost, brez gospodarskega pomena. Obirajo ga le vedozeljni turisti, ki zaidejo v ta čudoviti kotiček Suhe krajine. Tudi jaz sem si odlomil nekaj vejic z lepimi storžki. Bom preizkusil, kakšno bo pivo iz našega hmelja. Hmelj je v ožjem sorodstvu s konopljo inje zanimiva rastlina. Razlikujemo moške in ženske osebke. Lupulin, grenko snov, ki jo dodajamo pivu, dajejo ženske rastline. KLASJE IMA KNJIGO REKORDOV Peckotova Micka z. Lučarjevega Kala ima vedno zelo debelo peso. No, letos pa je bila letina gotovo rekordna, zato jo bomo tudi zabeležili v knjigo rekordov Klasja. Najtežja pesa je tehtala dobrih 7 kilogramov in pol. Ne dosti lažjih pa je bito kar za cel voz. In kako Micki to uspeva, pa čeprav se že bliža osemdesetim? »Tudi za rastlino, pa čeprav je navadna svinjska hrana, je treba ljubeče skrbeti!« 7~j xx*x,vvl lIMlODOtli/t Preden končam pripoved o iskalcih grobnih zakladov iz davnine v širši okolici Vira pri Stični, moram vsekakor omeniti še dva prava arheologa, ki sta v letih po zadnji vojni pri nas vodila arheološka izkopavanja. To sta dr. Jože Kastelic in dr. Stane Gabrovec, oba dobra poznavalca naših arheoloških nahajališč. Njune najdbe so strokovno dobro obdelane in spravljene v Narodnem muzeju v Ljubljani. Če sem prav obveščen, pripravljata o tem posebno knjižno izdajo, ki jo nestrpno pričakujem. Leta 1967 so se pod vodstvom dr. Staneta Gabrovca začela izkopavanja same virske trdnjave - nekakšnega glavnega mesta starodavne ilirske kneževine. Pri pisanju tega poglavja se bom opiral predvsem na zapise dr. Staneta Gabrovca v različni literaturi, na njegovo predavanje v Stični in na lastna opazovanja. Staro virsko gradišče sem namreč že velikokrat prehodil podol-gem in počez. Še posebej pa je bila zanimiva hoja po ostankih obsežnega obrambnega zidu in nasipa. Pri izkopavanjih med leti 1969 in 1974 je bilo raziskano predvsem obzidje te prazgodovinske trdnjave. Tedaj so napravili v obzidju več kot dvajset prečnih presekov. Ti so odkrili marsikatero skrivnost, veliko pa je ostalo še nepojasnjenega. Pri izkopavanju so se pokazala precej zanesljiva znamenja, da so davni Virci svoje obzidje gradili vsaj trikrat. Najbrž ne bomo nikoli zanesljivo vedeli, kdo jim je nakopal toliko dela: so jim obzidje porušili sovražniki, morda nenaden požar ali potres, lahko pa se je porušilo tudi samo zaradi dotrajanosti. Najbolj varen in gradbeno zanimiv je bil drugi zid. Nastal je nekako v šestem stoletju pred našim štetjem, kar pomeni, da je danes star kakih 2500 let. Kaže, da je bilo tedaj naselje na višku svoje moči. O obsežnosti te obrambne tvorbe dovolj zgovorno govori podatek, da sem vsakič porabil celo uro časa, da sem obzidje obhodil v celem obsegu. Resnici na ljubo moram dodati, daje k temu pripomogla tudi težavnost terena. Strokovnjaki so izračunali, da je bilo svoj čas v zidovje vgrajenega kar 30 tisoč ton kamenja. O tehniki gradnje in o drugih podatkih velikega gradbenega podviga pa bomo nekaj več prebrali v naslednji številki našega lista. Skupina ljubiteljev zgodovine naših krajev na pohodu po nasipu nekdanjega obzidja pod vodstvom prof. Staneta Oabrovca.